8 TEMA MESECA 15 PORTRET 6 VELIKI INTERVJU POČITNICE ANASTAZIJA JUVAN, MARTIN MOVERN, PREDSEDNIK V DOMŽALAH GLASBENA PEDAGOGINJA RIBIŠKE DRUŽINE BISTRICA DOMŽALE gl asilo občine do m žale 24. junij 2016 | letnik lvi | številka 6 | izdaja kult urni dom franca bernika dom žale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik V razburljivi končnici letošnjega državnega prvenstva v košarki se je zgodilo tisto, kar so pričakovali le redki, želeli pa srčni Domžalčani. V razburljivi končnici leto­šnjega državnega prven­stva v košarki se je zgodilo tisto, kar so pričakovali le redki, želeli pa srčni Domžalčani. Košarkarji Helios Suns so v Dom­žale ponovno pripeljali zmagovalni pokal državnega prvenstva! Športna dvorana Domžale je pokala po šivih, polna že 15 minut pred začetkom tek­me, vstopnice so bile razprodane, domžalski košarkarji pa niso razočara­li svoje zveste publike. V štirih tekmah so izkoristili zaključno zmago in s fi- AKTUALNO Državno prvenstvo vcestnem kolesarstvu Občina Domžale bo na zadnjo nedeljo v juniju letos gostila tudi državno pr­venstvo v cestnem kolesarstvu. Poleg etapne Dirke Po Sloveniji je cestno državno prvenstvo edino tekmovanje v Sloveniji, kjer se za prvaka Slovenije pomerijo najboljši slovenski profesio­nalni kolesarji in domače ekipe. Start in cilj trase 14-kilometrske krožne dirke bo v Ihanu pri Športnem parku. Na isti trasi bo tisti dan organizirana tudi dirka za amaterske tekmovalce in občinsko prvenstvo – Pokal Andreja Hauptmana 2016. › 3 nalnim izidom 3:1 v boju za prvaka pre­magali Zlatorog iz Laškega. Čeprav so Domžalčani po drugem delu državne­ga prvenstva zasedali četrto mesto, jih to ni ustavilo, da ne bi najprej izločili Rogaške, sledil je preskok novomeške Krke in nazadnje še tri zmage proti La­ščanom. Zadnja tekma se je končala z izidom 64:56. »Če sem iskren, takšnega zaključka sezone nismo pričakovali niti sami. Šli smo korak za korakom. Prvi cilj je bil, da se prebijemo v ligo za prvaka. Ko nam je to uspelo, smo se skozi preo­stanek sezone, kljub vsem težavam s po- URAD ŽUPANA Župan sprejel najboljšeučence in dijake Konec šolskega leta je čas za pohvale inpriznanja najboljšim šolarjem. Župan Toni Dragar je v ponedeljek, 13. junija, v KDFB sprejel najboljše učenke, učence, dijakinje in dijake ter jim čestital za njihove dosežke. Na sprejem so bili po­vabljeni učenci, ki so se uspešno doka­zovali vseh devet osnovnošolskih let, najboljši dijaki Srednje šole Domžale in dva najboljša učenca Glasbene šole Domžale. Povabljeni pa se ne odlikujejo le kot izvrstni učenci, ampak so aktivni in uspešni tudi na drugih področjih. › 4 škodbami, le vzpenjali v pripravljenosti. Igrali smo vse bolje in bolje, fantje so si povrnili samozavest. S časom so začeli verjeti, da lahko napravimo veliko stvar. Ta lovorika je v prvi vrsti nagrada za njih. Danes sem zaradi mojih igralcev in krasnih navijačev najsrečnejši člo­vek na svetu,« je po koncu zmagovalne tekme povedal trener Jakša Vulić, ki bo na klopi državnega prvaka sedel tudi v prihodnji sezoni. V letošnji sezoni smo sicer gledali zanimive košarkarske predstave v Domžalah, poleg drugega naslova državnega prvaka so se Helios IZVIDNICA Kurjenje na prostem Sončnih dni se še posebej razveseli­jo vrtičkarji, ki spet lahko z veseljem obdelujejo svoje gredice. Tudi naši sosedje se po končani zimi radi spo­mnijo, da je napočil čas za urejanje okolice, ki ga navadno spremlja kup odpadkov. In takrat nas spet preseneti ogenj s sosedovega vrta. Gotovo nihče ne uživa v dimu in smradu, pa vendar, kaj lahko storimo, ko nam zakurijo pod nosom? Kurjenje na prostem na­mreč ni le zoprno, ampak je tudi eden pomembnejših dejavnikov onesnaže­vanja zraka. › 29 Sunsi razveselili tudi pokala Sixt Alpe Adria Cup. Uspešni pa so bili domžal­ski košarkarji tudi v pokalu Spar, kjer se je naš drugi prvoligaš – KK Lastov­ka – uvrstil v finale in na koncu osvojil drugo mesto. Ob nepozabnih uspehih košarkarjev ne moremo niti mimo tre­tjega mesta nogometašev Domžal in ponovni uvrstiti NK Radomlje v prvo ligo ter seveda številnih uspehov mlaj­ših generacij, ki so v Domžale prinesle kar nekaj zlatih, srebrnih in bronastih medalj. Domžale so pač športno mesto! Mateja Kegel Kozlevčar KULTURA Primož Krt, igralec V letu 1997 so na Studencu igrali Char­leyjevo tetko, v kateri je Primož Krt nepozabno odigral vlogo Babboja. Ker se bomo letošnje poletje na Studencu spet navduševali nad zapleti komedi­je Charleyjeva tetka in bo Primož Krt spet lahko dokazal svoje talente, smo ga povabili na kratek pogovor in ga vprašali, na kaj je pomislil, ko mu je režiser predlagal, da po 19 letih znova zaigra glavno vlogo v Charleyevi tetki, ki je bila tudi zaradi njegove vloge Ba­bboja pred leti prava poletna uspešni­ca. › 23 Prvi Pohod ob reki,ki povezuje Za nami je uspešno izveden projekt, ki trenutno povezuje dve občini, organizatorji pa ciljajo na to, da bo z leti ne le povezal še več občin in občanov, ampak pripomogel tudi k razvoju rekreativne kulture in zelene osi naše regije. »V naši občini imamo veliko možno­sti, ki jih lahko izkoristimo za šport in rekreacijo, ena izmed teh je tudi zelena os regije ob reki Kamniški Bistrici,« pravi Uroš Križanič, di­rektor Zavoda za šport in rekrea­cijo Domžale. »Meja v naravi ni, so samo v naših glavah, in verjamem, da marsikaj lahko rešimo in skupaj naredimo še boljše,« pa po prvem Pohodu o reki, ki povezuje – Ka­mniški Bistrici – dodaja direktori­ca Zavoda za turizem in šport v Ob­čini Kamnik Božena Peterlin. Prve­ga pohoda ob Kamniški Bistrici se je udeležilo okoli 400 pohodnikov, več kot polovica je opravila celotno 14-kilometrsko pot, kar nekaj pa se jih je odločilo in po poti pogumno zakorakalo v obe smeri. Simbolič­no je pohod zaznamoval tudi dogo­dek na mostu želja pod homškim hribom, kjer sta se srečali domžal­ska in kamniška delegacija. › 2 ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. julija 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. julija 2016, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e­-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaro­čeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispev­kov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com aktualno Za nami je prvi Pohod ob reki, ki povezuje Domžale med tremi razvojno najprodornejšimi občinami osrednje in jugovzhodne Slovenije O bčini Domžale in Kamnik že leta gradita poti ob reki Kamniški Bistrici, ki ustvarjajo prostor za rekre­acijo v obeh občinah, in ju povezujejo. Pot smo letos prvič povezali v rekreativno-turistično -kulturnem vzdušju s pohodom ter s kar dvema zaključnima prireditvama. V Domža­lah so se pohodniki sprehodili skozi Slamnikarski sejem, kjer je bila tudi prva začetna pohodna točka. V Kamni­ku pa so pohodniki na Glavnem trgu, kjer je bila druga začetna točka, uživali v Okusih Kamnika in obiskali tradi­cionalno srečanje rezbarjev. Pohod je bil tudi simbolično zaznamovan, saj sta se delegaciji srečali na polovi­ci poti. Na mostu želja pod homškim hribom sta direktorja skupaj pripela ključavnico z označbo pohoda in za­četnicami obeh zavodov. S tem sta se zavoda tudi simbolno zavezala k dol­goročnemu sodelovanju na področju rekreativno-turističnega povezovanja. »V naši občini imamo veliko možno­sti, ki jih lahko izkoristimo za šport in rekreacijo, ena izmed teh je tudi zelena os regije ob reki Kamniški Bistrici. Pro­jekt smo začeli z željo prehoditi celotno pot od izliva do izvira reke in čeprav bo uresničitev možna šele, ko bo pot v ce­loti varna za hojo in pohod, smo se od­ločili in letos organizirali krajši pohod, primeren za vse generacije. Naš namen je pokazati, da se lahko dva zavoda in dve občini povežeta in skupaj orga­nizirata športno-turistično-kulturno prireditev, ki predstavlja primer dobre prakse in sodelovanja. Veselim se nad­ Od veličastne šestnajstice študentk do galopa z baklami V petek, 3. junija, je na Pedagoško raziskovalnem centru za konjerejo Krumperk potekala že peta zaporedna prireditev Lipicanci na Univerzi. Dobra volja in študentsko-mladostna energija sta pregnali deževne oblake in tako smo v prečudovitem večer­nem soncu s temnimi oblaki v ozadju uspešno izpeljali dvourno prireditev. Zapisani verzi Edvarda Kocbeka so nas popeljali skozi točke programa in nas pospremili v svet lipicanskih konj. Tako smo tudi letošnje leto povezali univer­zo, naše študente in seveda lipicance, konje, ki niso katerikoli konji, ampak so pravi slovenski ponos. Prireditev, ki jo je že petič zapored povezoval Gregor Trebušak, so si pogledali številni obi­skovalci. Med njimi so bili tudi visoki gostje, med drugim prorektorica prof. dr. Mihalič, dekani več fakultet Univer­ze v Ljubljani, državna sekretarja MIZŠ dr. Barle Lakota in dr. Boh. Med nami je bila tudi podžupanja mag. Renata Ko­sec in predsednica krajevne skupnosti Marija Ravnikar ter številni drugi. V večerni nastop smo vključili kar 19 različnih točk, kjer so poleg gostov in jahačev promocijske skupine, nasto­pali študentje in učenci, ki so prek leta pridno jahali in se urili v veščinah jaha­nja. S prvo točko so študentke Univer­ze v Ljubljani na simbolni način pred­stavile 16 klasični rodov kobil, ki jih re­dijo v Kobilarni Lipica. V naslednji toč­ki so jahači Kmetije Janhar v vihravem nastopu ponesli zastave, ki so ji držala dekleta, ki so sedela za jahačem na ko­njevem hrbtu. Nadalje so se predstavili študentje v simbolni predstavitvi šestih klasičnih linij žrebcev, ki so prav tako zastopani v Kobilarni Lipica. Za navdu­šenje med obiskovalci so poskrbeli naj­mlajši jahači na lesenih konjičkih, pi­picancih. Prvič se je predstavila tudi osmica deklic. Jahačice so se predstavi­le tudi s posebno točko, ki smo jo poi­menovali ‚kobile z žrebeti‘, kjer so mala črna žrebeta spremljale bele lipicanske kobile, v sedlih pa študentke. Kot pose­ben gost se je tudi letošnje leto predsta­vila Kobilarna Lipica s točko visoke šole jahanja ‚pas de deux‘. Na vajetih s pa­rom dveh lipicancev je večkratni držav­ni prvak Miha Tavčar prikazal vožnjo dresurne kočije. Med nastopajočimi sta bili tudi študentki, ki sta povezali lah­kotnost gibanja lipicancev ter elemen­te klasičnega in modernega plesa. Obi­skovalci prireditve so si lahko pogledali tudi prikaz šole preskakovanja zaprek. Jahači promocijske skupine BF UL so se predstavili z veliko šolsko kvadriljo de­setih konj. Program smo zaključili z za­dnjo točko v temi, pri kateri so obisko­valci lahko opazovali jahače, kako z ba­klami v rokah kot ‚krilati pegazi‘ jahajo v temni noči. Veseli smo, da je bilo letos še po­sebej veliko obiskovalcev iz lokalnega okolja. Verjamemo, da bo ta podpora in zanimanje vzpodbudila tudi tisto, kar ste nekoliko starejši že lahko občudova­le v grajskem okolju Krumperka. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili tudi Ob­čini Domžale za podporo pri organiza­ciji dogodka in seveda tudi vsem tistim, ki ste nas obiskali. Torej tisti, ki ste za­mudili letošnjo prireditev, lepo vablje­ni, da nas obiščete prihodnje leto v za­četku junija. Med tem pa lepo povablje­ni, da nas obiščete, saj poleti organizi­ramo različne tečaje in izobraževanja, za najmlajše pa tudi več poletnih tabo­rov za brezskrbno preživljanje počitnic. Dr. Jaka Ž gajnar Za najmlajše so na rekreacijskih točkah v Domžalah skrbeli člani ŠAD Mavrica. »Tako povezovanje prinese veli­ko dobrega za lokalno prebivalstvo in konec koncev tudi za turiste, zato je pomembno, da to pot obudimo, jo uredimo in pripravimo za vse. Pohod bo postal tradicionalen, izvajali ga bomo vsako leto, saj smo pokazali, da če sodelujemo, zmoremo več,« je ob koncu pohoda poudarila direktorica kamniškega Zavoda za turizem in šport Božena Peterlin. Nekaj pred dvanajsto uro smo v obeh občinah hkrati razglasili zaključek pohoda. V Domžalah sta tako poleg župana To­nija Dragarja, ki je nagovoril že goste Slamnikarskega sejma, pozdravila še podžupanja Občine Domžale Renata Kosec in podžupan Občine Kamnik Igor Žavbi ter direktorica Božena Pe­terlin, v Kamniku pa so pohodnike nagovorili župan Marjan Šarec, pod­županja Domžal Jana Miklavčič in direktor Uroš Križanič. Vsi, tako direk­torja, kot predstavniki občin so enotni – poti ob zeleni osi naše regije bomo nadgrajevali še naprej.  Mateja Kegel Kozlevčar 10. rekreativni tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os regije Konec maja je potekal že 10. tradicionalni rekreativni tek prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice. Prireditev, ki je združila okoli 150 te­kačev in tekačic vseh starosti – med njimi tudi najmlajše, ki so se pomeri­li v Sparky teku, je v lepem vremenu postregla tudi s številnimi spremljajo­čimi aktivnosti. Tako so organizatorji poskrbeli za predstavitev atletskih izzivov, ki jih je izvedel AK Domža­le, spoznavali so izzive, s katerimi se srečujejo boksarji, za demonstracijo so poskrbeli člani Kluba borilnih ve­ščin Domžale, skupaj s športnikom leta Občine Domžale Marjanom Bol­harjem, prav tako pa so se najmlajši lahko zabavali ob plesnih in drugih vragolijah z maskotami Hiškom in Sparkyjem. Da je bilo tudi za odrasle zanimivo, predvsem pa, da je vsakdo našel ne­kaj zase, so poskrbeli tako člani TVD Partizan, ki so tradicionalno v okviru prireditve organizirali nordijsko hojo. Prvič so se nam pridružili tudi pred­stavniki Zdravstvenega doma Domža­le, ki so vsem udeležencem omogočili izvedbo testa hoje, v okviru katere so lahko izvedeli varno območje hoje za svoje zdravje. Ker je najpomembneje sodelovati, iskreno čestitamo vsem tekačem, te­kačicam, pohodnikom in drugim re­kreativcem, ki so se nam pridružili na letošnji prireditvi. Seveda pa ob tem velja omeniti tudi najhitrejše. Uvrstitve moških: 1. Martin Oce­pek, 2. Andrej Trojer, 3. Primož Kirn, 4. Mark Strohmaier, 5. Anže Obreza. Najstarejši tekmovalec: Alojz Su­ šnik (1944) Uvrstitve žensk: 1. Jana Strahnič, 2. Sofija Kokot, 3. Urška Kropivšek Ro­binik, 4. Tadeja Knez, 5. Saša Dremelj. Najstarejša tekmovalka: Zdenka Bre­gar  Tek prijateljstva in sodelovanja je tudi letos potekal po trasi zelene osi Kamniške Bistrice iz stadiona v Dom­žalah do Radomelj in nazaj. Naj omenimo, da so se organiza­torji teka letos s posebnim prizna­njem zahvalili pobudniku in dolgole­tnemu vodji rekreativnega teka prija­teljstva in sodelovanja Rudiju Križani­ču, ki še vedno z nasveti usmerja or­ganizatorje in prevzema vodenje teka za najmlajše. Celotne rezultate lahko preverite na spletni strani Zavoda za šport in re­kreacijo Domžale www.sport-domza­le.si. Mateja Kegel Kozlevčar Foto : Miha U lčar SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 400 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je po­trebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil natisnjeni v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. aktualno Kolesarski vikend z Maratonom Franja Drugi junijski vikend so se v Domžalah zvrstili najrazličnejši dogodki. Vikend je bil zaznamovan s kolesarskim festivalom Maraton Franja BTC City, ki vsako leto v treh dnevih na ceste zvabi številne kolesarske navdušence vseh starosti in pestrih kategorij. O dprtje dogajanja je pripa­dlo vožnji na čas Ljublja­na–Domžale–Ljubljana.Že drugo leto zapored so se po ljubljansko-domžalskih cestah za naziv državnih prvakov v posame­zni vožnji na čas merili tekmovalci in amaterji z licenco, vožnja na čas pa je štela tudi kot kvalifikacija za uvrstitev na finalno dirko svetovnega prvenstva za rekreativne kolesarje UWCT. Ura resnice in znamenit domžalski obrat Dolžina kroga in celotnega krono­metra za kategorije mlajši mladinci, starejši mladinci/-ke, ženske elite in vse rekreativne kategorije je bila 22 km, mlajše mladinke, med katerimi je zmago slavila Domžalčanka Vita Movrin, so prevozile le polovico tega. Moški v kategorijah pod 23 let in elite so progo iz BTC-ja, Šentjakoba, Drago­mlja in do centra Domžal ter nazaj v Ljubljano prevozili dvakrat. Zmagovalec petkove vožnje na čas je postal trenutni najboljši slovenski kolesar v tej disciplini Primož Roglič. Njegova povprečna hitrost je znašala 51,1 km/h. Med ženskami elite je bila najboljša Urša Pintar. Med mlajšimi člani (pod 23 let) je prvo mesto zase­del David Per, med starejšimi mladin­ci Tadej Pogačar, med starejšimi mla­dinkami Katja Kerpan, med mlajši­mi mladinci pa Aljaž Omrzel. Najbolj­ši posameznik med amaterskimi kole­sarji je postal Igor Kopše, ki je slavil absolutno zmago na nedeljski Veliki Franji. Pomerile so se tudi amaterske kolesarke, prvo mesto je prikolesarila Andreja Godec. Trikrat hura za vse pogumne kolesarje na Družinsko­šolskem maratonu Sobotni kolesarski dan Maraton Fra­nja je bil namenjen najmlajšim in njihovim družinam. Kljub deževni vre­menski napovedi in črnim oblakom na nebu so se na novo traso Hoferjevega Družinsko-šolskega maratona pogna­le številne pogumne in optimistično naravnane družine. Po ocenah orga­nizatorjev jih je bilo okoli 2500. Vzrok za množično udeležbo se skriva v edi­nem dnevu v letu, ko lahko družine dalj časa varno vozijo. Starši in njihovi otroci so tako mirno jadrali po praznih cestah, starševska živčnost, da se bo njihovim otrokom kaj hudega primeri­lo, pa po prvih nekaj kilometrih izgine. Na okrepčevalnico v Domžale so prispeli že vsi sproščeni in dobre vo­lje. Razveselili so se izotonične pija-ce in piškote ter gledali v nebo, kdaj če, pomaranč in napolitank. Tudi na-bo prenehalo deževati. Na okrepče­liv, ki se je zgodil ravno v času postan-valnici so bili v izredno pomoč prosto­ka v Domžalah, jih ni zmotil. Nekateri voljci iz Šole zdravje, ki so z veseljem so si nadeli anorake, stopili pod senč-priskočili na pomoč organizatorju do­nike in strehe, jedli energijske plošči-godka. Kar 17 starejših občank in ob­čanov, oblečenih v oranžne majice, je pomagalo točiti pijačo in deliti napo­litanke med hrabre in neustrašne ko­lesarje. Postanek za udeležence se je tako zavlekel za petnajst minut, je pa bilo prijetno v Domžalah opazovati in gostiti tako množično število kolesar­skih zanesenjakov od a do ž. Ne gre brez zahvale Občina Domžale se zahvaljuje vsem kolesarkam in kolesarjem, ki so vozili po naši lepi občini, organizatorju Ko­lesarskemu društvu Rog za izvrstno iz­peljane kolesarske dogodke, direktorju Maratona Franja Gorazdu Penku za predanost in organizacijo kolesarske­ga festivala, ki zanj traja celo leto, ne samo tri dni, Zavodu za šport in rekre­acijo Domžale za pomoč pri postavitvi varnostnih ograj in koordinaciji med gasilci, ter vsem prostovoljnim posa­meznikom ob trasi, ki so pazili na pro-met in usmerjali karavano: PGD Pšata– Dragomelj, PGD Ihan, PGD Domžale mesto, PGD Študa in PGD Stob–Depa­la vas. In ne pozabimo na domžalsko Šolo zdravja, ki so brez pomisleka pri­skočili na pomoč na okrepčevalnici. Občina D omžale, Urad župana Foto : Vido Repanšek Najboljši slovenski cestni kolesarji se bodo za naslov državnega prvaka merili v Domžalah Občina Domžale bo na zadnjo nedeljo v juniju letos gostila tudi državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu. Na državnem prvenstvu se bodo po­merile naslednje kategorije: moški elite, ženske elite ter mlajši in starej­ši mladinci. Poleg etapne Dirke Po Sloveniji je cestno državno prvenstvo edino tekmovanje v Sloveniji, kjer se za Prvaka Slovenije pomerijo najbolj­ši slovenski profesionalni kolesarji in domače ekipe. Start in cilj trase 14-ki­lometrske krožne dirke bo v Ihanu pri Športnem parku. Mlajši mladinci bodo prevozili pet krogov, starejši mladinci sedem, kategorija U23 in čla­ni elite pa dvanajst krogov. Na isti trasi bo tisti dan organizira-zato prosimo, da se vsi nujni opravki na tudi Dirka za amaterske tekmoval-prilagodijo času zapore in da se upo­ce in občinsko prvenstvo – Pokal An-rabijo možne obvoze. dreja Hauptmana 2016. Več informacij Organizatorja, Kolesarsko društvo o razpisu najdete na www.prijavim.se.Rog in Občina Domžale, vljudno pro- Trasa DP: Ihan–Goričica pri Iha-sita za strpnost in razumevanje. nu–Brdo –Do bovlj e–Žej e–Brezovi -Občina D omžale, U rad župana ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB OBČINE DOMŽALE IN KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZB ZA VREDNOTE NOB RADOMLJE vabita vse občane na SP OMINSKO SLOVESNOST OB 75. OBLETNICI ODHODA PRVIH BORCEV V PARTIZANE ki bo v sredo, 27. julija 2016, ob 20. uri v Preserjah pri spomeniku v Kriškarjevih smrekicah V kulturnem programu bodo sodelovali: –Moški pevski zbor Radomlje –recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek –pevka Silva Kosec Vabljeni in dobrodošli! Vabimo vas tudi na spominske slovesnosti v soboto, 6. avgusta 2016, ob 10. uri v Hrastovcu in v nedeljo, 7. avgusta 2016, ob 10. uri na Šipku! OBČINA TRZIN IN OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO DOMŽALE vabita na na osrednjo regijsko proslavo ob dnevu državnosti, ki bo v ponedeljek, 27. junija 2016, ob 18. uri na mostu čez Pšato. Na ta dan bomo obeležili 25 let samostojnosti Republike Slovenije in 25 let bitke v Trzinu. Navzoče bosta pozdravila župan Občine Trzin Peter Ložar in predsednik OZVVS Domžale Janez Gregorič, slavnostni govornik pa bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.  iz urada župana Župan sprejel najboljše učence in dijake Konec šolskega leta je čas, ko se sprejema pohvale in podeljuje priznanja najboljšim šolarjem.Župan Toni Dragar je v ponedeljek, 13. junija 2016, v Kulturnem domu Franca Bernika sprejel najboljše učenke, učence, dijakinje in dijake ter jim čestital za njihove dosežke. N a sprejem so bili povablje­ni učenci, ki so se uspe­šno dokazovali vseh devet osnovnošolskih let, najbolj­ši dijaki Srednje šole Domžale in dva najboljša učenca Glasbene šole Dom­žale. Povabljeni se ne odlikujejo le kot izvrstni učenci, ampak so aktivni in uspešni tudi na mnogih drugih podro­čjih: na različnih šolskih tekmovanjih, na športnem, glasbenem ali kakšnem drugem področju. In zato si vsekakor zaslužijo vso našo pozornost in iskrene čestitke. V slavnostnem govoru je župan najprej poudaril, da je ponosen, da je deležen družbe mladih, ki so z odliko zaključili obdobje šolanja, in so na po­membni prelomnici, ko se odločajo za nadaljnje izobraževanje, in dejal: »Pre­pričan sem, da ste za svoje delo prejeli že mnogo pohval in trepljajev po rami, a naj vam še enkrat čestitam za vaše dose­žene uspehe in vam zaželim veliko učnih in osebnih dosežkov še naprej, ob tem pa izrazim željo, da bi s svojim znanjem nekoč prispevali k razvoju domačega kraja.« Ob pohvalah jim je zaželel tudi vse dobro v prihodnosti in naj počitni­ške dni izkoristijo kar se da brezskrbno. Zahvalo je namenil tudi vsem staršem, učiteljem in učiteljicam ter ravnateljem in ravnateljicam za uspešno opravljeno delo in podporo, ki so jim jo namenili. Slovesnost ob sprejemu so popestri­li kar učenci sami, z glasbeno-plesnimi točkami. Z vezno besedo je sprejem za­okrožila Magdalena Tehovnik. V kul­turnem programu so sodelovali: MajaPožek z OŠ Rodica z baletno točko, AljažŠpehar, Špela Novak in Nika Dejanović(kitare) z OŠ Dob, OŠ Domžale je zasto­pal ansambel Non Plus Ultra, Ariana Cu­derman in Julija Elena Podboršek (obevokal) z OŠ Dragomelj, Rebeka Satler(vokal) z OŠ Preserje pri Radomljah, Tol­kalni krog učencev 9. razreda OŠ Roje, Zara Miočić (recitacija), Katarina Banko(flavta), Sara Rusjan (flavta), Mark Špo­rar (kitara), Tilen Zlatnar (metalofon),Gaja Škofic Mezgolits, Tanaja Lenič (zvončki), Tiara Dezire Zupan (les), Ed­vina Dedič (recitacija) z OŠ Venclja Per­ka, renesančni dvorni ples so prikazali Alja Anđelić, Nik Pogorelčnik Hojnik, Klara Zupančič, Blaž Bulič, Nejc Leben in Maruša Gale, spremljali sta jih TeaŽnidar (viola) in Mihaela Šuštar (flavta) iz Srednje šole Domžale in Jure Juvan na klavirju iz Glasbene šole Domžale. Prisotni smo z velikim zanimanjem sledili predstavitvam uspehov najbolj-ših, ki so se navadno odlikovali tako pri pouku, kjer so bili vseskozi odlični učenci oziroma dijaki, še posebej pa so bila našteta številna priznanja, ki so jih prejemali na tekmovanjih v posame­znih predmetih, med njimi pa so bili tudi odlični športniki in raziskovalci. Mnogi so že dolgoletni prostovoljci, ki so s svojim prizadevnim delom poma­gali sošolcem in drugim. V tretje gre rado – Kuhna na plac že tretjič Pravijo, da v tretje gre rado in na Občini Domžale smo to potrdili na prvo junijsko soboto. Na tržnem prostoru je v soboto, 4. juni­ja, potekala že tretja Kuhna na plac. Na­povedane nevihte in slabo vreme smo z dobro voljo pregnali in spet uživali v izjemno vročem sobotnem dopoldne­vu. Kot že tradicionalno se je dogodek uradno začel ob 10. uri, vendar je do­bro dišalo že prej in privabilo mnoge gurmane. Dogodek je bil še boljši kot zadnjič in je tako privabil še več obisko­valcev. Poleg nekaterih starih znancev so se predstavili tudi novi obrazi. Za nekatere je zgodnja ura še čas za zajtrk, tako da so se ustavili pri dveh mladeničih, znanih tudi kot Mr. Smo­othie, ki sta iz super živil v sodelova­nju z Oljarno Rafael pripravljala smuti­je. Drugi so bili že dovolj lačni, da so ta­koj odkorakali do najboljših burgerjev v Kamniku. 7Burger je tako kot zadnjič tudi tokrat pekel svoje slastne burgerje in tisti, ki ste prišli prepozno, ste ga ver­jetno spet zamudili, saj smo vse prej po­jedli. Velika novost in atrakcija pa je bil Flying Smoker. Slednji je vrhunski ame­riški sistem peke na žaru – meso so tako dušili kar štiri ure in je bilo naravnost odlično. Navdušeni smo bili tudi nad izgledom ‚lokomotive‘, kjer se je meso dušilo. Poleg mesa pa vedno prija tudi pivo – tradicionalnima Adam Ravbar­ju in Hobsbrewu se je tokrat pridružila še Pivoteka za popen‘t. Za ljubitelje vina so poskrbeli pri Vinoteki na dom, kjer so ponujali različna bela, rdeča in rose vina ter tudi penino. Gostišče Juvan je tokrat pripravljalo sezonske lisičke – juho z lisičkami in njihova znana jetrca z lisičkami, za sladico pa še pehtrano­vo potico. Gostišče Kanja, Zlata Kaplja in Pizzeria Dante so s svojimi tipičnimi jedmi zadostili tistim, ki prisegajo na tradicionalno slovensko kuhinjo. Kme­tija Pustotnik je pripravljala svoj slavni sir na žaru z dodatki. Vsem že znani Ri­bič je kuhal morske specialitete – tokrat smo lahko uživali tudi v školjkah na bu­zari. Poskrbeli smo tudi za sladokusce. Že tretjič se je predstavila Tarangela – hiša slaščic s svojimi torticami, in Ka­varna Flerin s carskim pražencem in z Najboljši učenci in dijaki so v spo­min na zaključek šolanja poleg iskre­nih čestitk in dobrih želja za nadaljnje šolanje iz rok župana Tonija Dragarja prejeli letno karto za domžalski bazen, mobilni polnilec za telefon in knjigo z naslovom Barž=Kons, avtorja Srečka Kosovela. Nagrade in županove čestitke so pre­jeli naslednji učenci in dijaki: OŠ Rodica: Aljaž Pirman, ŽigaRepas, Jan Žabkar, Luka Žabkar, Ale­ksandra Kokot, Pika Kostanjšek, Brina Majhenič, Ana Renko, Nika Kobetič,Petja Podlipnik, Aljoša Škorjanc, Urban Zgonc OŠ Dob: Špela Novak, Nika PetercŠtular, Petra Kuhar, Tajda Koblar, Lea Bibič, Zala Marinček, Lara Nahtigal OŠ Domžale: Luka Štiftar, Urša Zev­nik, Špela Rozman, Živa Bratec, Christi­an Ravnikar, Anže Kovačič, Matej Žma­ucar, Matic Ulčar OŠ Dragomelj: Ariana Cuderman,Julija Elena Podboršek, Živa Jereb Ma-cur, Lea Dujmovič OŠ Preserje pri Radomljah: Aljaž Krevs, Matej Mali, Rebeka Satler, Do-men Vogrin, Gal Banko, Eva Pogačar, Klara Jeretina, Jakob Ocepek, AndražŠumah OŠ Roje: Zoya Celarc, Karmen Pivk, Tomaž Juračič OŠ Venclja Perka: Aleš Belšak, Tim Cevzar, Benjamin Čižman, Nataša Maki­vić, Lana Bajec, Jure Juvan, Oskar Seba­stjan Dolenc, Zala Marolt, Matej Remc Srednja šola Domžale: Katarina Babnik, Mensura Guberinić, Fatima Mušić, Nejc Urankar, Tina Nikolina Vol­čini, Adijan Dervišević, Simon Korošec, Aleš Stražar, Tajda Jeras, Katarina Oce­pek, Janez Pavel Šuštar Glasbena šola Domžale: Aleksan­der Simionov – tolkala, Jure Juvan – klavir. Iskrene čestitke, dragi učenci in di­jaki, in veliko prijetnih poletnih trenut­kov!  Občina D omžale, U rad župana Foto: Vido Repanšek Prvič nas je obiskal tudi Karim in Dom­žalčanom predstavil svoje makrone. Nobena novost več pa ni naša Ivanka, saj so njeni krofi in flancati tako odlič­ni kot že dolga leta. Ob vseh teh sladko­stih smo se posladkali tudi s kavico pri Coffi car in Peterki. Na promo stojnicah smo lahko po­novno kupovali pri Emo novum – oči­tno še nimamo vsi Domžalčani doma njihovih odličnih pikčastih posod. Po­novno so nas obiskali tudi z Dolenjske­ga – B&G Chilli s svojimi čili omakcami. Slednje so odlične, tudi izjemno peko­če in predvsem prikupne s svojimi zani­mivi imeni kot so ‚jezna Monika‘ (Angry Monica), ‚skrivnosti Grega‘ (Mysterio­us George) in podobno. Vsi že poznamo Roka iz Domžal, ki pripravlja slastno arašidovo maslo, tokrat pa smo zra­ven lahko pokušali še domače marme­lade Beatrice. Zraven so ponujali olja izkmetije Štirn ter moko in medenjake Bi­omlina Stražar. Za odlično glasbo je poskrbelo ozvo­čenje Košak, imeli pa smo pripravlje­no tudi ‚pravljično deželo za otroke‘. Iz Mengša je namreč prišla delavnica Lonček, kuhaj, kjer so otroci lahko de­jansko kuhali piškote in druge sladko­sti ter neznansko uživali. Zraven so jih animirali tudi predstavniki Otoka špor­ta s svojimi športnimi aktivnostmi. Se vidimo ponovno 2. julija! Foto : P rimož Lavre odlično limonado. Spet se nam je pri­družila Čokoladnica Plešec, ki je v teh vročih dneh ponujala tudi frozen jogurt s prelivom. Novost je bila Slaščičarna Lenček, ki jo Domžalke in Domžalci že dobro poznamo. Predvsem smo se raz­veselili njihovih kremnih rezin, ki so znane po tem, da so boljše kot blejske. le t n i k lv i | j u n ij 2016 | š tev ilk a 6 slamnik | 5 iz urada župana | občinski svet 14. seja Občinskega sveta Občine Domžale V četrtek, 16. junija 2016, je od 16. ure dalje v sejni dvorani Občine Domžale potekala 14. seja Občinskega sveta, ki jo je vodil župan Toni Dragar. Po ugotovljeni navzočnosti so člani Občinskega sveta sprejeli zapisnik 13. seje z dne, 21. aprila 2016, ter nasle­dnji dopolnjen dnevni red: 1. Volitve in imenovanja Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju Statutarne-pravne komisije 2. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2016 – skrajšani postopek 3. Obravnava in sprejem Dokončnih poročil Nadzornega odbora 4. Obravnava in sprejem dopolnitve Letnega programa dela Nadzorne­ga odbora Občine Domžale za leto 2016 5. Obravnava in sprejem Programa dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2016 6. Vprašanja, pobude in predlogi 1. Volitve in imenovanja  • Občinski svet Občine Domžale je sprejel sklep o odstopu mag. Lovra Lončarja, Vir, Čufarjeva ul. 10, 1230 Domžale s funkcije predsednika Statutarno-pravne komisije in ga imenuje za člana Statutarno-prav­ne komisije. • Občinski svet Občine Domžale je za predsednika Statutarno-pravne komisije imenoval Mateja Oražma, Dragomelj 151, 1230 Domžale. • Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o spremembi Sklepa Občinski svetniki na zadnji seji pred poletnimi počitnicami o imenovanju Statutarno-pravne komisije. 2. Obravnava in sprejem Odloka o spremembi Odloka o proraču­nu Občine Domžale za leto 2016 – skrajšani postopek Občinski svet Občine Domžale je spre­jel tri amandmaje k Odloku o spre- Cestne investicije in zapore v poletnih mesecih DP v cestnem kolesarstvu (26. 6. 2016) Kolesarsko društvo Rog in Občina Dom­žale obveščata, da bodo zaradi kolesar­ske prireditve DP Domžale 2016 in Pokal Andreja Hauptmana, 26. 6. 2016 od 8.45 do 19.00 občasne popolne zapore cest: • Breznikove ceste–Ihan • Ihan–Goričica pri Ihanu • Dobovlje–Sv. Trojica • Sv. Trojica–Dob • Dob–Podrečje • Podrečje–Zaboršt • Zaboršt–Prelog–Ihan Most Repovž (27. 7.–15. 8.) Most Repovž bo zaprt zaradi obnove vozišča. Popolna zapora bo med 27. junijem in 15. avgustom 2016. V tem času bo urejen obvoz za vsa vozila na relaciji Zaboršt–Podrečje–Vir–Dom­žale center in v obratni smeri. režje na Jelovškovi ulici. Sanacijo izvaja Obvoz bo urejen po državnih in lo-Prenova gradbenik, d. o. o. Glavna trasa kalnih cestah: bo predvidoma končana do konca junija. • Ihanska cesta • Virska cesta Cesta Radomeljske čete • Želodnik–Domžale Cesta Radomeljske čete od konca nase­ • Ljubljanska cesta lja Trata do naselja Rova je v postopku • Slamnikarska cesta javnega naročila. Gradnja je predvidena • Šentjakob–Domžale od avgusta do oktobra, in sicer sanacija • Karantanska cesta ceste, gradnja pločnika in javne razsve- Prehod pešcev in kolesarjev čez tljave ter ureditev amfibijskih kanalov območje gradbišča bo onemogočen. za dvoživke (žabe). Poleg tega bo ureje-Tudi za njih bodo jasne table, kje je no tudi križišče Rova–Kolovec in odvod obvoz. Popolna zapora bo veljala tudi vode iz ribnika Opekarniška proti Mla­v nočnem času. kam. Več informacij o cestni zapori bo v Avtobusni prevoznik bo v času po-naslednji številki Slamnika. polne zapore ukinil linijo v smeri Dom-žale–Ihan. Avtobusni prevozniki bodo Vegova v Dobu uporabljali vzporedne obvozne ceste. Na odseku od križišča z Gubčevo cesto Več podatkov o avtobusnem prevozu v dolžini približno 150 m je predvidena bo objavljenih na avtobusnih postajah. obnova vodovoda in gradnja elektro- kabelske kanalizacije. Po izvedbi ko-Koliška cesta munalne infrastrukture bomo v celotni Koliška cesta je zaprta za ves promet širini obnovili cesto in dogradili pločnik zaradi obnove vodovodnega omrežja, na južni strani ceste. ki ga izvaja JKP Prodnik. Predvidena zapora bo trajala do 1. avgusta 2016. Krakovska cesta V zaključku je gradnja pločnika na Kra-Jelovškova ulica kovski cesti v Domžalah. Izvajalec del v V okviru porabe sredstev iz najemnine vrednost 36.000 evrov je Lavaco, d. o. o.JKP Prodnik obnavlja vodovodno om- Občina D omžale, Urad župana membi Odloka o proračunu Občine 3. Obravnava in sprejem Dokonč-Domžale za leto 2016. nih poročil Nadzornega odbora Občinski svet Občine Domžale je Občinski svet Občine Domžale se je sprejel Odlok o spremembi Odloka seznanil z dokončnimi poročili in o proračunu Občine Domžale za leto sprejel Sklep dokončnih poročil Nad­2016. zornega odbora. Občinski svet Občine Domžale je potrdil Načrt razvojnih programov za 4. Obravnava in sprejem dopolni­obdobje od 2016 do 2019. tve Letnega programa dela Nad­ zornega odbora Občine Domžale za leto 2016 Občinski svet Občine Domžale se je seznanil z dopolnitvijo Letnega pro­grama dela Nadzornega odbora Obči­ne Domžale za leto 2016. Občinski svet Občine Domžale je sprejel Sklep o sprejemu dopolnitve Letnega programa del Nadzornega odbora Občine Domžale za leto 2016. 5. Obravnava in sprejem Progra­ma dela Občinskega sveta Občine Domžale za drugo polletje 2016 Občinski svet Občine Domžale je spre­jel Program dela Občinskega sveta Ob­čine Domžale za drugo polletje 2016. 6. Vprašanja, pobude in predlogi Na seji so vprašanja, pobude in pre­dloge podali: Lidija Ambrož Marčun (SMC), mag. Lovro Lončar (SDS), Uroš Breznik (SD), mag. Tomaž De­želak (SDS), Damjana Korošec (LTD), Andreja Pogačnik Jarc (LTD), Robert Pečnik (SMC) Metod Marčun (Lista za Domžale), Alenka Resinovič Reza (Lista Reza) in Peregrin Stegnar (NSi). Vse pobude, predloge in vprašanja lahko najdete na občinski spletni stra­ni www.domzale.si pod rubriko Ob­činski svet, svetniška vprašanja. Prav tako lahko na občinski spletni strani poiščete celotno gradivo seje Občin­skega sveta Občine Domžale.  Občina D omžale, Urad župana Foto : Vido Repanšek Otroci iz vrtca Dominik Savio županu in podžupanji pripravili presenečenje Župana Tonija Dragarja in podžupanjo mag. Renato Kosec so v četrtek, 16. junija 2016, obiskali otroci iz vrtca Dominik Savio. V sejni sobi jih je najprej pozdravil žu­pan Toni Dragar, ki se mu ni bilo treba niti predstaviti, saj so otroci dobro vede­li, kdo je in kaj dela. Ko se jim je pridružil hrošček Simon, je bilo njihovo navduše­nje še večje. Sejna soba Občine Domžale je bila tokrat polna vedoželjnih otrok iz vrtca Dominik Savio. Županu in podžu­panji so izročili darilo in jima pripravili še eno presenečenje. Zapeli so jima na­mreč pesem o Domžalah. Na vprašanje župana, kdo jih je naučil to pesmico, so vsi v en glas dejali, da je bila to Morav­ška Mara. Podžupanja je za otroke pri­pravila kviz in otroci so se izredno izka­zali s svojim znanjem o občini Domžale. Vzgojiteljice so podžupanji povedale, da so se o Domžalah učili skozi vse leto. Podžupanja je skupaj s sodelavko Ajdo Vodlan in hroščkom Simonom otrokom razdelila darila in zastavice, sledil je še posladek s piškoti, za konec pa skupna fotografija pred občinsko stavbo. Obisk je bil čudovit dogodek in otro­ci so veselo pomahali v slovo z zastavi­cami, ter obljubili, da pridejo še kdaj na obisk. Še prej so pa pred njimi težko pri­čakovane počitnice. B esedilo in foto : Miha Ulčar OBVESTILO Študenti 3. letnika Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani so v študijskem letu 2015/2016 v okviru diplomskega seminarja na katedri za urbanizem preuče­ vali posamezna območja na ob­ močju naše občine in na podlagi analiz prostora izdelali predloge možnih ureditev. Rezultate dela bodo predstavili javnosti v sredo, 29. junija 2016, ob 16. uri v dvo­rani Knjižnice Domžale, Cesta talcev 4, Domžale. Vljudno vabljeni! Otroci vrtca Dominik Savio pred občinsko stavbo veliki intervju ČISTE VODE SO V PONOS IN SO TEMELJ TURISTIČNEGA RAZVOJA MARTIN MOVERN, PREDSEDNIK RIBIŠKE DRUŽINE BISTRICA DOMŽALE Marsikdo si predstavlja ribiča kot nekoga, ki z ribiško palico sedi ob vodi in potrpežljivo čaka, da se mu bo na trnek prijela riba. Vendar je zgodba veliko širša. Ribiči so v prvi vrsti varuhi voda in narave, saj opravljajo številne naloge in to na prostovoljni ravni. Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc D o rib in življenja v vodi gojijo posebno spoštovanje. Pogovarjali smo se z Mar­tinom Movernom, pred­sednikom Ribiške družine Bistrica Domžale, ves čas pa je pogovoru pri­sostval tudi tajnik dr. Tomaž Lavrič. Martin, ki je po izobrazbi diplomira­ni pravnik, prihaja iz Kamnika in je ribič že več kot 35 let, med drugim je bil dva mandata predsednik podod­bora v Kamniku. Tomaž prihaja iz Domžal, letos obeležuje 30 let član­stva v Ribiški družini Bistrica Dom­žale, kjer je bil tri leta predsednik pododbora Domžale. Ribiška družina Bistrica Domžale šteje 340 članov, pokriva pa kar 400 kilometrov vodo­tokov in 17 ribnikov. Prepričani smo, da boste po prebranem intervjuju tudi sami drugače gledali na naše vode in življenje v njej. Od kdaj segajo začetki Ribiške družine Bistrica Domžale? Tradicija RD Bistrica Domžale sega v leto 1954, ko smo po sprejemu zako­nodaje iz takratnega zadružniškega upravljanja ribiških voda prešli na ri­biške družine kot jedra upravljanja ri­biških okolišev. Tega leta so nastale prve ribiške družine, med njimi tudi naša. Tako že 62. leto gospodarimo z bistriškim ribiškim okolišem, in sicer v štirih pododborih (Pšata, Kamnik, Domžale in Moravče). Skupen ribi­ ški okoliš obsega 400 km vodotokov in 17 ribnikov. Na začetku je bilo član­stvo manjše, nato pa je iz leta v leto raslo. Danes imamo 340 članov, od tega je 40 mladih ribičev. Imamo tudi tri častne člane, ki so si naziv prido­bili s svojimi zaslugami. Naša družina je članica Ribiške zveze Slovenije in Zveze ribiških družin Ljubljana. Pred kratkim ste imeli dan odprtih vrat Ribiške družine Bistrica Domžale na vašem sedežu na Krakovski cesti 18 a v Domžalah. Kaj vse se je dogajalo na tem vašem dogodku? Letos smo prvič organizirali Dan od­prtih vrat. To je bila ideja našega taj­nika dr. Tomaža Lavriča, da bi se tudi mi predstavili okolju, kjer živimo. Do­godek je sovpadal z Dnevom sloven­skih ribičev, ki ga je Ribiška zveza Slovenije razglasila za 20. junij. Dan odprtih vrat smo imeli na našem se­dežu, ki je bil prostovoljno zgrajen v začetku 70. let. Vsa ta leta ga tudi re­dno vzdržujemo in skrbimo za oko­lico. Dogodek je bil namenjen pred­stavitvi naše ribiške družine in posameznih sekcij znotraj nje ter po­nudnikom ribiške dejavnosti na tem območju. Med drugim so si obiskoval­ci lahko ogledali film o muharjenju v Sloveniji in markiranju sulcev, gleda­li pod prste vezalcem umetnih muh in se preizkusili v t. i. ribolovu na tarčo. Kakšen je postopek, da lahko nekdo postane član ribiške družine? Članstvo v ribiški družini je možno v skladu s statutom. Nove člane sprejemamo ob koncu leta, saj se s 1. januarjem začne novo ribolovno leto in usposabljanja za nove člane. Velik problem so občani, ki živijo ob vodotokih, ki vodna korita zamenjujejo za odlagališča smeti. Tu vidim dvojen problem, in sicer odlaganje bioloških odpadkov, ki v toplejših mesecih gnijejo in vodi odvzemajo kisik, kar pomeni, da lahko ob manjšem vodostaju pride do pogina rib. Drugi problem je plastika, ki ni v ponos okolju. V članstvo pa upravni odbor družine sprejme kandidate, ki niso bili v ribiškem disciplinskem prekršku. Na naši spletni strani www.rd-bistrica­domzale.si so postopki včlanitve temeljito obrazloženi, osebno pa informacije interesenti dobijo v času naših uradnih ur v ribiškem domu. Takrat poteka tudi Ribiški debatni klub, kjer spoznavamo nove ribolovne načine in tehnike ribolova ter razpravljamo o ribiških vsebinah, pomembnih za sladkovodni športni ribolov in ribiško družino kot tako. Zainteresirani posamezniki lahko podrobnejše informacije dobijo po telefonu tudi pri tajniku Tomažu Lavriču in seveda pri meni. Omenili ste usposabljanja za nove člane. Lahko poveste kaj več o tem? Za nove člane se usposabljanja prič­nejo nekje februarja ali marca. Po usposabljanju sledi izpit, ki ga iz­vedemo v naši družini, nato pa tra­ja eno leto pripravniška doba. Nasle­dnje leto pripravniki opravijo še ribi­ški izpit pred komisijo Ribiške zveze Slovenije. V roku pripravniške dobe vse kandidate usposobimo, da so se­znanjeni z zakonodajo, tehnikami ri­bištva in podobno. Kakšne so obveznosti članstva v ribiški družini? Vsak član plača enkrat letno člana­rino in dobi 50 ribolovnih dni. Prav tako mora vsak član letno opraviti 20 ur prostovoljnega dela, to je pet ču­vajskih ur in 15 delovnih ur. Slednje vsebuje delo v pododborih, urejanje okolice, vzdrževanje doma, čistilne akcije, izlovi … To je minimalno šte­vilo ur, ki jih morajo opraviti naši čla­ni. Moram pa poudariti, da nekateri naši člani naredijo tudi po 200 ali 300 ur na leto. Lahko poveste kaj več o vaših organih in sekcijah? Najpomembnejši organ je zbor članov, katerega praviloma izvedemo enkrat letno. V ostalem času vodi družino upravni odbor. V skladu z Zakonom o vodah in koncesijo, ki smo jo skleni­li z državo za upravljanje voda, mora­mo imeti organizirano čuvajsko služ­bo. Za strokovno delo sta v družini zadolžena gospodar tekočih voda in gospodar ribnikov. Imamo več sekcij, med njimi je Kraparska sekcija, s po­udarjeno skrbjo za ribnike. Izposta­vil bi še Mladinsko sekcijo, v kateri so mladi ribiči do 18. leta starosti, ki jih vodijo usposobljeni mentorji. Ti mo­rajo mlade pripraviti za samostojen ribolov in izvedbo drugih nalog, ki jih kot ribiči morajo poznati ter seveda pripraviti za ribiški izpit. Za katere vode skrbite in kakšne so vaše naloge? Naše vode obsegajo celotno porečje Kamniške Bistrice (poleg nje še Ne­vljico, Pšato, Račo, Radomljo, Drtij­ščico in 15 ribnikov ter dve jezeri, Pri­stavo v Mengšu in Gradiško jezero ter večje število gojitvenih potokov. Na treh ribnikih se lovi po sistemu ujemi in spusti. Na teh ribnikih so krapi tež­ki tudi do 20 kg, v naslednjih letih pa se bo velikost nedvomno še povečala. Na ostalih ribnikih lovimo po sistemu ujemi in vzemi. Skrbimo, da je v naših lovnih vo­dah ustrezno število rib, v gojitvenih potokih pa ‚kolobarimo‘, kar pomeni, da potok najprej izlovimo, nato v njega vložimo zarod potočne postrvi, praviloma po treh letih postopek po­novimo. V zadnjem času na nekaterih gojitvenih potokih uvajamo tako imenovani ‚sonaravni način‘, ko iz potoka izlovimo in v lovne vode pre­stavimo samo večje ribe, manjše pa pustimo za naravno razmnoževanje in nadaljnjo rast. S tem preprečujemo, da bi se v gojitvene vode vlagale ribe, ki niso naše domače, krajevno avtoh­tone. V tej povezavi moram izposta­viti potočno postrv atlantskega tipa, ki so nam jo pred okrog 15 leti vsilili. Prav zaradi tega je ogrožena naša av­tohtona potočna postrv. Razlika med njima je poenostavljeno v barvnih odtenkih in predvsem v pomanjkanju značilnih rdečih pik, ki jih ima naša potočna postrv. Se pa poraja dilema o vlaganju ameriške postrvi, imenova­ne tudi šarenka, ki je v naših vodah prisotna že več kot 200 let, na srečo pa se ne drsti z našo avtohtono potoč­no postrvjo. Moram poudariti, da se zdaj ogromno truda vlaga v gensko čistost rib. Zasledil sem, da se ukvarjate tudi z elektroizlovno dejavnost. Lahko kajveč o tem? Če je na določenem območju potrebno izloviti vse ribe, potem to izvedemo z posebnimi elektroizlovnimi agregati in izurjeno ekipo ribičev. Praviloma se to uporablja pri izlovih gojitvenih voda zaradi ‹kolobarjenja› Samo v lanskem letu smo jih izvedli 13. Pogosto moramo izvesti izlov tudi zaradi gradbenih posegov v naše vodotoke. V lanskem letu smo morali izvesti kar 39 takšnih, mi jim rečemo izrednih izlovov. V primeru izredno sušnih let pa moramo intervenirati tudi v presahlih potokih, kar pa na srečo ni pogosto. Elektroizlovni agregat proizvaja električni tok ustrezne jakosti in napetosti, ki pri ribah povzroči delno otrplost in povzroči, da proti svoji volji plavajo proti anodi – loparju. Ali potekajo tudi migracijska potovanja rib? Praviloma vse vrste rib v tekočih vo­dah migrirajo, ene bolj, ene manj. Največja težava nastane zaradi ‚ne­strokovnih‘ vodnih objektov (jezov, itd.), ki zaradi načina izvedbe, pravi­loma višine, onemogočajo prehod rib. V zadnjem času so projektanti vodnih objektov veliko bolj naravovarstve­no usmerjeni in konstruirajo ustrezne vodne objekte. V stoječih vodah pra­viloma ribe ne migrirajo, oziroma v zelo omejeni količini. le t n i k lv i | j u n ij 2016 | š tev ilk a 6 slamnik | 7 veliki intervju Skrbite tudi za vlaganje rib. Kako to poteka? Pri vlaganju rib se stvari zelo spremi­njajo. Recimo v tekoče vode naj ne bi več vlagali šarenke. Trenutno. Pro­gram upravljanja rib v celinskih vo­dah in evropske smernice za 12-le­tno obdobje definirajo, kako naj bi se urejali izlovi in ulovi. Ribiške druži­ne smo dolžne upoštevati te smernice in zagotavljati ustrezno količino rib glede na vodotok. Te stvari izvajamo v skladu z letnim planom, ki ga potr­di Zavod za ribištvo Slovenije. V leto­šnjem letu imamo v načrtu, da bomo v tekoče vode vložili najmanj 1.200 kg rib (900 kg šarenke in 300 kg potočne postrvi). Za stoječe vode imamo v na­črtu, da bomo vložili preko 6.000 kg krapa ter do 300 kg ščuk in smučev. Izpostaviti je tudi treba, da v bo­doče v ribnike praviloma ne bi smeli več vlagati gojenega krapa, divjega krapa pa praktično ni in ga ne more­mo kupiti. Razlikujeta se predvsem po obliki: gojeni je bistveno širši, divji pa podolgovat. V svetovnem merilu je krap neproblematična riba, turistični trend pa gre celo v smer lova na kapitalne krape, seveda go­jenega tipa. Glede količine vloženih rib smo na žalost odvisni od priliva finančnih sredstev. Velikost krapov v ribnikih je precej pogojena s siste­mom lova. V ribnikih, kjer dovolju­jemo ribolov samo po sistemu ujemi in spusti, so največji krapi težki tudi že več kot 20 kg, kar je za domače in tudi tuje turiste zelo mamljivo in zanimivo. Ena izmed sekcij vaše družine je tudi čuvajska služba. Kako je s krivolovom, je tega veliko? Vsaka ribiška družina mora imeti or­ganizirano čuvajsko službo. Čuvaj mora opraviti čuvajski izpit, da pri­dobi čuvajsko izkaznico. Mandat ču­vaja, ki ga običajno opravljajo ribi­či z daljšim stažem, traja pet let. Je pa res, da je krivolov vedno bil in vedno bo. V zadnjih letih ugotavljamo, da ni v porastu, dejstvo pa je, da vsake to­liko časa kakšnega krivolovca ribiški čuvaji ujamejo, saj striktno nadzira­jo območje voda. Sledi prijava prekr­škovnemu organu, običajno je to ribi­ški inšpektor, ki nato izreče kazen. V primeru ulova rib mora krivolovec ri­biški družini poravnati škodo po od­škodninskem ceniku, ki ga je izdala država. Naj povem, da je veliko cene­je, če kupiš ribolovno dovolilnico, kot pa če plačaš kazen in poravnaš stro­ške ulova. Ob tej priložnosti mogo­če ni odveč nasvet, da se lahko ribo­lovno dovolilnico kupi na vseh ben­cinskih servisih Petrol/OMV, kioskih 3DVA in na www.ribiskekarte.si. Lov, ne da bi pričakovali naše čuvaje, je prijetnejši. Kako je pa z ekološkim stanjem voda na območju, ki ga pokriva vaša dr užina? Danes je stanje bistveno boljše, kot je bilo pred leti. Pohvaliti moram nad­gradnjo Centralne čistilne naprave Domžale–Kamnik, kjer se bodo odpa­dne vode čistile po evropskih norma­tivih. Prav tako se na celotnem obmo­čju, ki ga pokriva naša družina, po­spešeno gradi kanalizacijsko omrežje. Izpostaviti je treba tudi Količevo Kar­ton, kjer bodo v naslednjem mesecu zagotovili polno obratovanje preno­vljene čistilne naprave. Vse skupaj bo pomenilo bistveno čistejše vode v na­šem okolju. So pa velik problem občani, ki živijo ob vodotokih, ki vodna korita zamenjujejo za odlagališča smeti. Tu vidim dvojen problem, in sicer odlaganje bioloških odpadkov, ki v toplejših mesecih gnijejo in vodi od­vzemajo kisik, kar pomeni, da lahko ob manjšem vodostaju pride do pogi­na rib. Drugi problem je pa plastika, ki ni v ponos okolju. Ni dolgo nazaj, ko je pri Ten Tenu v Domžalah prišlo do onesnaženja reke Kamniške Bistrice. Zaradi česa je prišlo do tega? Res je, iz razbremenilnika je pritekla rumenkasta snov. Pozneje se je ugo­tovilo, da so bila to odpadna olja iz gostinskega lokala. Da ni bilo huj­ših posledic, gre v tem primeru pripi­sati ustrezni in pravočasni interven­ciji gasilcev, ki so z lovilnimi mreža­mi v veliki meri ustavili nadaljnje šir­jenje onesnaženja. Kar se tiče razbre­menilnikov, je to lahko velik problem ob visokih vodah, ko gre preko njih višek vode neposredno v vodotok. Se­veda pa je vse skupaj pogojeno tudi s konstrukcijskimi značilnostmi raz­bremenilnikov. Če je prava konstruk­cija, tega ne dopusti. Ob tej priložno­sti apeliram na upravljavce komu­nalnih voda, da v čim večji meri pre­uredijo obstoječe razbremenilnike v ustreznejše. Kdaj je bil zadnji pog in rib na območju, ki ga pokriva vaša dru žina? Zadnji pogin rib se je zgodil lansko jesen. Do tega je prišlo zaradi preo­bremenitve izpustov v nekem podje­tju, ki je bilo hkrati pogojeno še z zelo nizkim vodostajem. Pojavljajo se tudi težave z upravljavci zapornic v mlinščicah in potokih. V preteklosti je velikokrat zaradi tega prišlo tudi do pogina rib. V čem je problem? Težave z mlinščicami in potoki se po­javljajo v času nizkih voda, ker upra­vljavci zapornic ne spoštujejo mini­malnega biološkega pretoka. Čim več vode želijo preusmeriti v mlinščice in s tem na svoje centrale za proizvo­dnjo električne energije, ne glede na posledice za ves vodni živelj. Meritve vodostaja se redno spremljajo prek vodomernih postaj in pri tem smo v stalnem stiku z upravljavci zapornic. V skladu z zakonskimi in podzakon­ skimi akti mora država za vse odvze­me voda določiti biološko sprejemljiv pretok v matični strugi, vendar je to za upravljavce vodnih elektrarn, kot rečeno, nesprejemljivo iz ekonomskih razlogov. Z upravljavci zapornic po­skušamo reševati ta problem. Upam, da bomo v prihodnosti dosegli stanje, ki bo zadovoljivo za obe strani. Da voda ni smetišče, se tega najbolj zavedate ribiči. Organizirate in sodelujete tudi v raznih čistilnih akcijah in akcijah ozaveščanja. Kot sem že omenil, so zelo velik pro­blem občani, ki živijo ob vodotokih in ki korita zamenjujejo za odlagali­šča smeti. Niti vsakoletne čistilne ak­cije ne zmorejo očistiti, kar občani odvržejo v vodo. Ob tej priložnosti bi apeliral na odgovorne, da bi ob jezo­ve postavili kontejnerje, kamor bi od­lagali odpadke, ki se nabirajo pred rešetkami. Na vse občane bi apeliral tudi, da naj prijavijo iztekanje škodlji­vih snovi v vode kakor tudi pogin rib in sicer na številko 112. Letos ste prejeli priznanje za 3. mesto na razpisu Ministrst va za okolje in prostor za projekt Moja reka.si 2016. Povejte kaj več o tem. Naša ribiška družina že več kot 30 let organizira čistilne akcije čiščenje voda. Enako smo jo izvedli tudi v le­tošnjem letu. Smo se pa letos prijavi­li na razpis ministrstva za okolje in prostor na projekt Moja reka.si 2016, kjer smo po razpisnih kriterijih dose­gli tretje mesto, na kar smo še pose­bej ponosni. Vsako leto smo v občini Domžale sodelovali tudi v čistilni ak­ciji Očistimo Domžale. Letos občinske čistilne akcije ni bilo, vendar ob tem apeliramo na lokalno skupnost za podporo, saj imamo s čistilnimi akci­jami, ki jih organiziramo, stroške. Že-limo si večjega sodelovanja pri teh akcijah. Čiste vode so v ponos tako ri­bičem kot lokalni skupnosti. So pa tudi temelj turističnega razvoja lokal­nega okolja. Omenili ste, da so čiste vode tudi temelj turističnega razvoja lokalnega okolja. Kaj ste točno mislili s tem? Voda v zgornjem delu Kamniške Bistrice je tako čista, da jo brez skrbi pijemo. Zdajšnje vodstvo naše družine je po­večalo napore za turistično udejstvo­vanje. S tem namenom smo že izda­li zloženko, ki reklamira naše vode in pojasnjuje, kaj v naših vodah lovi­ti in na kakšen način. Želimo si, da bi jo izdali tudi v tujih jezikih, predvsem še v angleškem jeziku. Želimo si tudi tujih gostov. Zato poskušamo sodelo­vati tudi z lokalnimi in krajevnimi tu­rističnimi organizacijami, kot so Ter­me Snovik, Velika planina, Arbore­tum … Sodelujemo tudi na različnih prireditvah, kot so sejem Alpe Adria, občinski praznik v Domžalah, Poho­dniški festival v Kamniško-Savinjskih Alpah … Seveda si želimo še okrepiti sodelovanje. Želeli bi se udeležiti sej­mov v tujini. Gre za to, da potencial­ne turiste seznanimo z lepotami na­ših voda in možnostjo ribolova. Ko ga privabiš, je to potem tudi dodana vre­dnost za lokalne skupnosti in različ­ne ponudnike. S tem namenom smo v letošnjem letu spremenili režim ribo­lova v zgornjem predelu reke Kamni­ške Bistrice, kjer smo uvedli sistem ujemi in spusti. V ta predel reke vla­gamo izključno gensko čisto potočno postrv, kar pomeni, da bodo ribičem zagotovljeni boljši užitki v neokrnjeni naravi. Voda v zgornjem delu Kamni­ške Bistrice je tako čista, da jo brez skrbi pijemo. Ugotavljamo, da se je v zadnjih le­tih izredno dobro v naših vodah prijel sulec. V zadnji sezoni so bili ujeti pri­merki tudi do 116 cm in težki 8,5 kg. Ta revir je na območju od Domžal in vse do izliva v Savo. To pomeni, da je prišlo do bistvenega izboljšanja voda na tem območju. Hkrati smo zaznali ugodno drst, skrbijo pa nas morebi­tne zastrupitve, oziroma izpusti, ki bi prekrili rečno dno in uničili drst. Kot zelo dobra praksa se uveljavlja športni ribolov – muharjenje Točno tako. Muharjenje se v zadnjem obdobju zelo uveljavlja. Srednji del reke Kamniške Bistrice od Stahovice do Homca v poletnem času slovi po zelo velikih ribah. Tudi z več kot 70 cm ujetimi lepimi potočnicami in ša­renkami. V zimskem času je zelo ak­tualen ribolov sulca v spodnjem re­virju. V jeseni letos ga nameravamo vložiti skupaj z Zavodom za ribištvo Slovenije. Skoraj 15 let že prirejamo državna članska muharska tekmovanja na Kamniški Bistrici, zadnjih nekaj let pa tudi državno muharsko prvenstvo mladih do 18 let. V svojem članstvu imamo tudi državnega podprvaka v muharjenju med posamezniki Jureta Osolina. Je pa res, da je naša družina poznana po tem, da lahko na vodah izvajamo vse ribolovne tehnike, ra­zen ribolova s čolni. V družini imate podprvaka. Kaj za rezultat šteje pri muharjenju? V skupen seštevek štejejo vsa tekmo­vanja v tekočem letu. Na posamezni tekmi pa šteje število ulovljenih rib in njihova dolžina. In še nekaj. Na vseh tekmovanjih se ulovljene ribe vedno vrnejo nazaj v vodo. Torej imate ribiči do rib poseben odnos? Ribiči se trudimo, da ribe, če je ne bomo vzeli, nikakor ne poškoduje­mo. Ribe lahko primemo samo z mo­kro roko, da jim ne poškodujemo slu­zi. Pri muharjenju je obvezen trnek brez zalusti, ki omogoča odpenjanje ribe brez poškodbe. To je športni ri­bolov, ki ga ribiči vzamemo v zakup. Včasih tudi kakšna riba, čeprav kapi­talna, zaradi tega uide.. 7 ČET 8 PET 9 SOB 14 ČET 15 PET 16 SOB 21 ČET 22 PET 23 SOB 8 | slamnik š tev ilk a 6 | j u n ij 2016 | l e t n ik lv i OTROCI IN MLADOSTNIKI MORAJO SPOZNAVATI RAZLIKE Pred nami so počitnice, čas, ko otroke in mladostnike čakajo drugačni izzivi, kot so jih vajeni skozi šolsko leto. Takrat imajo več časa zase, za prijatelje, za razmišljanje. Takrat se lahko tudi oni, morda nehote, poglobijo vase, razmišljajo o svojih tegobah, občutjih. To je čas, ko potrebujejo nekoga ob sebi, da zapolni njihovo praznino v času, ko niso v družbi domačih, ker so starši v službi, prijatelji odsotni. ponudnike poletnih varstev in raznoli-Pedagoško-raziskovalnem centru za Mateja Kegel Kozlevčar kih poletnih počitnic, da sporočijo, kje konjerejo Krumperk. Termini potekajo Foto: SXC P lahko naši najmlajši preživljajo brez-skozi vse poletje, organizirajo pa tudi skrbne počitnice. Projekt je vodila pod-varstvo v zadnjih dneh avgusta. Sko­oletje je čas ljubezni, radi županja mag. Renata Kosec, tiskan bil-zi vse poletje se bodo najmlajši lahko rečemo, še posebej tiste mla­ ten pa je dostopen v vseh domžalskih zabavali tudi v družbi animatorjev dostniške, prve, to je čas, ko šolah in vrtcih, Knjižnici Domžale, Cen-Otoka športa, ki bodo s športno-pla­otroci začnejo spoznavati tru za mlade in na spletni strani Občine valnimi tečaji poskrbeli za super otro­medsebojne razlike, tudi tiste med Domžale. Kot pravi podžupanja, je prav, ške počitnice. Otroci se bodo v njihovi spoloma. Dejstvo je, da smo si različni, da so na enem mestu zbrane organizi-družbi lahko preizkusili v tenisu, rola­različni se že rodimo, imamo različne rane oblike varstva v naši občini, čemur nju, lokostrelstvu in seveda plavanju, interese, želje in potrebe in vse te raz­ je počitniški bilten tudi namenjen. Vod-vsak petek pa bodo imeli tudi zaključ­like, fizične in psihične, nas bogatijo, stvo občine si želi, da bi otrokom omo-ni pica party s starši. V Domžalah vse nas oblikujejo v osebe kot smo. Po- gočili čim lepše in nepozabne počitnice. bodo najmlajši lahko uživali v plesnih gosto se zgodi, da nas ravno te razlike počitnicah v družbi Plesne šole Miki, oddaljujejo, napeljujejo na medseboj- In kaj vse bodo otroci in kjer že zbirajo prijave za junijske in no tekmovanje, ki lahko prestopi meje mladostniki med drugim lahko avgustovske termine. V času poletja zdrave tekmovalnosti. Pričnemo se pri­ počeli to poletje v Domžalah? namreč organizirajo dopoldansko ali merjati, a kar ne poznamo ne moremo Ob koncu šolskega leta vrata odpira celodnevno varstvo tako za člane kot primerjati. »Če se o razlikah pogovarja­ domžalsko kopališče, kjer bodo obisko-nečlane plesne šole, obljubljajo pa, mo dovolj zgodaj, bodo otroci razumeli, valci v letošnjem poletju doživeli števil-da bodo otroci v njihovi družbi veliko da je najbolj naravno, da smo si različni, ne dodatne aktivnosti. Poleg običajnih športali, se zabavali, raziskovali, se in če vedo, da so fantje različni od punc kopalnih aktivnosti vas letos pričakuje igrali, sladkali in predvsem spoznava­ in punce različne od fantov, bodo to laž­ tudi zabava na vodi v zorbingu, rekre-li nove prijatelje. Ne uide jim niti uče­je sprejeli,« pravi terapevtka in vodja ativno plavanje, telovadba v vodi, na nje preživetja v naravi in izdelovanja Študijsko raziskovalnega centra za aktivnosti v družbi pri­med spoloma, spodbuditi jih k aktivni med fanti in deklicami so prisotne že v za ves nadaljnji osebni jateljev (odbojka, tenis, Vikend družinske počitnice uprizoritvi teh sprememb in razlik ter času nosečnosti. Razvoj možganov je in medosebni razvoj. nogomet, košarka in po-brez računalnika in televizije? jih seznaniti z zanimivimi znanstve-različen, hitrost razvoja je različna, tudi Odzivi otrok na de-dobno v številnih špor-Pestre poletne počitnice pripravljajo nimi dejstvi s področja psihologije in hormonski pogoji so zelo različni. Leva lavnico so bili izre-tnih parkih v naši občini) tudi v ŠAD Mavrica, kjer boste skozi nevropsihologije ter jih, kot omenjeno, in desna polovica možganov se pri de-dno pozitivni, pravi-ali pa uživanje na igralih vse poletje lahko izbirali med nasle­spodbuditi k medsebojnemu sodelo-klicah in dečkih različno razvije. Deklice jo v ŠRCD. »Najbolj za najmlajše, fitnesu na dnjimi programi: naravoslovne in vanju. »Delavnice, ki smo jih izvedli, so imajo bolj razvito desno polovico mož-so si zapomnili dej-prostem in ob zelenih po-modelarske, indijanske, kavbojske, imele prav ta namen: da se že zelo zgo-ganov, ki je odgovorna za čustveni del, stva, kako različno teh Kamniške Bistrice, ka-kmetijske, mojstrske počitnice in po­daj deklice in fantki začnejo zavedati, empatijo, stik, lepoto, dečki in pozneje delujejo ženski in mor radi zavijejo rekreativci čitnice od bazena do bazena. Vabijo da so si med seboj zelo različni in da je moški pa imajo bolj izrazito razvito levo moški možgani. Priznali so, vseh starosti, od najmlajših pa tudi na čisto prave vikend poči­tako tudi prav. Dekletom smo želeli pri-polovico možganov, ki je odgovorna za do starejših.tnice v naravi brez televizije in raču­bližati svet fantov skozi razmišljanje, v logično mišljenje, razmišljanje, struk-gega veliko naučili o nasprotnem spolu. Še en domžalski zavod – Center za nalnika, ki jih organizirajo v začetku katerih stvareh so fantje drugačni, kako turo. Pomembno se je tega zavedati, Všeč jim je bil odziv, ki so si ga dajali in mlade – vabi k poletnim aktivnostim. avgusta v Mozirju. Nogometni klub oni razmišljajo, kako reagirajo, kaj jim je saj imajo moški in ženske že po naravi na ta način dobili veliko komplimentov, Zanimive dogodivščine so imeli na pro-Radomlje vabi na poletni športni ta­pomembno. Če eden drugega razumemo, čisto svoje značilnosti in vloge: moški tudi takih, za katere še sami niso vedeli, gramu že v juniju, obetajo pa se tudi v bor, ki ga bodo organizirali v dveh nas te razlike ne bodo ogrožale in bolj prinašajo varnost, imajo bolj osredoto-da jih imajo. Zelo so uživali v sestavi in juliju in avgustu, ko vas čaka mladinski terminih – konec junija in konec av­samozavestno bomo lahko vstopali v čene cilje, imajo močne organizacijske izvedbi kviza, ki so ga dekleta pripravi-turnir ulične košarke, delavnice izde-gusta, program pa bo – poleg nogo­odnose z nasprotnim spolom. Naša izku-sposobnosti; ženske pa so usmerjene v la za fante in obratno. Ob tem so se zelo lovanja naravne kozmetike, nakita, v meta – postregel tudi s plavanjem, z šnja je, da učenci zelo radi sodelujejo v odnose, stik, empatijo, v pomoč drugim, zabavali,« dodaja Bašič Jančarjeva. avgustu pa vabijo tudi k spoznavanju zorbingom, lokostrelstvom, s plesom, teh pogovorih, jim je zabavno, sproščeno. kar jim v življenju pomaga narediti dom mednarodnega usposabljanja v Estoni-z igrami brez meja, orientacijo, bad-Zdi se, da si gredo po eni strani na živce, topel in povezan. Najbolj krivično je, ko Pod ‚eno streho‘ zbrane vse ji na temo kreativnosti v neformalnem mintonom, baseballom, ustvarjalnimi po drugi strani pa se radi zanimajo eden se moški in ženska začneta primerjati poletne aktivnosti v Domžalah učenju. Prav tako pa v juliju in avgustu delavnicami … Nogometni klub Dom­za druge, fantje radi razmišljajo o tem, med seboj, poskušata te razlike izničiti, V času šolskega leta imajo otroci res vabijo k udeležbi na tradicionalnemu žale pripravlja Poletno šolo nogometa kaj dekleta rada počnejo in v bistvu jih spreminjati drug drugega, saj je najbolj veliko zaposlitev, sebe in druge razisku-počitniškemu programu Vesele pole-2016, ki je namenjena osnovnošolcem zelo dobro poznajo in obratno. Težava naravno, da te razlike so zato, da se lah-jejo na drugačen način, kot to počnejo tne počitnice, ki je namenjen otrokom od drugega do šestega razreda. Letos je samo v tem, da nočejo tega pokazati, ko dopolnjujemo med seboj in se eden v času počitnic. Kot omenjeno na začet-od prvega razreda dalje. Seveda jih ka-se bodo mladi lahko zabavali tudi ne­jih je sram. Osvobodijo se že s tem, ko od drugega učimo.« ku, je takrat čas, ko se poglobijo vase, darkoli lahko obiščete tudi v Placu za koliko drugače – Zavod 1-2-3 organizi­jim je dovoljeno, da lahko o tem na glas Starši imajo seveda pri tem zelo ko iščejo svoje poslanstvo, lahko tisto mlade. ra lego počitnice in lego varstvo v času razmišljajo,« pravijo v ŠRCD Domžale, pomembno vlogo, opozarjajo terapev-globlje, ali pa le raziskujejo svoje talen-počitnic. Vas zanima, kaj je to? Pridru­kjer so v letošnjem letu v sodelovanju ti. Že s svojim zgledom bodo pokazali te. Poletje, počitnice so tako lahko čas, Ustvarjalni, jezikovni, športni žite se jim. Športno-raziskovalni tabor z Občino Domžale vzpostavili tudi pro-otrokom, kako vstopati v svet odnosov, ko se izoblikujejo v osebnost, kakršna in predvsem zabavni programi v letošnjem letu organizira še ŠD Fan gram Psihosocialna pomoč otrokom in za kar vemo, da je v življenju najbolj želijo biti in ne v kakršno jih usmerja Osnovna šola Rodica med drugim Vitas, kjer se bodo najmlajši prelevili mladostnikom iz ogroženih družin in pomembno. »Če starši zmoremo otro-sistem. Da bi lahko raziskali čim širši vabi otroke v varstvo v avgustu, Zve-v gusarje, se preizkušali v različnih njihovim staršem in (ali) skrbnikom. ka sprejeti prav takega kot je in ga ne spekter priložnosti, je prav, da imajo na za prijateljev mladine Domžale pa bo športih, kuhanju in ustvarjalnosti. Že Prav tako pa načrtujejo v prihodnjeposkušati spreminjati, bo tudi sam sebe izbiro različne možnosti udejstvovanja. tudi to poletje organizirala letovanje v torek, 28. junija, se lahko pridružite vzpostaviti Šolo za družino v sodelova-lahko sprejel.« Pomembno obdobje je V občini Domžale so se te možnosti le-na Krku za šoloobvezne otroke dom-pravljičnemu popoldnevu s TD Turn­nju s Centrom za socialno delo Domžale. prav obdobje mladostništva, ko je ra-tos, v večji meri, zbrale pod ‚eno streho‘. žalskih in okoliških osnovnih šol. Že še Češenik. Ne zamudite pa niti pole­ Ob tem je treba razmišljati tudi, šnjem letu bo aktivno na kopališču tudi tudi v Športnem društvu Sonček, kjer kako fante in dekleta, že osnovnošol-v družbi drugih organizacij, tako sose bodo najmlajši poleg plavanja učili ce, spodbuditi, da o tem razmišljajo v svoje moči združili člani ŠAD Mavricaše tenisa, rolanja, bowlinga, jahanja smeri medsebojnega sodelovanja. V in Študentske organizacije Domžale, konj in iskanja skritega zaklada. Za ti­ta namen so imeli pred nedavnim na ki 30. julija pripravljajo pravi športno-ste, ki jim je pridobivanje novih znanj, Osnovni šoli Domžale tudi delavnico z -tekmovalni in animacijski dan za naj-predvsem tujih jezikov, v zabavo in naslovom Odnosi med spoloma. S peto-mlajše, študente, družine – vse gene-želijo svoje možgančke trenirati tudi šolci v Domžalah in Ihanu se je srečaloracije. Tudi sicer je šport ena od poleti, bo v Domžalah na voljo svetov­šest terapevtov Študijsko raziskovalne­ kopališču pa vas bo pričakal še bralni filmov. Na intenzivne plavalne tečaje družino v Domžalah Lidija Bašič kotiček z raznovrstnimi knjigami tako z zabavnimi dogodivščinami v Dom­Jančar. za odrasle kot tudi najmlajše. V leto-žalah, Mengšu in Kamniku pa vabijo aktivnosti, ki jo lahko na uspešnica – učenje angleščine po ga centra za družino in dve sodelavki izvajate vse poletje na naravni metodi z Veroniko Pavlič. Po-Centra za mlade Domžale. Namen de­ prostem, pa naj gre za letne jezikovne delavnice organizirajo lavnice je spodbuditi fante in dekleta k organizirane športne tudi v jezikovni šoli Dude. razmišljanju o podobnostih in razlikah zvoj možganov še prav posebno inten-Pripravili so namreč Bilten, ki združuje v začetku julija Društvo mladih Jarše tnih šahovskih taborov v Domžalah, Z zgledom pokažemo otrokom, ziven, kar spremlja tudi zelo intenzivno različne aktivnosti za otroke in mlado-tradicionalno organizira oratorij, na kjer boste miganje možgančkov lahko kako vstopati v svet odnosov čustvovanje, vedenje in telesni razvoj. stnike, v katerih bodo lahko preizkušali katerega letos jarški animatorji vabijo združevali z miganjem v rekreaciji na Zakaj je pomembno, da se že otroke uči Pomoč mladostnikom, da takrat sprej-svoje veščine ali pa jih le izkoristili za skupaj z Ostržkom. Letošnje poletje igrišču in kopališču. razlik med spoloma, nazorno oriše te-mejo sami sebe na najbolj pravilen in kvalitetno preživljanje prostega časa. bo tudi v znamenju Konjičkovih po-Dolgčas nam letošnje poletje v rapevtka Lidija Bašič Jančar. »Razlike pozitiven način, je bistvenega pomena Občina Domžale je letos prvič pozvala letnih taborov, ki se bodo zvrstili v Domžalah zagotovo ne bo! . le t n i k lv i | j u n ij 2016 | š tev ilk a 6 slamnik | 9 novice Udeleženci Regijskega BioCampa spoznali razvojni Vseslovensko srečanje center Biofarmacevtike Mengeš V torek, 24. maja 2016, so udeleženci Regijskega BioCampa, ki ga že šesto leto zapored organizira Lek, član sku-pine Sandoz, obiskali razvojni center Biofarmacevtike Mengeš. Tam so se pogovarjali z vodilnimi znanstveniki ter spoznali, kakšno je okolje, ki bi lahko v prihodnje predstavljalo nji­hovo karierno pot. Tako je 35 perspek­ tivnih študentov naravoslovnih ved iz regije dobilo neposredni vpogled v delovanje biofarmacevtike, najsodob­nejše veje farmacevtske industrije, in v razvoj podobnih bioloških zdravil, kjer ima Sandoz vodilno vlogo v svetu. Regijski BioCamp, ki ga organizira Lek, član skupine Sandoz, je v šestih letih dozorel v trajno povezovanje go­spodarstva in akademske sfere. To od­pira vrata novemu znanju, ustvarja- V občini Domžale smo bili 11. maja 2016 deležni velikega in častnega obi­ska predstavnikov Vlade RS in mini­strstev. Tako plemenit obisk vsekakor pomeni, da nam kot državi ni vseeno, kaj se in se bo dogajalo z našim nadalj­njim gospodarskim razvojem in z do­brobitjo državljanov Republike Slove­nije. Vsekakor je s tem zelo pomemb­no povezan tudi razvoj in posluh za razvoj gospodarstva v posameznih občinah, ki so temeljna in osnovna celica razvoja in ustvarjanja okolja, v katerem občani in državljani RS živijo, delajo in gradijo svojo prihodnost. Minister Zdravko Počivalšek je po­vedal, da vsakodnevno do njega pri­hajajo investitorji in podjetniki, ki iščejo zemljišča za novogradnje na dobrih lokacijah v bližini avtocest in povezovalk. Teh zemljišč bi potrebo­vali vsaj 60 hektarjev, vendar pove, da jih je težko najti. Lidija Ambrož Mar­čun sem mu predlagala, da v občini Domžale razpolagamo s 35 hektarjev veliko nenaseljeno Obrtno industrij­nju novih delovnih mest in gospodar­ski rasti. V teh letih je skupno gostil 210 vrhunskih študentov naravoslov­nih ved z več kot 30 univerz. Več kot 20 jih je danes zaposlenih v Leku, čla­nu skupine Sandoz. Predsednik upra­ve Leka, člana skupine Sandoz, Voj­mir Urlep je poudaril, da imajo v far­macevtski industriji ta privilegij, da s svojim delom služijo bolnikom: »Da lahko izpolnjujemo to pomembno po­slanstvo, potrebujemo vrhunske stro­kovnjake, ki so kreativni, inovativni in vedoželjni.« Bolniki so v središču tudi pri dolo­čanju tematik Regijskih BioCampov – letos so tako udeleženci s predavate­lji in z mentorji razpravljali o napre­dnih načinih zdravljenja bolezni di­hal, ki so v zadnjem desetletju vse bolj sko cono Želodnik, za katero so spre­jeti že OPN ji in OPPN-ji. Cona je v pri­pravi od leta 1999 kot skupni projekt Občine Domžale in podjetja ICJ, d. o. o. Vsekakor je bil navedeni predlog ministru zelo zanimiv in si je predlog tudi zabeležil. Predlaga, da s skupni­mi močmi poslovno cono Želodnik na­selimo in oživimo. Naj povem, da je iz okoljevarstvenega vidika za vse zahte­ve že poskrbljeno in da je cona tudi iz komunalnega vidika že v dokaj dobri kondiciji. Vlada RS je svoj obisk v občini Domžale nadaljevala z obiskom Ob­ močne obrtne zbornice Domžale. Obi-sku se je pridružila tudi ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, ki je povedala, da se veliko dela na podro­čju zmanjševanja administrativnih ovir. To pomeni, da bi bilo mogoče pri­dobiti gradbena dovoljenja po skraj­šanem postopku. Zakon o varstvu okolja prevideva, da bo moč pridobi­ti okoljevarstveno dovoljenje po izda­ji gradbenega dovoljenja, prav tako pa v porastu. So med pogostejšimi vzroki smrtnosti pri odraslih in otrocih, kro­nične oblike, kot sta astma in KOPB, pa močno vplivajo na kakovost življe­nja bolnikov. Napredek v zdravljenju je tako izjemno pomemben za celo­tno družbo, saj obolenja dihal pred­stavljajo veliko breme za bolnike, nji­hove družine in zdravstvene sisteme. Deset zmagovalcev minulih petih Regijskih BioCampov se je že pridru­žilo najperspektivnejšim študentom z univerz z vsega sveta na svetov­nih Novartisovih BioCampih v Baslu. Med udeleženci iz Slovenije se lahko pohvalimo s kar dvema zmagovalce­ma na globalni ravni. BioCampa v Ba­slu se bodo udeležili tudi trije zmago­valci Regijskega BioCampa 2016. Miha Ulčar bo mogoče dobiti začasno gradbeno dovoljenje za dobo dveh let. Soglas­ja za gradbeno dovoljenje pa se bodo spremenila v menja, kar bo bistveno skrajšalo dosedanje predolge admini­strativne postopke. Povedala je tudi, da se ustvarja okolje za regulacijo po­klicev, da bi se umaknila 50-odstotna davčna stopnja prispevkov na doho­dek zaposlenih in potrebno je ustva­riti tudi prožen trg delovne sile glede na potrebe trga. Državni sekretar ministrstva za fi­nance Metod Dragonja je povedal, da se pripravlja tudi reforma na področju davkov, ki bi pomagala h konkurenč­nosti države kot celote. Predstavniki vlade in ministerstev, hvala vam, ve­seli smo, da vidimo in slišimo, da vam ni vseeno in da lahko skupaj gradimo našo novo stabilno, zanesljivo in pri­jetno državo Slovenijo. Verjamemo, da z vami in predvsem z vašo pomočjo vse to tudi zmoremo. Lidija Ambrož Marčun, univ. dipl . ing. str. prostovoljcev V četrtek, 26. maja 2016, se je v veli­ki dvorani Thermana Parka v Laškem zbralo skoraj 400 prostovoljk in pro­stovoljcev – voditeljev skupin, ki so del nacionalne mreže 493 skupin sta­ rih ljudi za samopomoč po vsej Slo­veniji. V nacionalno mrežo skupin se tedensko povezuje 4442 starejših oseb in 836 prostovoljcev, med katerimi je tudi 25 skupin, ki jih vodi 39 prosto­voljk in prostovoljcev, ki delujejo v okviru Medgeneracijskem društvu Jesenski cvet s sedežem v Domžalah. Društvo s programom pokriva občine Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Mo­ravče in Lukovica. Tretje vseslovensko srečanje pro­stovoljcev, ki ga je organizirala Zveza društev za socialno gerontologijo Slo­venije, je pomenilo uvod v praznova­nje 30-letnice programa skupine sta­rih ljudi za samopomoč, ki ga bomo obeležili v letih 2016 in 2017. Častni pokrovitelj je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Zbrane prostovoljke in prostovolj­ce iz vse Slovenije sta nagovorili pred­sednica ZDSGS Zorica Škorc in koordi­natorka nacionalne mreže, sekretarka Martina Slokar in obe sta poudarili po­men programa ter predali globoko za­hvalo vsem prostovoljkam in prosto­ na Homcu Letošnja binkoštna nedelja (15. maj) je bila za župnijo Homec nekaj poseb­nega, saj smo bili v večernih urah de­ležni milostnega obiska kipa fatimske Matere Božje. Na dogodek smo se pripravljali več mesecev z molitvijo in opravlja­njem petih prvih sobot. V naši žu­pniji so bila izdelana tudi nosila, na katerih bo Marijin kip obkrožil vso Slovenijo. Ob prihodu v cerkev jo je s pesmijo pozdravil otroški pevski zbor. Slovesnost je vodil upokojeni nadškof Alojz Uran. V nagovoru je lepo povezal Marijino navzočnost med apostoli, ko je nadnje prišel Sveti Duh in njeno navzočnostjo med nami, ko sprejemamo njen kip. Po sveti maši smo Marijin kip v procesiji voljcem, med katerimi nekateri že sko­raj 30 let tedensko vodijo skupino v lo­kalnem okolju. Pomembne kakovostne vidike programa in pomen le-tega z na­cionalnega vidika kot v mednarodnem merilu je v svojem razmišljanju pode­lila izr. prof. dr. Jana Mali iz Fakultete za socialno delo. Strokovno-družab­na prireditev je soustvarila tudi Polo­na Požgan s predavanjem Neverbalna komunikacija za Visoke petke!. Rde­ča nit so bila ključna izhodišča retori­ke in kako se le-ta kaže v vsakodnev­nem življenju. Z bobnarskimi ritmi so učenci Centra za sluh in govor Maribor pod vodstvom mentorjev Vlada Mate­le in Barbare Tetičkovič popeljali sko­raj 400 prostovoljk in prostovoljcev iz vse Slovenije, v svet prvinskih ritmov Afrike. Občutenja, kritična razmišlja­nja in bogate osebne izkušnje je s hu­morjem skozi besedo in zgodbe podelil Tone Partljič ter navdušil predstavni­ke vseh zbranih generacij. Za zabavo je poskrbel Alfi Nipič, ki je z glasbo pove­zal prostovoljke in prostovoljce iz vse Slovenije ter napolnil srca udeležen­cev z energijo ljubezni in povezanosti. Zveza društev za socialno ge ­ron tologijo Slovenije Tatjana P rašnikar Foto: Srečko Javornik Obisk vlade RS in ministrstev v občini Domžale Obisk fatimske Marije ponesli po hribu do kapele. Procesi­jo so izmenjaje spremljali pritrkoval­ci, Godba Domžale in ljudsko petje, otroci so z rožicami posipali pot, po kateri so dekleta nosila Marijo, skav­ti pa so od cerkve do kapele naredili špalir z baklami. V kapeli smo zapeli še litanije Matere Božje in si ogledali film Fatimska prikazovanja, ki so ga konec aprila na Vranji Peči posneli otroci iz naše župnije. Ljudje so ga sprejeli z velikim navdušenjem. Film si je mogoče ogledati tudi na spletni strani YouTube. Ob Mariji smo se zbirali še vso noč, po jutranji sveti maši pa smo se poslovili od nje, ko je odhajala v so­sednjo župnijo Šmarca. Andreja Šuštar novice Peter Venturini, novi član poslovodnega odbora Heliosa Kakovost pridelka in uspeh čebelarjev temelji na izobraževanju Ko govorimo o čebelah in čebelarstvu, je pogosto možno slišati, da je čebelar­stvo poezija kmetijstva. Kaj točno je mi­šljeno s tem, da je čebelarstvo kot ena izmed kmetijskih panog ‚poezija‘? Poskusimo ponuditi nekaj odgovo­rov na to vprašanje. Izmed možnih ra­zlogov so gotovo raznoliki čebelji pri­delki, ki jih čebelarju nudi ena sama žival – čebela. Jasno postaja, da to ni povsem ‚lahkotna‘ poezija. Čebelar­stvo je poezija tudi zaradi številnih iz­zivov in neznank, ki terjajo več čebe­larjeve pozornosti, sposobnosti razu­mevanja, predvidevanja, pravilnega in pravočasnega odzivanja. Ključnega po­mena je torej znanje. Znanje, pridoblje­no tako iz praktičnih izkušenj kot iz iz­obraževanja, je tisto, ki čebelarju omo­goči uspeh. Številni izkušeni čebelarji z več let prakse, ki so doživeli neuspehe in tudi predvsem uspeh, pravijo, da o čebelah pravzaprav ne vedo nič. Ne gre za po­manjkanje znanja, ampak za realistič­no ponižnost pred poezijo čebelarstva. Znan je tudi t. i. ‹začetniški sindrom› če­belarjev, ki imajo komaj nekaj let izku­šenj in so prepričani, da so popolnoma obvladali čebelarjenje. Sindrom običaj­no izzveni po nekaj letih in bridkih iz­kušnjah, ki prinesejo streznitev, ki pa čebelarja, če ne obupa, popelje na pot vseživljenjskega učenja. Velika večina slovenskih čebelarjev se tega zaveda. To se pozna v redni in številčni udelež-Z usposabljanji smo se odzvali tudi skih krožkov, ki jih obiskuje približno bi na čebelarskih izobraževanjih, ki so na pereč problem čebelarstva – varoje. 3000 otrok. Znanje o čebelah učenci iz­na razpolago čebelarjem po vsej Slove-Varoje so se v Sloveniji pojavile v začet-popolnjujejo tudi na dnevih dejavnosti niji. Izobraževanja za čebelarje poteka-ku 80. let ter od takrat ogrožajo zdrav-in aktivnostih Centra šolskih in obšol­jo v organizaciji čebelarskih društev, in-je in obstoj čebeljih družin. Čebelarje skih dejavnosti. stitucij, ki delujejo na področju čebelar-usposabljamo, kako lahko varoje ohra-Od letos dalje nudimo tudi nadalje­stva, npr. Kmetijski institut Slovenije, nijo pod nadzorom s pomočjo tehnolo-valni tečaj za začetnike. Od uvedbe sis-Nacionalni veterinarski institut pri Ve-ških ukrepov oz. t. i. apitehničnih ukre-tema nacionalnih poklicnih kvalifikacij terinarski fakulteti idr., predvsem pa v pov, s katerimi se brez uporabe zdravil (NPK) dalje obstaja tudi poklicni stan­organizaciji krovne čebelarske organi-zmanjšuje število škodljivih varoj v če-dard za poklic čebelarja. Na ČZS izvaja­zacije Čebelarske zveze Slovenije (ČZS). belji družini. mo svetovalne postopke za pridobitev Na ČZS organiziramo številna pre-Zgodba o uspehu so tudi tečaji za če-NPK čebelar. Vrhunec izobraževanja davanja, delavnice, seminarje in teča-belarje začetnike, ki jih v sedanji obli-čebelarjev na letni ravni pa je državni je na različne teme, ki se tičejo čebe-ki izvajamo od leta 2009 dalje in se jih čebelarski posvet z nazivom ApiSlove­larstva. Od oskrbe čebeljih družin, api-je do zdaj udeležilo več kot 3000 čebe-nija, ki poteka v Celju z vzporednim če­tehničnih ukrepov, smernic dobrih hi-larjev začetnikov. Ne preseneča torej belarskim sejmom. Nadejamo se, da bi gienskih navad pa vse do čebelarske-dejstvo, da je ravno iz Slovenije prišla v letu 2021 v Celju potekal tudi kongres ga turizma in medene kulinarike. Poleg pobuda za razglasitev Svetovnega dne svetovne čebelarske organizacije Api­tega smo v zadnjih nekaj letih izdali več čebel pri Organizaciji združenih naro-mondija, za izvedbo katerega smo kan­strokovnih čebelarskih knjig in brošur, dov. Ker postopki za razglasitev poteka-didirali nedavno. iz katerih se čebelarji poučijo o marsi-jo brezhibno, si obetamo razglasitev ko-Slovenski čebelarji se zavedajo po­čem. Mesečno že 118. leto zapored ne-nec leta 2017, prvo praznovanje pa 20. membnosti izobraževanja, ki je eden prekinjeno pod istim imenom izhaja maja 2018. od glavnih smotrov društvenega pove­glasilo Slovenski čebelar. Na razpolago Na ČZS se izobraževanja čebelarjev zovanja v čebelarska društva in zveze. za svetovanje so čebelarjem tudi sve-lotevamo sistematično. Vseživljenjsko, Z vseživljenjskim učenjem skrbijo, da tovalci specialisti in terenski svetoval-od vrtca dalje. Vertikala se začne z akci-se jim šum čebel ne sprevrže v žalostno ci, ki delujejo pri Javni svetovalni služ-jo medeni zajtrk, ki poteka po številnih poezijo. bi v čebelarstvu. Navsezadnje lahko če-vrtcih in osnovnih šolah. Njen namen Marko B orko, vodja izobraže ­belarji številne koristne informacije, fil-je predvsem ozavestiti otroke o pome-vanja in usp osabljanja pri Č ebe ­me in gradiva pridobijo na spletni stra-nu čebel. Na osnovnih in srednjih šo-l arski zvezi Slovenije ni ČZS www.czs.si. lah deluje v Sloveniji prek 160 čebelar-Foto : M. B. in Arhiv ČZ S Podjetje Helios od junija deluje z razširjenim poslovodstvom, saj se je dosedanjemu vodstvu pridružil dr. Peter Venturini, strokovnjak, ki sicer v družbi Helios deluje zadnjih osem let. Kariero v Heliosu je začel kot pomočnik predsednika uprave za raziskave in razvoj ter pozneje postal direktor programov umetne smole in kemije. »Njegovo izjemno strokovno znanje na področju kemije in premazov, delovna filozofija ter vodstvene sposobnosti bodo nedvomno še dodatno okrepile obstoječi poslovodni odbor, pod vod­stvom katerega je Helios na poti k viziji, da postane ena izmed najboljših Zavod 1-2-3 odpira vrata za Lego programe premaznih družb v Evropi,« so sporočili iz Heliosa. Skupaj s Hubertom Culikom bo Peter Venturini deloval na podro­čju raziskav in razvoja kot tudi suro­vin. Ostaja pa tudi direktor programa umetne smole. Upravni odbor Skupine Helios zdaj sestavljajo: predsednika David Kubala in Hubert Culik ter tri­je člani, ki pokrivajo vse pomembne funkcije na ravni skupine, Patrick Li­chtblau, Peter Venturini in Aleš Klav­žar. V avgustovski številki Slamnika si boste lahko prebrali tudi dvojni inter­vju z Venturinijem in Culikom. Družba Helios sicer aktivno deluje na razvoju novih produktov. Mateja K. Kozlevčar S 1. julijem 2016 na Slamnikarski 18 odpiramo vrata vsem, ki se radi igrate s kockami. Naša osnovna naloga je omogočati lažje in učinkovitejše učenje z Lego izobraževalnimi programi. V poletnem času, pa bomo imeli odprta vrata za programe kreativno in zabavno ter tudi poučno. Poletni čas v poučnem delu bo po­tekal z raznoliko ekipo, ki bo svoje Lego kreacije lahko nadgrajevala vse do konca poletja. Nato se začne osem­mesečni poučni Lego Education pro­gram, kjer bomo otroke skozi celotno leto vodili skozi spoznavanje in delo­vanje zgrajenih kompozicij tudi preko računalnika. Lotili se bomo vsebin kot sestavljanje računalniških zaporedij, programiranje ter uporaba in delova­nje računalnika. Dotaknili se bomo znanosti (fizika, strojništvo, energe­tika) in čisto naključno se bomo se­znanjali s tujim jezikom (angleščina, nemščina). Vabljeni v naše prostore! Poučno-kreativno-zabavno! Tim ust varjalcev Lego, Zavod 1-2 -3 Razvoj novih programov je lahko vaša priložnost Življenje v lokalni skupnosti je lahko prijetno, če je vse urejeno in za vse po­skrbljeno. Veliko dejavnosti oziroma aktivnosti, ki zadovoljujejo potrebe lo­kalnega prebivalstva, izvajate nevladne organizacije (društva, zavodi, ustano­ve). Nekatere potrebe v lokalni skupno­sti, vaši občini oziroma krajevni sku­pnosti ste že prepoznali in jih s svojimi aktivnostmi že zadovoljujete. Pa naj bo to povezovanje, skrb za starejše, skrb, da mladi ne ostajajo na ulici, … Neka­tere pa so ostale pozabljene in ste jih na posvetih prepoznali skupaj z nami. Prepoznane potrebe so priložnost vsake nevladne organizacije za njen razvoj, za razvoj nove storitve, progra­ma. Če tudi sami v prepoznanih potre­bah vidite to priložnost, vas vabimo, da se vključite v program NVO s po­tencialom. NVO s potencialom je nevladna or­ganizacija, ki izkazuje interes za la­sten organizacijski, strokoven ali za­govorniški razvoj, in je pripravljena zadovoljevati lokalne potrebe oziro­ma aktivno prispevati k razvoju lokal­ne skupnosti. NVO s potencialom je nevladna organizacija, ki želi biti ak­tivna, se razvijati in prispevati k ra­zvoju okolja, v katerem deluje oziro­ma izvajati nove storitve. Vključenim organizacijam bomo brezplačno nudili pomoč pri razvoju novih storitev, pomoč pri povezovan­ju in sodelovanju z gospodarskim in javnim sektorjem, pomoč pri izvajan­ju zagovorniških akcij, pomoč pri pri­pravi projektnih prijav in drugo konk­retno pomoč, ki jo boste potrebovali. Stičišče NVO osrednje Slovenije za­gotavlja brezplačno podporo nevlad­nim organizacijam (društvom, zavo­dom in ustanovam) v Osrednjeslo­venski regiji in s svojimi aktivnostmi prispeva k izboljšanju njihovega stra­teškega položaja. Naš cilj je nevlad­ni sektor okrepiti in doseči optimalni razvoj njegovih prednosti. Več o programu in prijavi najde­te na www.consulta.si oziroma za več informacij pišite na: info@consulta. si ali pokličite na telefonsko številko: 059 927 619. s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i Upokojeni nadškof msgr. Alojz Uran v Domu upokojencev Domžale Sodelavci Župnijske Karitas Domžale večkrat na leto obiščejo tudi oskrbo­vance v Domu upokojencev Domžale, kjer jim popestrijo dan s pogovorom ali z dobrim delom, skupaj z Župnijo Domžale pa tam organizirajo tudi sve­te maše. Ob zaključku šmarničnega meseca je v nedeljo, 29. maja 2016, tam potekala sveta maša za ostarele in bolne, ki jo je daroval upokojeni lju­bljanski nadškof msgr. Alojz Uran, ob somaševanju domžalskega župnika mag. Klemena Svetelja in duhovnega pomočnika Avguština Klobčarja. V uvodu svete maše je upokojene­ga nadškofa msgr. Alojza Urana ter vse prisotne pozdravil domžalski župnik mag. Klemen Svetelj. Msgr. Uran je v svoji pridigi med drugim dejal, da smo na koncu maja, ko so verniki vsak na svoj način doživljali šmarnični mesec, ki je posvečen Mariji in je v tem me­secu živo navzoča pri našem narodu. »Moja mama mi je vedno govorila, da naj se priporočim Mariji, ona je mama in samo mama najbolje razume svo­je otroke in bo tudi posredovala, tako kot je najbolj prav. Tako upam, da je tudi današnje srečanje na zadnjo nede­ljo v maju priložnost, da poglobimo svo­ jo vero, svoje zaupanje in da se zaveda­mo, da je naše življenje dragoceno. Tudi če je že nekoliko krhko, betežno, da se včasih počutimo slabotno ali pa da se ne počutimo več koristnega. In vendar vemo, da je Jezus prav najbolj pouda­ril, da je vsak trenutek, ki ga preživimo z njim in v njem, dragocen. Da ima večno vrednost,« je povedal msgr. Uran. Ob koncu svete maše je msgr. Uran vsem prisotnim izročil svoje podobice z mislijo, mag. Svetelj pa se je zahvalil vodstvu Doma upokojencev Domžale, da lahko že 25 let vsak mesec oziroma tudi pogosteje gostujejo v njihovi hiši. Zahvalil se je tudi vsem zaposlenim in jim zaželel obilo poguma še naprej. Msgr. Uranu so se zahvalili, da jih je obiskal in za njih daroval sveto mašo tudi oskrbovanci doma. Po sveti maši je sledilo še srečanje s pogostitvijo, za kar so poskrbeli sodelavci Župnijske Karitas Domžale. Miha Ulčar Za in v korist ljudi Tik pred 4. junijem, dnevom krvo­dajalcem, nas je Območno združe­nje Rdečega križa Domžale povabilo na slovesnost, s katero so obeležili 150-letnico slovenskega in 70-letnico domžalskega Rdečega križa. V dvora­ni Kulturnega doma Franceta Bernika se je tako zbrala množica članov Rde­čega križa, prostovoljcev in aktivistov krajevnih organizacij, prišli so krvo­dajalci, pozdravili smo lahko tudi eki­po prve pomoči, med gosti so bili Mar­tin Rebolj, župan Občine Moravče, in Peter Ložar, župan Občine Trzin, mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, slovesnosti pa se je udeleži­la tudi Renata Brunskole, sekretarka slovenskega RK. Skozi zgodovino slovenskega in domžalskega Rdečega križa se je spre­hodil slavnostni govornik Brane Ko­smač, predsednik Območnega zdru­ženja Rdečega križa Domžale, ki je osvetlil najpomembnejše postaje ra­la sta jih Brane Kosmač, predsednik, in Majda Mernik, sekretarka Območ­ne organizacije RK Domžale, preje­le pa so jih: vse občine, na območju katerih dela območna organizacija (Domžale, Lukovica, Mengeš, Morav­če in Trzin); vse krajevne organizaci­je RK, ki s svojim pridnim delom veli­ko prispevajo k dobremu delu (Blago­vica, Krašnja, Rafolče, Moravče, Peče, Vrhpolje, Mengeš, Trzin, Dob, Vir, Kr­tina. Ihan, Jarše-Rodica). Zahvalni li­stini in iskrene čestitke sta za življenj­sko delo v RK prejeli Zdenka Ilič in Agica Križnar. Sekretarka RK Slove­nije Renata Brunskole je državni pri­znanji RK podelila: bronasto Mariji Brvar in zlato Majdi Trobec. Iskrene čestitke! Ob zahvali vsem, ki delajo v Rdečem križu, je pohvalila delo dom­žalskega območnega združenja in se zahvalila vsem prostovoljcem ter se s prošnjo, priporočilom in željo obrnila na prisotne, da tudi v prihodnje s svo- Čestitke blizu 200 zlatim bralcem Projekt Bralnice pod slamnikom je kla zahvalo mentorjem in knjižničar­prav vsak dan prinesel nov dogodek. jem ter ravnateljem posameznih šol in Tako je bilo tudi 24. maja 2016, ko so vsem mladim zaželela, da knjige tudi se srečali zlati bralci z območja, ki ga v njihovih nadaljnjih življenjih osta­s svojo dejavnostjo pokriva Zveza pri-nejo zveste prijateljice. jateljev mladine Domžale. Na slove-Nastop znanega Roze, vedno izvir­snosti smo lahko ob zlatih bralcih in nega in izvrstnega umetnika ter Člo­bralkah pozdravili tudi nekatere rav-veka z veliko začetnico, je prijetno po­natelje, mentorje in knjižničarje, pri-pestril srečanje. Zlati bralci so prejeli družila pa se jim je tudi podžupanja posebna priznanja. Število zlatih bral­Občine Domžale mag. Renata Kosec. cev in bralk kaže, da jih je bilo naj- Zveza prijateljev mladine Domža­le je namreč skupaj z Založbo Miš tudi letos pripravila prijetno srečanje mla­dih zlatih bralcev, to je vseh tistih de­vetošolcev in devetošolk, ki so vsa leta obiskovanja osnovne šole sodelova­li pri bralni znački ter ob knjigah uži­vali, se učili, spoznavali svet in poskr­beli, da jim je prebrana vsebina knjig lepšala življenja. Tokratno srečanje v Kulturnem domu v Radomljah jim je popestril gost Andrej Rozman – Roza, pesnik, pisatelj, igralec in prevajalec, ki se je iskreno razveselil napovedi pove­zovalke Vesne Sivec Poljanšek, pred­stavnice Založbe Miš, da so zlati bral­ci pridno prebirali tudi njegove knji­ge. Še pred njegovim imenitnim na­stopom je mlade zlate bralce pozdra­vila Ema Škrjanc Ogorevc, predsedni­ca Zveze prijateljev mladine Domžale, ki je poudarila pomen branja, poveza­nosti z njim ter obiskovanja knjižnic tudi v času elektronskih medijev. Ob čestitki vsem zlatim bralcem je izre­več na OŠ Mengeš, zato je ZPM njiho­vi knjižnici podarila knjige, na ostalih šolah pa imajo naslednje število zlatih bralcev: OŠ Rodica 31, OŠ Janko Ker­snik Brdo 30, OŠ Domžale 27, OŠ Ven­clja Perka 25, OŠ Preserje pri Rado­mljah 21, OŠ Dob 16, OŠ Dragomelj 5 in OŠ Trzin 4. Vse zlatim bralcem in bralkam, ki jih je ob koncu slovesnosti ZPM tudi pogostila, iskrene čestitke in tudi v prihodnje veliko prijetnih trenutkov s knjigami, hvala pa tudi KS Radomlje za dvorano in Založbi Miš za pomoč pri izvedbi prireditve. Vera Vojska ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. julija 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. julija 2016, do 12. ure. urednistvo.slamnik@gmail.com Iskrena hvala vsem plemenitimkrvodajalcem! rk domžale V letu, ko v Sloveniji praznujemo že 70 let, odkar je zažive­la transfuzijska dejavnost, je 23. in 24. maja 2016 Območno združenje Rdečega križa Domžale že drugič letos v Domžal­skem domu organiziralo in izvedlo kr­vodajalsko akcijo. Prvi dan je svojo kri darovalo 112 krvodajalcev, drugi dan pa 83. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem krvodajalkam in krvodajalcem, ki ste bili in ste del transfuzijske de­javnosti. Tako zagotavljate nacionalno samozadostnost s kakovostno in varno krvjo, kar omogoča učinkovito delova­nje sodobnega zdravstvenega sistema in nemoteno preskrbo s krvjo. Hvala vam za vašo plemenitost! Hkrati iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam pomagali pri zagotavljanju primernih pogojev za uspešno izvede­no akcijo: Občini Domžale, Centru za mlade Domžale, Zvezi prijateljev mla­dine Domžale ter NSi in SDS. Hvala za brezplačno uporabo prostorov. Območno združenje Rdečega križa D omžale zvoja te humanitarne organizaci­je, poudarek pa dal prostovoljcem in delu za in v korist ljudem, predvsem pa prizadevanjem in konkretnim ak­tivnostim za izboljšanje kakovosti ži­vljenja vseh ljudi – predvsem tistih v stiski. Ob zaključku se je ponovno za­hvalil vsem za vse, karkoli so dobrega storili v zgodovini humanitarnih orga­nizacij, ter jih pozval, da tudi v priho­dnje po svojih močeh pomagajo Rde­čemu križu in tako delajo v in za ko­rist ljudem. Med kulturnim programom, v ka­terem sta sodelovala trobilni kvar­tet Godbe Domžale ter pevski kvar­tet Cvet, povezovalka pa je bila Dra­ga Jeretina Anžin, vso svečanost pa smo na velikem platnu spremlja­li tudi fotografije iz zgodovine in se­danjosti Rdečega križa, so sledile po­delitve zahval ter priznanj za sode­lovanje v Rdečem križu. Podeljeva­jimi plemenitimi dejanji pomagajo pri dobrem delu Rdečega križa. Sledili so trenutki, namenjeni naj­bolj plemenitim prostovoljcem v Rde­čem križu, krvodajalcem. Med njimi jih je blizu 60, ki so več kot 50-krat daro­vali kri, posebej pa smo zaploskali Jo­žefu Goletu, ki je kri daroval 150-krat, Viktorju Jeniču za 120-krat Andreju Ce­rarju za 110-krat, Jožetu Horvatu za 100-krat ter Franciju Kocipru in Francu Bajdetu za 90-krat darovano kri. Ob uradnem zaključku je sledilo še druženje, namenjeno pogovorom o nadaljnjem delu. Ob tem je trobil­ni kvartet Godbe Domžale prvič zai­gral znano Šifrerjevo Med prijatelji in tudi tako potrdil prijateljske vezi med vsemi, ki smo praznovali oba jubileja Rdečega križa, in se poklonili vsem, ki so prejeli priznanja. Vera Vojska Foto : RK D omžale 12 | slamnik š tev ilk a 6 |j u n ij 2016 |l e t n ik lv i novice Zabavno poučni dan za otroke v Lukovici stila v življenju. Organizatorji so po­skrbeli tudi za hrano in pijačo s pomo­čjo sponzorja Moj frosti, ob koncu pa so vsi prejeli polne darilne vrečke. Ob tej priliki se želimo v Centru za socialno delo Domžale v imenu vseh otrok zahvaliti organizatorkam iz Za­voda odprtih src in Srečne hiše, fan-tom iz Urban roofa ter ostalim prosto­voljcem in prostovoljkam, ki so srčno in odgovorno prispevali k izvedbi tega dobrodelnega dogodka ter omogoči­ bi mladi lahko aktivno preživljali svoj prosti čas in se družili. ŠOD-ovci so izpostavili tudi pro­blem neangažiranosti domžalske mla­dine, kar je bil za Tilna glavni razlog, da se je pridružil ŠOD-u. »Želim si, da se na področju mladih v Domžalah zač­ne delati, ker smo bili neaktivni, odkar pomnim.« Podobnega mnenja je tudi Kaja Čokan, podpredsednica ŠOD in članica Krajevne skupnosti Venclja Perka Domžale, ki pravi, da je prav s svojim sodelovanjem v krajevni sku­pnosti spoznala, da so vse težave re­šljive. »Nanje je treba le opozoriti, se o njih pogovoriti in poiskati možne re­šitve. In končno tudi mladi v Domžalah dobivajo vse večjo vlogo pri soustvarja­nju okolja, v katerem se bodo dobro po­čutili in ga prilagodili svojim potrebam. Pri tem jim bomo poleg ostalih skupin v Domžalah v največji možni meri posku­šali pomagati tudi ŠOD-ovci, kajti naj­hujša je apatija, vdanost v usodo, češ – saj se nič ne da spremeniti,« pravi Kaja. Podobno optimističen je tudi Tilen. li otrokom in mladim dobre izkušnje za življenje. Prav tako hvala donatorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili izvedbo dobrodelnega projekta: Avtu Kveder, Urban roofu, podjetju Dajmox, Hutku, pevki Tinkari Kovač, SLOSKI Špeli Rogelj, Frizerskemu sa­lonu Mark Oblak, Rodex, d.o.o., BHIP podjetju, PGD Prevoje in PP Domžale.Svetovalka za rejniške družine:Marta Tomec, univ. dipl. soc. del. »Skozi vsa ta leta smo kot osnovnošolci in srednješolci dobivali mnogo idej, kaj bi lahko naredili — od čisto osnovnih, do takih, ki bi lahko bistveno vplivale na naše življenje, ampak tega kot posa­mezniki nismo mogli uresničiti. Zdaj pa tukaj nismo le posamezniki, ampak se združujemo in kot združenje s pomočjo občine in lokalnih društev lahko nekaj dosežemo, končno. Končno smo dobili priložnost, da vse tiste nenapisane ide­je, ki smo jih dobili z leti, lahko uresni­čimo,« pojasni z navdušenjem. Pri tem računajo tudi na podporo domžalske občine in vključitev v stra­tegijo, ki se v zadnjem času intenzivno plete na področju mladih. Pri tem so najpomembnejši člen predvsem mla­di, za katere je pomembno, da stopi­jo iz nekakšnega vsesplošnega apatič­nega razpoloženja, se pridružijo sku­pinam za mlade in začnejo soustvar­jati lokalno okolje, v katerem se bodo dobro počutili in v čim večji meri raz­vili svoje številne potenciale.  L.S. center za socialno delo dom­žale V soboto, 28. maja 2016, od 13. do 17. ure je na parkirišču Avto Kveder v Lukovici potekal zabavno poučni dan za otroke iz družin, ki izvajajo rej­niško dejavnost in otroke iz socialno šibkih družin z območja Ivančne Gori­ce v organizaciji Zavoda odprtih src in Srečne hiše iz Lukovice. Otroci so s pomočjo učiteljev iz or­ganizacije Urban roof vadili veščine v skejtanju in vožnji z bmx kolesi. V ustvarjalnih delavnicah so izdelovali različne pletene košarice, vetrnice in druge zanimive izdelke. Frizerski stu­dio Marka Oblaka jim je približal po­klic frizerja in jih s kreiranjem modnih frizur opremil za plesno delavnico na­vijačic. Gasilci iz PGD Prevoje so po­kazali svoje znanje in orodja, otrokom odgovarjali na vprašanja in jim omo­gočili tudi nekaj praktičnih poskusov, predstavniki Policije Domžale so pred­stavili svoja vozila, zaščitna sredstva in urjenje policijskih psov ter se z nji­mi pogovarjali o svojem delu. S pevko Tinkaro Kovač so skupaj zapeli hit Ro­und and Round. Pridružila se nam je tudi smučarska skakalka Špela Rogelj. V podjetju Dajmox so otroke presene­tili z zabavnim napihljivim gradom, kjer so lahko skakali, kolikor so žele­ li. Otroci in mladi od 6. do 15. leta so uživali in se na zabaven način opremi­li z novimi znanji in izkušnjami med­sebojnega druženja, ki jim bodo kori- Minuli tedni so bili v Domžalah v zna­menju mladih. Na prijetnem dogodku Dan za mlade v Slamnikarskem parku so ti lahko izrazili svoje mnenje o tem, kaj v Domžalah pogrešajo, kaj si želijo in kaj bi radi spremenili, hkrati pa je bila to odlična priložnost za sprošče­no popoldansko druženje. Zdi se, da naše mesto končno dela večje korake v Domžalah z raznimi športnimi, kul­v smeri, da bi ga čim bolj približalo turnimi, izobraževalnimi in zabavni­tudi mladim. Hkrati se zdi, da je zapi-mi dogodki, ugodnostmi, in sodelova­hal tudi svež veter med dijaki in štu-nje z drugimi društvi. Mestu želijo vr­denti, ki ne želijo več samo 'jamrati', niti študentsko organizacijo lokalne kako se v Domžalah pač nikoli nič ne skupnosti, ki so jo domžalski študen­dogaja, ampak stvar vzeti v svoje roke. ti izgubili pred dvema letoma. Po be-Pred kratkim se je namreč zbrala sku-sedah predsednika ŠOD Andreja Žab­pina domžalskih študentov, si nadela nikarja, študenta ekonomije, je njiho­ime Študentska organizacija Domžale va vizija, da v vseh okoliških občinah (ŠOD) ter z veliko optimizma in nav-vzpostavijo oddelke. »Mi v Domžalah dušenja so odločeni, da tudi Domžale smo predaleč Trojanam ali pa na pri­lahko spet postanejo mesto z močno mer Mengšu, da bi lahko sami delali študentsko skupnostjo, ki bo dihalo tam, zato si v celotni domžalski uprav­skupaj z mladimi.ni enoti želimo vzpostaviti študentske Glavni namen ustanoviteljev ŠOD organizacije, se pravi aktivne študen­je povezati vse študente domžalske te, ki bi organizirali dogodke, skrbe­regije in obuditi študentsko življenje li za ugodnosti študentov in predsta- V Domžalah piha svež študentski veter vljali ostale študente iz njihove okolice. Pa tudi, da nekoliko popestrimo življe­nje tudi malo starejšim občanom,« po­jasni Andrej. Med pogovorom s ŠOD-ovci posta­ne jasno, da se dobro zavedajo, kaj si želi domžalska mladina in kaj ti v Domžalah najbolj pogrešajo. »Tudi sam sem že kot dijak, pa tudi sedaj kot študent, najbolj pogrešal, da nimamo prostora, kjer bi se mladi lahko začeli družiti sami od sebe brez posebne or­ganizacije in kjer bi se lahko zabava­li dlje kot do enajstih zvečer,« pove Ti­len Hočevar, funkcionar ŠOD-a. Kri­stjan Draksler, funkcionar ŠOD-a, k temu doda, da bi si v Domžalah želel več športnih turnirjev za mlade, kjer novice Z naravo v naravi arboretum volčji potok Ar-žagani trakovi, lubje, naravni strešni­boretum Volčji Potok vabi na ogled ki, skale, manjša debla, vrvi, žaklovi­mednarodne razstave LandArt. To je na, sadike okrasnih zunanjih rastlin) umetniško gibanje, pojavilo se je že za ustvarjanje umetnin, pomagali pa leta 1960, kjer je ustvarjanje neločljivo so si lahko tudi z žico, saj bodo skulp­povezano s krajino. Cvetličarji v nara-ture in inštalacije v velikosti 4 krat 4 vi z uporabo naravnih materialov iz metre na ogled do januarja 2017. Eki­ krajine, kot so zemlja, kamen ter les in voda z vnesenimi materiali, kot so beton, kovina, asfalt ali mineralni pi­gmenti, ustvarjajo različna umetniška dela in inštalacije. Prvo tovrstno svetovno srečanje ekip cvetličarjev iz 13 držav (Nizozem­ska, Belgija, Francija, Madžarska, Ita­lija, Srbija, Španija, Švedska, Slova­ška, Kitajska, Velika Britanija, Hrva­ška in Slovenija) je v Arboretumu Vol­čji Potok potekalo med 18. in 20. ma­jem 2016. Blizu 30 ustvarjalcev je do­bilo naravni material (veje, leseni na­pam so pomagali študentje Biotehni­škega centra Naklo. Trinajst umetnin, ki bi jih lahko poimenovali Z naravo v naravi si torej lahko ogledate v Arboretumu Volčji Potok, ob vsaki je predstavljena tudi zgodba, ki je bila izdelovalcem osno­va za ustvarjanje. Arboretumu Volčji Potok vas tudi v juliju vabi, da ga obiščete. Vedno lepa narava, delavnice in raznovrstni do­godki vam bodo zanesljivo polepšali prvi počitniški mesec. Dobrodošli! Vera Vojska Srečanja z ustvarjalci: Fanči Perdih knjižnica domžale Na zadnjem Tako letno napolnijo od 50 do 70 ti­srečanju z ustvarjalci v prvi polovici le-soč vrečk semen z 200 različnim sorta­tošnjega leta je Cveta Zalokar v Knjižni-mi, ki so že našle mesto v Sloveniji, pa co Domžale povabila Fanči Perdih, ki tudi v Avstriji in Italiji. Ekološko pride­je skupaj s Sanjo Lončar in Ireno Rotar lano avtohtono seme, razlika je v na­napisala knjigo Sveža zelenjava 365 dni činu pridelave, je zelo v dobrem zdra­v letu z domačega vrta. Zelo zanimiv po-vstvenem stanju, semena so odporna govor, za katerega je bila značilna vrsta in prilagojena našim vremenskim raz­vprašanj številnih poslušalcev, je prine-meram. sel tudi informacijo, da je sogovornica v Trzinu odprla trgovino Amarant, kjer je mogoče kupovati ekološka avtohtona slovenska semena in sadike, o predno­sti katerih je beseda tekla ta večer. Fanči Perdih je namreč ustanovila prvo in edino slovensko ekološko seme­narsko hišo Amarant s kvalitetnimi se­meni in sadikami, vzgojenimi v Slove­niji, hkrati pa se omenjena hiša ukvar­ja z vzdrževanjem in selekcijo sloven­skih avtohtonih sort, vzgojo sadik in s tehnično pomočjo kmetom – kooperan­tom – pridelovalcem semen. S pridelavo ekoloških slovenskih se­men in sadik po mnenju Fanči Perdih odkrivamo nov svet, ki ga sama odkri­va že deseto leto – samoiniciativno, ob pomoči društva Ajda. Iz samoiniciative in gibanja se je razvila redna pridelava semen blagovne znamke Amarant. Po­sebno skrb namenja odkrivanju in vzdr­ževanju avtohtonih slovenskih sort, pri­pravlja številna izobraževanja v dru­štvih po vsej Sloveniji, omogoča izme­njavo kvalitetnih semen, testiranje in zagotavljanje pogojev, da ljudje čez celo leto zainteresirani lahko kupijo ekolo­ška semena različnih sort zelenjave, cvetlic, zelišč, dišavnic in še kaj. Ena od pomembnejših nalog je tudi zagotavljanje slovenskih avtoh­tonih semen. Doslej je bilo namreč kar 85 odstotkov slovenskih semen izgubljenih, zdaj pa skušajo ohraniti kar največ starih semen, njihov cilj je genska pestrost, pa tudi mešanje gen­skega materiala. Tako Amarant že do pet odstotkov pokriva potrebe po se­menih; ki jih pridobivajo ob pomoči kooperantov, za katere zagotavljajo izobraževanje, iščejo avtohtone vrste fižola, solate, čebulčka, tudi pora, pe­teršilja. Eden od ciljev je tudi, da vr­tičkarji sami začnejo gojiti kvalitetna semena. Sogovornici sta nas poučili, kako lahko sami pridobimo seme iz zdravih rastlin, ter prisotne s konkre­tnimi primeri izpodbudili, da bodo imeli na svojih vrtovih, pa tudi v ra­stlinjakih in toplih gredah, zelenjavo vse leto. Zelo zanimiv in pester večer za vse še tako majhne pridelovalce domače zelenjave. Vrtičkanje ni samo koristno delo, temveč z njim sami za­gotavljamo svežo in zdravo zelenjavo, ki ne nazadnje tudi človeku posreduje odpornost in energijo. Poskusite! Vera Vojska Foto: Miro Pivar ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. julija 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. julija 2016, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v KD Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com 14 | slamnik številka 6 | junij 2016 | letnik lvi novice Dobrote slovenskih kmetij 2016 okviru aktivnosti Srca Slovenije, saj venije, Kmetijska svetovalna služba, Kmetijsko gozdarska zbornica Slo­ se edina iz naše občine lahko pohvali Mestna občina Ptuj in KGZS – Zavod s certifikatom kolektivne tržne znam-Ptuj že vrsto let prirejajo razstavo in ke Srce Slovenije. Njeni krofi in potice ocenjevanje kmečkih prehranskih so tako ocenjeni kot preverjeno visoko izdelkov Dobrote slovenskih kmetij. kakovostni pristni izdelki s srčnim po-Razstava poteka maja v Minoritskem reklom. Tako so njeni ocenjeni izdelki samostanu na Ptuju. Strokovne ko­ dobili pravico do označevanja z zna­misije vsako leto ocenjujejo izdelke kom Srce Slovenije. To pa hkrati po­in podelijo priznanja za kakovost. Za meni, da je strokovna komisija izrazi­izdelke, ki so trikrat zapored dobili la posebno spoštovanje do njenih kro­najvišje priznanje, so bili tudi letos fov in potic, zaradi katerih ni zanimi­podeljeni znaki kakovosti. va le gospa Ivanka Brodar, temveč ce-Med razstavljavci so vsako leto tudi lotno Srce Slovenije. občani in občanke iz naše občine in Poglejmo še druge dobitnike pri­ni se še zgodilo, da ne bi prav z vsa­ znanj Dobrote slovenskih kmetij: ke razstave poročali o njihovem uspe- Kmetija Černivec, Helena Černivec, hu. Tudi letos je tako in iskrene čestit­ iz Zgornjih Jarš, Gregorčičeva ulica 4, ke vsem, ki so bili nagrajeni na Ptuju. enako nadaljuje tradicijo odličnih do-Tako so še enkrat več dokazali, kako brot, saj je za domači jogurt prejela kvalitetne dobrote lahko tudi v priho­ najvišje – zlato priznanje, Tomislav dnje pričakujemo z njihovih kmetij in Ivanka Brodar z znakom kakovosti za Nastran iz Radomelj, Prešernova 19, nadaljuje s tradicijo nagrajenih olj, le­ domačij. orehovo potico Med nagrajenci je bila tudi letos tos so njegovemu hladno stiskanemu Ivanka Brodar s Hudega, Kovaška ce-tos je dobila Znak kakovosti za že tre-olju iz oljne ogrščice spet podelili zla­sta štev. 14, ki se lahko pohvali z zna-tjič zapovrstjo z zlatim priznanjem to medaljo. Med konzerviranimi vrtni­ki kakovosti in različnimi priznanji, ocenjeno orehovo potico, z zlatom so nami je strokovna komisija Česnove – predvsem zlatimi. Njene raznovrstne ocenili njeno ocvirkovko, vse bolj zna-Milana in Marinelo Rojnič iz Domžal, odlične potice in krofi vedno navdu-na bezgova potica pa si je prislužila Vodnikova 15, pa je za divje šparglje v šijo strokovne komisije, o njih pa vse srebrno priznanje. kisu strokovna komisija prav tako na­dobro vedo povedati tudi ljubitelji nje-Ob tem pa gospe Ivanki Brodar lah-gradila z zlato medaljo. nih dobrot, ki jo redno obiskujejo tudi ko čestitamo tudi za uspeh, ki ga je s Vera Vojska na domžalskem tržnem prostoru. Le-svojimi poticami in krofi dosegla v Foto: Vido Repanšek Kopališče Domžale odprlo vrata Uspešno sodelovanje podjetnikov iz Domžal in okolice bni bistrica, skupina 20 podje­tnikov iz Domžal in okolice, ki se vsak teden srečuje že tretje leto, je v zadnjih dveh letih doživela ne le stabilizacijo, pač pa predvsem uspe­šno medsebojno sodelovanje. V letu 2015 so ustvarili kar milijon evrov medsebojnega poslovanja, do česar prihaja z odpiranjem vrat. To hkrati dokazuje njihovo učinkovitost tudi v praksi. Predsedovanje BNI Bistrici je z letošnjim letom prevzel Janez Le­vec. »V letošnjem letu smo si zastavili cilj, da naša skupina naraste na 30 članov različnih poklicnih kategorij, in da bomo ustvarili dva milijona evrov medsebojnega poslovanja. Predvsem pa v osnovi ostaja naša želja, da v sodelovanje vključimo čim več lokalnih podjetij, ki delujejo v domačem okolju.« Dokazali so, da je povezovanje ključno pri rasti in razvoju posame­znih podjetij, predvsem želijo poka­zati svojo odprtost tudi navzven, šir­ši družbi. V svoje vrste vedno vabijo nove člane, podjetnike, s katerimi so­oblikujejo mrežo, ki predstavlja pro­stor za krepitev domačega, lokalnega gospodarstva. Seveda si želijo okre­piti tudi sodelovanje z lokalno sku­pnostjo, občino in vsemi ostalimi de­ležniki, zato so se odločili za še ak­tivnejšo vlogo na tem področju, pred­vsem občin, ki jih pokrivajo – Dom­žale, Lukovica, Moravče, Trzin, Men­geš in Kamnik. Tako vabijo k obisku Rezervacija terminov za igranje odbojke na mivki Zavod za šport in rekreacijo Domžale ima v Občini Domžale na treh lokaci­jah na voljo sedem odbojkarskih igrišč, ki jih lahko (po predhodni rezervaciji) koristijo vsi. Vabimo vas, da letošnje poletje preživite aktivno tudi ob rekreativ­nem igranju odbojke na mivki v Špor­tnem parku Domžale (za bazenom),Športnem parku Radomlje (Škrjanče­vo) ali v Športnem parku Ihan (ob no­gometnem igrišču). Odločite se lahko za abonma in si tako zagotovite stalen termin ali pa rezervacijo posameznega termina na katerikoli od treh lokacij. Povabilo velja za sezono 2016, ki se je začela 1. junija in se predvidoma za­ključi 30. septembra. V primeru lepega vremena se sezona lahko podaljša. Raz­položljivost terminov lahko preverite na spletni strani Zavoda za šport in rekre­acijo Domžale – www.sport-domzale.si, kjer so možne rezervacije posameznih terminov prek spletne aplikacije (rezer­virate lahko do 7 dni vnaprej). Cenik najema odbojkarskih igrišč v letu 2016 ostajajo enake kot leto prej: od 9. do 15. ure (prvi termin) je cena naje­ma igrišča za eno uro 4 evre, od 15. do 19. ure (drugi termin) je cena 6 evrov in od 19. do 23. ure (tretji termin) je cena najema 8 evrov. Če želite imeti stal­ni termin (1 ura na teden), je cena abo­nmaja za prvi termin 63 evrov, drugi ter­min 104 evre in tretji termin 146 evrov za celo sezono ter 105 evrov za abonma za dve uri za prvi termin, 167 evrov abo­nma dve uri tedensko za drugi termin in in sodelovanju tudi ostale domžal­ske podjetnike in organizacije, ki po­leg prostora za mreženje dobijo pri­ložnost tudi za učinkovito izobraže­vanje ter povezovanje z več kot 300 podjetniki iz vse Slovenije. Vsak, ki ga zanima vključitev v BNI Bistrica, se jim lahko dvakrat pridruži na sre­čanjih, preden sprejme odločitev za priključitev v polnopravno članstvo. Na ta način kot gost spozna, kako v praksi delujejo njihova srečanja, ka­kšne priložnosti se znotraj skupi­ne ustvarjajo in predvsem, kaj lah­ko tudi zase najde v tovrstni skupini. Skupina BNI Bistrica se srečuje vsak torek. »Prisotnost je zelo pomembna že zaradi tedenskega doprinosa v skupino, da so člani na tekočem in si ves čas medsebojno pomagajo. Če kdo ne more priti, pa lahko pošlje za­menjavo, sodelavca, partnerja, sose­da, družinskega člana,« širino skupi­ne poudari Janez Levec in ob tem do­daja, da njemu torkova srečanja po­menijo najproduktivnejši dan v te­dnu, saj predstavljajo odpiranje vrat za nove poslovne priložnosti. Jeseni napovedujejo tudi okroglo mizo o izzivih gospodarstva v naših krajih nekoč in danes. Vsekakor pod­jetja predstavljajo dobro zgodbo slo­venskega gospodarstva in bodo svoje izkušnje lahko učinkovito delili tudi z ostalimi. Mateja Kegel Kozlevčar Obveščamo vas, da je dožalsko kopali­šče v sezoni 2016 prvič odprlo svoja vrata v sredo, 22. junija 2016. Cene vstopnic ostajajo enake kot v lanskem letu, vas pa vabimo, da izkoristite ugodne cene in prijetno vzdušje ter se v vročih dneh osvežite na domžalskem kopališču. V letošnji sezoni za vas pripravljamo tudi zani­mive dogodke, uživali boste lahko v zorbingu na vodi, rekreativnem pla­vanju, gostinski ponudbi na bazenu, nočnem kopanju, plavalnih tečajih za starejše v sodelovanju s Šolo zdravja, jutranji telovadbi ter drugih različnih animacijskih avanturah. V soboto, 30. julija, pripravljamo tudi pravi špor­tno-tekmovalni in animacijski dan za vse generacije (od najmlajših, študen­tov, družin do starejših) v sodelovanju s ŠAD Mavrica in Študentsko organi­zacijo Domžale. Seveda nismo pozabi­li niti na bralne užitke na kopališču, v letošnjem letu za vas pripravljamo, v sodelovanju s Knjižnico Domžale, bralni kotiček z raznovrstnimi knji­gami tako za odrasle kot najmlajše. O novostih in aktivnostih vas bomo sproti obveščali, zato le obiščite našo spletno stran www.sport-domzale.si, kjer za vas že pripravljamo te in druge športne informacije. Sezonske vstopnice lahko kupite na sedežu Zavoda za šport in rekrea­cijo Domžale (Kopališka 4), več infor­macij pa na info@sport-domzale.si in telefonski številki 01 721 68 62. Kopa­lišče bo vsak dan odprlo vrata ob 10. uri, zaključek kopalnega dne pa bo ob 19. uri, tako kot prejšnja leta. Predvsem si želimo, da bo kopa­nje na domžalskih bazenih prijetno za vse kopalce, zato smo za vas v le­tošnjem letu pripravili slikovne table, ki vas bodo spremljale na kopališču in opozarjale na upoštevanje kopali­ške reda na zabavnejši način. Upošte­vanje nekaj preprostih navodil s stra­ni vseh kopalcev bo pomagalo zagota­vljati prijetno kopanje in uživanje na kopališču za vse. Cenik najema in uporabe kopališča Domžale v letu 2016 ostaja enak kot leto poprej. Vstopnice (celodnevne in popoldanske) za odrasle so 3 evre (vi­kend 3,5 evra), učence, dijake in štu­dente 2 evra (vikend 3 evre), družin­ske do 5 oseb 7 evrov (vikend 8 evrov), otroci do vključno 6. leta starosti pa imajo prost vstop. Na voljo so tudi se­zonske vstopnice za učence, dijake in študente s statusom, ki so občani Ob­čine Domžale po ceni 10 evrov, za od­rasle občane Domžal 20 evrov ter po 15 oziroma 30 evrov za učence, dijake in študente s statusom in odrasle občane drugih občin. Vabljeni na poletno osvežitev na domžalsko kopališče! Uroš Križanič, direktor Zavod za šport in rekreacijo Domžale 210 evrov za abonma dve uri na teden od 19. do 23. ure. Pravila za koriščenje: Predhodno je treba rezervirati termin in želeno od­bojkarsko igrišče. Žogo za igranje prine­sete s seboj. Ob prihodu na lokacijo se je treba oglasiti v lokalu in javiti svojo prisotnost (po potrebi urediti plačilo). Uporabnik igrišča, ki je opravil rezerva­cijo, je odgovoren za plačilo termina in red ter odgovarja za vso morebitno ško­do, ki je povzročena na igrišču v času najema. Na igrišče je prepovedan vnos alkohola in steklenic. Vse smeti vedno pospravite v za to namenjene smetnja­ke. Živali na odbojkarskem igrišču niso dovoljene, zato poskrbite, da bodo na vas počakale na ustrezni lokaciji. Ob koncu vsakega termina za seboj pospra­vite igrišče, poravnate mivko in zaklju­čite 5 minut pred koncem, da se lahko pripravi na svoj termin naslednja ekipa. Če vam ne uspe zbrati ekipe za igro in termina ne boste koristili, nam to pravo­časno sporočite. Morda si še kdo želi isti termin in ga bo z veseljem koristil. Med igro skrbite za lastno varnost in var­nost soigralcev. Na igrišču veljajo pra­vila športnega obnašanja. V primeru v naprej načrtovanih športnih dogodkov si lastnik pridržuje pravico do odpovedi termina. O tem predhodno obvesti na­jemnika. Če na igrišču opazite nepravil­nosti, nas o tem prosimo obvestite na e­-naslov: info@zavod-sport-domzale.si. Vabljeni! Uroš Križanič, direktor Zavod za šport in rekreacijo Domžale portert MOČ VEDNO ZNOVA ČRPA IZ GLASBE ANASTAZIJA JUVAN, GLASBENA PEDAGOGINJA Po več kot 20 letih uspešnega poučevanja violine na Glasbeni šoli Domžale je morala Anastazija Juvan, tako kot že nekajkrat v dosedanjem življenju, poiskati nove življenjske in poklicne izzive. Cveta Zalokar Foto: Nemec U čiti mlade glasbenike, pre­dajati naprej znanje in bo­gate izkušnje, obenem pa v njih vzbujati ljubezen do glasbe, to je poslanstvo, ki ni dano vsakomur. Dosedanji uspehi, številne nagrade in priznanja njenih učencev in skupin, ki jih je vodila, so zagotovilo, da bodo mladi violinisti, tudi tisti naj­mlajši, pri njej v strokovnih in ljubečih glasbenih rokah. Sanjala je, da bo igralka Rojena je bila v Beogradu, v umetniški družini, saj je bil oče gledališki igralec, prvak beograjskega otroškega gleda­lišča Boško Buha, mama pa se je med drugim profesionalno ukvarjala tudi z baletom: »Bila je zelo zvedava ženska, študirala je še srbsko književnost in sto­matologijo. Pozneje je delala v glasbeni šoli, poučevala je ritmiko, po študiju na pravu pa je delala kot tajnica.« Ugota­vlja, da ima po starših veselje do dela z otroki zapisano že v genih: »Nikoli ni­sem bila v vrtcu, starši so me vedno imeli ob sebi, malo v teatru, malo v glasbeni šoli.« Violino je prvič prijela v roke že pri treh letih, a z njo tudi kmalu zaklju­čila, ker je učiteljica delala zelo zgreše­no: »Zahtevala je, da mirno stojim, šte­jem do 60 ter držim violino le z ramo in glavo. Muka, saj sem bila zelo živ otrok in tudi pri klavirju nisem zdržala, ker je bilo treba sedeti. Pri petih pa sem se vrnila k violini. Vedno sem rada nastopala, pela, recitirala, pisala pesmi, glasba je bila v mladosti vseskozi prisotna. A v resnici sanjala, da bom igralka – to željo pa sem opustila med srednjo glasbeno šolo, ko sem naenkrat začela veliko vaditi vi-goško delo na GŠ Domžale: »Z ravnate-začelo veseliti že v srednji šoli, ko sem olino, glasba pa mi je pomenila vse.« V ljem sva dobro sodelovala, bil je odprt kot 17-letna na pobudo profesorja po­drugem letniku je dobila novega učite-za inovativnosti, veliko mi je pomagal. A učevala sošolki za maturo. Po tednu lja, se začela udeleževati tekmovanj in vendarle sem v stiku z ljudmi velikokrat dni dela sta tako napredovali, da sem imela več kot 40 nastopov v enem letu: čutila, da sem precej drugačna, morda dobila prvo pohvalo.« Metodologija »Po mamini smrti sem se na Glasbeno preveč zvedava, živa, moderno usmer-poučevanja pred leti še ni bila širše akademijo v Novem Sadu tako vpisala jena, polna želje po širjenju pozitivne dostopna in razširjena, treba se je bilo kot ‹mala zvezda Glasbene šole Stanko-pedagoške note. Sprejela sem pobudo in zanesti na lastne občutke ali pa prido­vić›. Žal pa šolanja nisem dokončala, ker oblikovala godalno skupino, iz katere je bivati znanje z osebnimi kontakti pri smo se z družino leta 1992, sredi tretjega počasi zrasel orkester. Zaradi neposre-dobrih profesorjih: »Veliko vlogo je letnika, preselili v Slovenijo. Tu smo na-dnosti, pristnosti in profesionalnosti je imel moj pedagog na srednji šoli, bivši leteli na izjemne ljudi in bili lepo sprejeti, veliko nastopal in dobival številna va-mož Armin Sešek. Dal mi je nekaj dra­čeprav na začetku nisem znala jezika. A bila.« Godalni orkester z imenom Ana-gocenega – to, da sem znala samostoj­sem se hitro učila. Najeli smo garsonje-stasia Strings je postal širše znan, igrali no razmišljati o inštrumentu. Z nami ro v Ljubljani in vsak dan sem se vozila so po Sloveniji, vabili so jih za različna so delali tudi izjemni ruski pedagogi, na delo v celjsko glasbeno šolo. Ker sem snemanja, spremljali so znane pevce, marsikaj novega pa sem spoznala tudi imela kar 27 učencev in bila odsotna ves kot so Alenka Godec, Nuša Derenda, ob spremljanju ameriških pedagogov, dan, saj je pouk potekal v turnusu, je za Anžej Dežan. Sodelovali so na Karitaso-na primer Paula Rollanda.« Danes je sina morala velikokrat skrbeti varuška vih prireditvah Klic dobrote, zastopali več možnosti in informacij, tehniko – bosanska begunka – sama pa sem so Slovenijo na EMU-jevem evropskem lahko spoznavaš tudi po spletu, z uč­ponoči kuhala in prala. Ni bilo lahko, a festivalu na Madžarskem, v Italiji in Av-beniki, na seminarjih: »Ob vsem zna­reševala me je glasba, iz katere sem čr-striji, posneli pa so tudi glasbeno razno-nju, ki ga lahko pridobimo iz literature, pala moč.« liki CD z naslovom Od baroka do pira-z vajami in raziskovanjem tehnike ter tov: »Vedno sem se povezovala, rada sem pogleda na glasbo, pa ni uspeha, če Več kot 20 let je poučevala na sodelovala z drugimi, skupaj smo delali z ni v učencu talenta.« Na vprašanje, domžalski glasbeni šoli otroškim zborčkom, ki ga je vodila Jožica kdaj začeti s poučevanjem glasbe pri Po dveh letih poučevanja v Celju je, če-Vidic, pa mengeškimi Črički pod taktirko otrocih, poudari, da je potrebna pre­prav kot popolna začetnica, na državno Andreje Polanec. Z orkestrom smo spre-vidnost, starši morajo skupaj s peda­tekmovanje že peljala pet učencev in mljali tudi mnoge odlične glasbene soli-gogi izbrati za vsakega otroka posebej trije so dobili nagrado. Z bivšim možem, ste na šoli.« Učenci godalnega oddelka pravi čas. »Otroci med 2. in 5. letom so uspešnim glasbenim pedagogom, sta so prejeli tudi številne državne in med-najbolj dojemljivi in odprti. Da, dobro organizirala poletno violinsko šolo v Po-narodne nagrade, mnogi pa nadaljevali je začeti zgodaj, a poleg staršev tudi stojni, ki se jo je udeležila tudi Maja Sav-s študijem v tujini in s profesionalnimi pedagogi pri tem nosimo posebno od­nik, hči takratnega domžalskega ravna-karierami v domačih in tujih orkestrih. govornost, ker z napačnimi pristopi telja glasbene šole: »Z mlado violinistko lahko naredimo škodo. Učitelj mora sva se takoj začutili, gospod Savnik pa je V glasbi ni prehitevanja, tako imeti veliko izkušenj, znanja in verjeti bil navdušen nad mojim načinom dela kot za vse, mora dozoreti čas v sposobnost učenca. Vedno sem bila z mladimi, zato me je povabil k sodelo-Prizna, da o lastni glasbeni karieri ni zelo zvedava, iskala in črpala sem na vanju. V Domžale sem prišla leta 1994.« nikoli razmišljala: »Spoznala sem, da vseh koncih in si ustvarila svoj način Tako se je začelo več kot 20-letno peda-je najlepše, če daješ drugim, to me je pedagoškega dela, ki je dobil z leti ‚pa­tino izkušenj‘. Veliko se je spremenilo tudi pri mojem delu. Dejstvo pa je, da nobena metodologija ne more dati ti­stega, kar prinesejo leta neposredne­ga dela. Letos sem na to temo vodila v organizaciji Lastre dva violinska semi­narja Igrajmo se z violino in v oktobru pripravljamo še eno delavnico.« Veči­na pedagogov pa se delu z najmlajšimi izogiba: »Meni je izziv, razvila sem svo­jo metodo dela z zelo majhnimi otroki. Ni preprosto, včasih se počutim kot živ, premični teater, ki se trudi ohranjati pol ure pozornosti pri triletniku. Pred 20 leti sem začela delati s skupino šti­rih triletnikov, med njimi je bil tudi moj sin Ervin Luka, na začetku z običajno igro, navadnimi stvarmi, vajami, a oči­tno dobro, saj je rezultat takšen, da so trije postali poklicni glasbeniki, sin pa je pravkar magistriral v LA na Colburn School of Music.« Nadaljevala bo z glasbenim poučevanjem Pedagoškega dela glasbenega učitelja ne vidi ozko, ne zgolj v smislu usmerja­nja učencev na profesionalno glasbeno pot, saj so zanjo izbrani le redki. Pravi, da morajo učitelji širiti neko splošno kulturo, vzgajati glasbeno publiko, ki bo znala vrednotiti glasbeno delo. Prenekateri se ne zavedajo, koliko vlo­ženega truda in vaj je v ozadju izvedbe vsake skladbe: »Vse kar ljudje počne­mo, nas mora voditi k boljšemu razu­mevanju in večjem spoštovanju med sabo.« A žal je sama velikokrat naletela na ovire: »Takoj po prihodu v Slovenijo sem želela nadaljevati študij na AG, a študij bi me stal 2000 dolarjev, ki jih takrat enostavno nismo imeli. Leta 1997 sem po petih letih dobila častno drža­vljanstvo, na račun uspehov v svojemglasbenem in pedagoškem delu. Študij sem takoj nadaljevala, a so življenjske in zdravstvene okoliščine pripeljale do tega, da ga žal nisem mogla okronati z diplomo.« A zakonska določila eno­stavno ne dopuščajo izjem za učitelje brez diplome, tako da tudi tisti, ki ima sicer uspehe in je dokazano dober pe­dagog, ne more urediti statusa, pač pa se vsako leto objavi razpis za takšno delovno mesto. Tako je morala ponov­no zbrati moč in voljo, da bo začela znova: »Ker rada poučujem in čutim v sebi poslanstvo za delo z otroki, vem, da bom to delala tudi v prihodnje. Če­prav je še toliko drugih stvari, ki jih rada počnem in lahko rečem, da imam veli­ko talentov. Veseli me kuhanje, imam smisel za lepo in estetiko, za notranjo opremljanje stanovanj.« Začela je tudi peti (in to še vedno počne), saj je želela v času, ko ni več mogla aktivno igra­ti violine in se tako izražati, s svojim glasom dati sporočilo ljudem – pravi, da je to prava notranja in celo fizična potreba, da se človek razda skozi glas­bo: »Ko to enkrat doživiš, ne moreš brez tega, to je notranja potreba po dajanju – lahko jo uresničim s petjem, pisanjem besedil, navsezadnje tudi z dirigira­njem. Neštetokrat sem orkester tako dobro pripravila za nastop, da smo na odru kreirali glasbo kot živo materijo. Spreminjali smo dinamiko, delali nian­se in ustvarjali mali čudež umetnosti.« V petju je pa našla svoj drugi glasbeni JAZ. Nastopila je na primer na večerih šansonov La Vie En Rose, pa na EMI, pisala je tudi skladbe – med drugim tudi himno Glasbene šole Domžale – pa besedila za številne pesmi, tudi za pesem Alenke Godec Naj sneži, je avtorica glasbe, besedila, z orkestrom Anastasia Strings pa so prispevali go­dalno podlago. Pri aranžmajih ji pri­skoči na pomoč mož Miran Juvan: »Na mnogih področjih sem združevala svoje ustvarjalne nemire, in bila preprosto Anastazija, nikoli pri miru, vedno igriva in vihrava. Sem pa vedno poskrbela, da zaradi mojih ustvarjalnih ‚muh‘ ne trpi družina. Saj sem še pred nastopom na Emi doma skuhala bolonjsko omako, da je četica fantov bila sita.« Samostojna pot in obilica novih idej Od septembra 2015, ko je čez noč kon­čala s poučevanjem na GŠ Domžale, je tako urejala dokumentacijo in zaradi iz­jemnih dosežkov v pedagogiki (več kot 60 različnih priznanj) pridobila status samostojnega pedagoga, ki ji bo omo­gočil, da bo lahko jeseni začela s pou­čevanjem na svojem domu: »Ker sem z mnogimi učenci na GŠ prekinila delo na pol poti, je bilo slovo za oboje zares kru­to in grenko. Večina je z menoj ohranila stike, tako da se bodo zdaj številni vrnili in nadaljevali z učenjem. Zanimanje je, tako v Domžalah, pa tudi od drugje. Po­zivam vse, ki jih igranje violine veseli, da se oglasijo! Veliko je nadarjenih otrok, ki zaradi omejenega vpisa niso sprejeti vGŠ in bi lahko ob mojih izkušnjah zacve­teli. Prav gotovo bomo obudili tudi delo­vanje godalnega orkestra, in vabim vse, ki bi želeli igrati v novem orkestru, da se nam pridružijo. Bazo imamo v zdajšnjih učencih in nekaj bivših članih, tako da mislim, da bomo Anastasia Strings zlah­ka obudili. Navsezadnje je bil orkester glasnik domžalskega godalnega pod­mladka po vsej Sloveniji in v tujini.« Ko se ozira nazaj, ugotavlja: »Pomembno prelomnico v pedagoški karieri in za­sebnem življenju sem doživela, ko sem začela sodelovati z zdajšnjim možem Miranom Juvanom. Najlepše stvari se zgodijo spontano. Tako je na najini prvi skupni vaji preskočila glasbena iskrica. Redko se dva glasbenika v hipu znajde­ta v takšni idejni in čustveni simbiozi. Glasbeno ujemanje pa se je poglobilo v nekaj več. Danes sva starša štirih fantov, ki so nama v ponos in vsi kažejo glasbe­no nadarjenost, podedovali so glasbeni talent. Poleg že omenjenega Ervina Luke je Miha kitarist na KGBL, Jure se je kotpianist vpisal na Srednjo GŠ v Celju, naj­mlajši Gal pa je izjemen violinist, dobi­tnik kar nekaj državnih in mednarodnih nagrad. Midva jih podpirava, a odločitev o tem, ali se bodo profesionalno ukvar­jali z glasbo, prepuščava njim. Ni večje sreče, kot ukvarjati se s poklicem, ki nas izpolnjuje in lahko uresničimo talente, ki so nam položeni v zibelko. Sodelovanje z Miranom mi je veliko pomagalo tudi pedagoško. Zaradi njegovega izjemnega čuta za spremljanje in pianistične virtu­oznosti, sem se lahko še bolje poglobila v minuciozno delo z učenci in se lotevala tudi akademskih programov. Miran je z aranžmaji ali zapeljivim igranjem še do­datno dvigal odrske izvedbe našega or­kestra. Res je, da mu vsak dan z veseljem kuham in ga podpiram pri uresničevanju ciljev, a se mu želim tudi javno zahvaliti za vse čarobne glasbene trenutke.« Po­govor pa zaključi še z mislijo na bivše sodelavce: »Na koncu bi rada zaželela veliko uspehov vsem kolegom na GŠ Domžale, ki so vsa ta leta bili del mojega pedagoškega ustvarjanja in če se lahko malo pošalim – godalci, dobro nabrusite loke, se vidimo kmalu na državnem tek­movanju!« . 16 | slamnik š tev ilk a 6 | j u n ij 2016 | l e t n ik lv i s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i društva 90 let plemenite zgodbe PGD Studenec V letošnjem letu gasilci PGD Studenec praznujejo 90 let delovanja. pgd studenec Praznovanje častitlji­ve obletnice je potekalo v minulih dneh in sicer najprej s slavnostno akademijo, ki je bila v četrtek, 9. junija 2016, v po­družnični osnovni šoli v Krtini, vrhu­nec praznovanja pa je bilo v nedeljo, 12. junija 2016, pred gasilskim domom na Studencu, kjer je potekal prevzem novega gasilskega vozila, avtocisterne MAN TGM 13.290 4 x 4, slavje pa se je nadaljevalo z veliko vrtno veselico pod velikim šotorom, na kateri je za odlično zabavo poskrbel ansambel Jureta Zajca. Pisalo se je leto 1926, ko so priza­devni in vztrajni prebivalci Studenca in okoliških vasi zaradi vse številčnej­ših požarov in drugih nesreč ustanovi­li svoje gasilsko društvo, ki že skozi vsa leta povezuje vaščane, ki so, ne gle-večletnih prizadevanjih končno uspe-jim bo izpolnila še ena velika želja, ki de na čas, pripravljeni pozabiti na la-lo v njihovo orodišče pripeljati novo je stara več kot 15 let. S pomočjo Obči­stne tegobe in priskočiti na pomoč člo-sodobno tovorno vozilo, avtocisterno ne Domžale in Gasilske zveze Domža­veku v nesreči. Od takrat je minilo 90 MAN TGM 13.290 4 x 4, pri čemer so jim le načrtujejo gradnjo novega gasilske­let. Devet desetletij povezovanja, pro-pomagali Občina Domžale, Občina Lu-ga doma. Čestitke slavljencem je izre­stovoljnega dela in stalne pripravlje-kovica in Gasilska zveza Domžale. Po kla tudi podžupanja Občine Domžale nosti pomagati sočloveku v nesreči. V besedah Kovača so v napor za novo vo-mag. Renata Kosec, ki je med drugim vsem tem času so po besedah predse-zilo veliko energije, dela, znanja in po-dejala, da je pomoč ljudem v stiski ple­dnika društva Tomaža Kovača skrbeli trpežljivosti vložili tudi člani društva. menito dejanje, ki ostane v srcih tiste­za izpopolnjevanje orodišča in izobra-Pri tem so jim s finančnimi sredstvi po-ga, ki jo prejme, pa tudi tistega, ki jo ob ževanje svojega članstva ter skrbeli za magali tudi krajani in donatorji. V le-pravem trenutku ponudi. podmladek. V letošnjem letu jim je po tošnjem oziroma prihodnjem letu se Miha Ulčar Ko zorijo sanje Bogata ustvarjalnost, dolga 18 let, predstavljena na razstavi, prireditvi in v zborniku Priznanje in nagrada v projektu Moja reka si 2016 Ribiška družina Bistrica Domžale je bila v projektu Moja reka si 2016 izmed 28 prijavljenih organizacij in 13 finalistov izbrana kot najboljši organizator čistilnih akcij, ki potekajo v spomladanskem času po vsej državi. Zaključni piknik Rodu skalnatih taborov Domžale Tudi lov za zakladom ni manjkal. rod skalnih taborov domžale Tako kot vsako leto smo tudi letos ob koncu leta organizirali zaključni pi­knik. To je skupen zabaven zaključek sestankov, ki potekajo skozi šolsko leto in pa zaprisega novih članov. Letos smo jih v rodu dobili zares veliko število, in vsi so komaj čakali, da vrnejo pri­pravniške rutice in v last dobijo prave taborniške rutice (rdečo-rumene ali ze­leno-rumene). Še pred tem so se otroci s starši podali na lov za zakladom in na poti opravili kar nekaj taborniških nalog. Ko so se vrnili, so jih že čakale slastne dobrote z žara. Maša Šimenc Foto : B l až Verbič ribiška družina bistrica dom­žale Omenjeni projekt poteka skozi vse leto v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor, podjetjem Coca­-Cola Slovenija in v partnerstvu z mednarodno komisijo za savski ba­zen, kjer 1. junija, ob Svetovnem dne­vu Save, podelijo priznanja in nagra­de najboljšim organizatorjem čistilnih akcij za njihov prispevek k čistejšim rekam. silska, potapljaška, turistična in druga društva, čistili pa so predvsem kanjon reke Zarice, Savskega drevoreda in Ko­kre. Tretje mesto smo osvojili v Ribi­ški družini Bistrica Domžale, kjer smo v spomladanskem času organizira­li sklop čistilnih akcij, del pa jih načr­tujemo tudi v jeseni. Čistili smo obrež­ja Kamniške Bistrice, Rače, Vašce, Pša­te, Reke, Nevljice, Drtijščice ter ribnike Florida, Črnelo in Gradiško jezero. Pri tem izrekamo vso zahvalo komunal­nim podjetjem za odvoz zbranih sme­ti in odpadkov. Priznanje in nagrado, ki bo spodbuda, da bomo tudi v priho­dnje sodelovali kot odgovoren člen pri varovanju in ohranjanju narave, sta 30. maja 2016 v prostorih ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani, v ime­nu Ribiške družine Bistrica Domžale prevzela Martin Movern, predsednik RD, in dr. Tomaž Lavrič, tajnik RD. Več o tem na: www.rd-bistrica-domzale.si. Dr. Tomaž Lavrič društvo lipa – univerza za tre­tje življenjsko obdobje že osem­najst let v občini Domžale s svojimi de­javnostmi lepšala ne le življenja svojih študentov v jeseni življenja, temveč z bogato ustvarjalnostjo na področju izo­braževanja, kulture, literature, likovne in glasbene umetnosti ter rokodelskem področju (keramičarstvo, klekljanje,izdelava dobrodelnih domžalskih Špelc in Jankov) pomembno vpliva na življe­nja vseh. Med 51 tovrstnimi univerzami je domžalska Lipa zagotovo ena naju­spešnejših, in to ji priznavajo vsi. Razstava ustvarjalnosti – Dru­štvo Lipa se je odločilo, da svojo boga­to ustvarjalnost likovnega, klekljarske­ga in keramičnega krožka ter krožka iz­delovanja punčk za UNICEF predsta­vi v Galeriji Domžale. Pripravili so ču­dovit kulturni program z recitatorkami literarnega krožka Zlatko Levstek, Jan­ko Jerman, Miro Smrkolj in predsednico Lipe Metko Zupanek, ki je v nagovoru poudarila pomen in uspešnost ustvar­jalnosti Lipe, hkrati pa izrazila ponos in hvaležnost vsem, ki v tem sodelujejo. Odprtje razstave so s svojim nastopom obogatile vokalna skupina Lipe pod vodstvom Marine Aparnik ter glasbeni skupini Strunice – kitaristke, in Siničke pod vodstvom prof. Damjana Praprotni­ka. Več o razstavi si lahko preberete na kulturnih straneh Slamnika. 15. jubilejni, zbornik: Ko zorijo sa­nje – Ob koncu letošnjega študijskega leta je na knjižne police Društvo Lipa – Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale poslalo jubilejni, 15. zbornik z naslovom Ko zorijo sanje, v katerem svojo pesniško in pisateljsko pa tudi li­kovno ustvarjalnost predstavlja kar 30 pesnikov in pisateljev, šest slikark, del­ček zbornika pod naslovom Iz zakladni­ce dozorelih sanj so namenile umrlim ustvarjalkam, na nekaj straneh pa lah­ko beremo prispevke varovancev do­mov starejših Domžale in Mengeš. Zbornik je Lipa predstavila na ime­nitni prireditvi v Kulturnem domu F. Bernika Domžale, kjer je zbrane poz­dravila Metka Zupanek, predsednica Društva Lipa, z izbranim besedami pa jih je nagovorila podžupanja mag. Jana Miklavčič. V kulturnem programu so re­citatorke predstavile odlomke iz zborni­ka, z igranjem in petjem so prisotne raz­veselile članice citrarske skupine Noti­ce, ki ji je pomagal solist z violino prof. Peter Napret, tudi njihov vodja, poma­gali pa smo jim tudi vsi obiskovalci, saj smo skupaj zapeli znano Domovino. S svojim plesom sta nas razveselili plesni skupini Univerze za tretje življenjsko obdobje Tržič in Društva Lipa, ki nas je vrnila v čase slamnikarske tradicije. Pri­jetno prireditev je s svojimi pesmimi po­pestrila voditeljica Zlatka Levstek. Za finančno pomoč se Društvo Lipa iskreno zahvaljuje Občini Domžale in županu Toniju Dragarju. Društvu Lipa čestitke za celovit pri­kaz ustvarjanja v zadnjem šolskem letu in prijetne počitnice, jeseni pa nasvide­nje! Pa še spomin: Jutri bo sijalo, ste na­pisali v svoj prvi zbornik, jaz pa napi­šem: tudi pojutrišnjem, posebej za vas, spoštovani ustvarjalci zbornikov. Vera Vojska Foto: Miha Ulčar Organizatorji čistilnih akcij smo le­tos združili več kot 10.000 ljudi, pri tem očistili 150 kilometrov brežin rek, potokov in jezer ter zbrali vel kot 300 ton odpadkov. Prvo mesto je osvoji­la Občina Murska Sobota, kjer so le­tos posebno pozornost namenili čišče­nju reke Mure in njenih pritokov. Dru­go mesto je osvojila Zveza tabornikov Občine Kranj, ki že 15. leto organizira čistilno akcijo Očistimo Kranj – Kranj ni več usran, združujejo pa osnovne in srednje šole, krajevne skupnosti, ga- Praznovali dan izgnancev V Mostecu in Brestanici društvo izgnancev slovenije domžale Dan, ko so leta 1941 okupa­torji izgnali prvo skupino slovenskih domoljubov, ki so bili tudi prve žrtve druge svetovne vojne, slovenski izgnan­ci praznujejo kot dan izgnancev. Letos je bila prva slovesnost v Mostecu. Kot eni od organizatorjev smo se tudi čla­ni krajevne organizacije DIS 1941–1945 Nemčije, in kaj je s premoženjem, ki je na račun vojne škode ostalo v Sloveniji od Avstrijcev, Italijanov in Madžarov. Enaka vprašanja so bila izpostavlje­na tudi na dnevu odprtih vrat najve­čjega zbirnega taborišča za izgon Slo­vencev leta 1941 – hlevov in konjušnic v Brestanici, ki ga s prostovoljnimi pri­spevki pomagajo obnavljati tudi člani slovesnosti udeležili in v Mostec od­peljali z avtobusom, nekateri pa so se odločili za osebni prevoz. Ob pevskem zboru Barje smo prisluhnili zgodovinar­ju dr. Janku Prunku, ki nas je spomnil na 7. junij 1941, začetek izgnanstva, ter se potem skupaj s prisotnimi žrtvami nasilja spomnil dnevov, tednov in let, ki so jih prebili v izgnanstvu, spomnil pa je tudi na obnovo povečine porušenih in izropanih domačij, ki so jih pričakale ob vrnitvi domov v letu 1945. Ob tem je poudaril, kako vlada RS sploh še ne re­šuje problema nadomestila za ogromno materialno škodo, ki izgnancem ni bila nikoli povrnjena, izgnanci pa sprašuje­jo, zakaj vlada ne izterja vojne škode od domžalskega društva izgnancev. Dan odprtih vrat je organiziralo Društvo iz­gnancev Slovenije 1941–1945 prav na spominski dan izgnanstva, 7. junija. Slovesnosti se je udeležilo skoraj 50 nekdanjih izgnancev in njihovih dru­žinskih članov krajevne organizacije Domžale, ki so se obisku taborišča sre­čali z nekaterimi nekdanjimi prijatelji in znanci, večina pa si je ogledala tudi grad Rajhenburg z obširno razstavo o slovenskih izgnancih in njihovem tr­pljenju med drugo svetovno vojno. Obveščamo, da uradnih ur društva vjuliju in avgustu ne bo. Želimo vam pri­jetno poletje! Vera Vojska le t n i k lv i | j u n ij 2016 | š tev ilk a 6 slamnik | 17 s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i društva Beremo kužku Člani bralne skupine V sožitju s knjigo so se v Knjižnici Domžale srečali z ambasadorkama nasmeha – psičko Iši in njeno vondico Ireno Koren. medobčinsko društvo sožitje mengeš V okviru letošnjega mladin­skega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom, ki je potekal že šesto leto, smo v Knjižnici Domžale pripra­vili prav posebno srečanje za člane bralne skupine, ki že več let zavzeto prihaja na bralna srečanja v našo knji­žnico, ki smo jih poimenovali V sožitju terapijo s pomočjo živali. Najprej sta se naši skupini predstavili, Iša je prav vsakega posebej zavzeto pozdravila, nato pa smo prebrali pravljico Nine Mav Hrovat z naslovom Miška želi pri­jatelja. Seveda je tudi Iša z našpičeni­mi ušesi poslušala zanimivo zgodbo. Preživeta bralna ura je bila nepo­zabno doživetje, saj je Iša s seboj pri­ s knjigo. Pri projektu sodelujemo pro­stovoljci Medobčinskega društva Soži­tje in zaposleni Knjižnice Domžale. V ponedeljek, 23. maja, smo tako gostili prav posebno psičko po ime­nu Iša. Z njo je bila seveda tudi njena skrbnica Irena Koren, obe sta članici Ambasadorjev nasmeha, društva za nesla prav posebno energijo in nam s svojimi vragolijami popestrila branje pravljice. S svojo mirno dostopnostjo je psička morda pomagala premagati strah pred živalmi komu izmed nas, ki ima morebitne zadržke z njihovim pri­jateljevanjem. Simona Glavan Spoznavanje turističnih možnosti naših kmetij Potem ko so se dekleta iz Društva podeželskih žena Domžale s svojimi dobrotami uspešno predstavila v okviru oddaje Dobro jutro, so se v skladu s svojim programom dela za letošnje leto odpeljale na strokovno ekskurzijo. društvo podeželskih žena domžale Namen ekskurzije je bil spoznati možnosti povezanosti kmetij­stva in turizma, hkrati pa je celodnev­no druženje pomenilo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj o pomladanskih posevkih, zaščiti kmetijskih pridelkov pred škodljivci in prijetno kramljanje. da se s pridnim delom in sodelovanjem da narediti veliko. Za tovrstne turistične kmetije je zelo pomembna samooskrba, zato so bile zanimive informacije o reji goveda in prašičev, o vinogradih in la­stni pridelavi vina na Dolenjskem, pa tudi o možnostih in priložnostih za pre­nočevanje gostov. Obiskovalke so za- Prek Liboj in Celja ter nabiranja energije v Termah Topolšica, ki na kme­tijah še kako pride prav, je bil njihov cilj Turizem Pirnat v Topolšici, kjer so na veliko presenečenje ob poslušanju gospodarja prvič slišale, da se turizem na kmetiji splača in da, če bi se še en­krat odločili, bi se odločili za turizem, povezan s kmetijo. Najbrž k temu ve­liko prispevajo bližnje Terme Topolši­ca, sprostitveni športi in srednjegorsko podnebje za sprehode v umirjeno nara­vo, predvsem pa prepričanje družine, nimali tudi ‚obiski‘ inšpektorjev, način klanja živine, pa tudi pridelava sadja in zelenjave, kjer gostitelji vidijo še ve­liko priložnosti. O kakovosti in domači hrani so se članice Društva podeželskih žena Domžale prepričale same. Delo društva nadaljujejo s srečanji vsak prvi četrtek, kjer izmenjujejo izku­šnje, povezujejo pa se tudi s sosednji­mi društvi ter hkrati sprejemajo odloči­tve, kako bodo tudi v letošnjem letu čim uspešneje izpolnile sprejeti program. Vera Vojska Strokovna ekskurzija na Boč V okviru praznovanja dneva veteranov smo se domžalski veterani odpravili na Boč, enega zadnjih osamelcev pogorja Karavank. Najprej smo se ustavili v Celju, kjer nam je predsednik tamkajšnjega veteran­skega združenja Božidar Sevšek opisal dogodke pred petindvajsetimi leti, ki so nas najbolj zanimali. Pot smo nadalje­vali proti Boču, točneje Podčetrtku, kjer smo v vinski klet Emino opravili nalo­ge iz 'orientacije' in se okrepčali z ma­lico. Usmerili smo se nazaj proti Boču, niku zapustila Boč, je še uničila večino kabelske napeljave, kot skoraj povsod, kjer se je Jugovojska umaknila. Večina se nas je povzpela na vrh, bilo je sicer nekoliko spolzko, je šlo pa zato navzdol hitreje. Z vrha smo se spu­stili nekoliko nižje v bližino planinske koče Velikonočnica, imenovani po zna­čilni roži, ki uspeva tam. Zelo blizu, sta ki se je, navzlic oblačnemu vremenu, vzpenjal pred nami. Do planinskega doma smo se pripeljali z avtobusom. Tam nam je Vladislav Amič, predsednikOZVVS Šmarje pri Jelšah, orisal dogaja­nje na Boču med osamosvojitveno voj­no. Oddajnik na Boču sta raketirali dve letali JA. Preden je posadka JA na oddaj­nas v svojem občasnem domovanju že čakala veteran iz vrst MSNZ Božo Cerar in njegova žena, ki sta nas zelo lepo po­stregla. Spoznali smo še eno žarišče voj­nih dogodkov med našo osamosvojitvi­jo. V svoji zbirki jih imamo že zelo veli­ko, a še vedno nam jih ne bo zmanjkalo. Janez Gregorič Gasilsko tekmovanje za Pokal Domžal Leto je naokoli in člani PGD Domžale–mesto smo v soboto, 28. maja 2016, organizirali že 22. gasilsko tekmovanje za Pokal Domžal za članice in člane ter 4. tekmovanje starejših gasilk in gasilcev. pgd domžale–mesto Za prostor se najlepše zahvaljujem Urošu Križaniču, direktorju Zavoda za šport in Javnemu podjetju Prodnik za osvežitev. Hvala! Skupno je tekmovalo 46 desetin in smo zelo veseli takega obiska. Vzporedno je potekalo tudi občinsko člansko tek­movanje GZ Domžale. Tekmovanje je slavili člani PGD Šinkov Turn, pri žen­skah dekleta iz PGD Komenda, zmago­valna ekipa starejših gasilk prihaja iz PGD Dobračeva in že četrto leto zapo­red so pri starejših gasilcih slavili člani PGD Ponova vas. Člani PGD Domžale– mesto vsem ekipam čestitamo za dose­žen rezultat. potekalo na pomožnem nogometnem igrišču v Domžalah, vročina pa je bila na trenutke prehuda, a so se tekmoval­ci hitro osvežili v senci. Seveda pa smo najbolj veseli, da se je vse izteklo brez poškodb. Naše društvo sta zastopali moška B desetina ter desetina starejših gasil­cev in vsem skupaj čestitam za dose­žen rezultat. V moški konkurenci so ROK ZA ODDAJO Tekmovanje je lepo minilo, da pa je vse nemoteno potekalo, bi se rada za­hvalila celotni delovni ekipi, ki je vse to izpeljala. Brez njihovega truda, do­bre volje in iznajdljivosti se nam vse ne bi tako dobro izšlo. Zahvala gre tudi so­dniški ekipi, ki je kljub vročemu soncu tekmovanje korektno pripeljala do kon­ca. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! Besedilo in foto: Sonja Pavlišič Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. julija 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. julija 2016, do 12. ure. Naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com dvi dom žale Tradicionalno srečanje društev vojnih invalidov v Sežani Zveza društev invalidov Slovenije je skupaj z Društvom vojnih invalidov Sežana in sponzorji pripravila 17. srečanje vojnih invalidov in njihovih svojcev 28. maja 2016 v veliki športni dvorani osnovne šole v Sežani. Srečanja se je udeležilo tudi DVI Domžale. Pred slovesnostjo so se sestali predsedniki društev v pogo­voru s predsednikom ZDVIS Jane­zom Podržajem. Točno ob 11. uri je bil v polni dvorani postroj prapor­ščakov, ki jih je vodil Dominik Gr­mek, praporščak Zveze veteranov vojne za Slovenijo 1990–1991 pod taktirko Godbe na pihala Sežana. Na srečanju smo se spomnili tudi nekaterih pomembnih dogod­kov iz naše zgodovine. Govorniki: podžupanja Občine Sežana dr. Lju­bica Jelušič, Janez Podržaj, predse­dnik ZDVIS, in slavnostni govornik predsednik Državnega zbora RS dr. Milan Brglez so poudarjali, da mora­mo ohraniti spomin na žrtve druge svetovne vojne, ki so se žrtvovale, da zdaj živimo v miru in v opomin, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Z minuto tišine smo se spomnili tudi pokojnih članov. Povezovalec kul­turnega programa je bil znani no­vinar g. Molan iz Kopra. Uradnemu delu je sledilo družabno srečanje, v preddverju pa smo prisluhnili dia­tonični harmoniki Frenka Uršiča iz Kamnika. Partizanske pesmi smo tudi zapeli. Srečali smo se tudi z na­šimi prijatelji iz DVI Zasavje.  Jože Novak zb za vrednote nob dom žale Spomenik padlimborcem v Ihanu – primer prostovoljnega skrbništva Člani Združenja borcev za vrednote NOB Domžale skrbijo, da so spome­niki z okolico v spomin žrtvam lepo vzdrževani. Člani ZBKO Ihan, ki so tudi sinovi, hčere, vnuki, nečaki pa­dlih, poskrbijo, da se ne počutimo slabo, ko gremo prižgat svečko. Med pomladanskim obhodom spomenikov, za katere skrbi ZBKO Ihan, sem na ihanskem pokopališču srečala Janeza Narata, ki je odpra­vljal zimske poškodbe na živi meji okoli spomenika padlim borcem. Tole mi je povedal: »Zakaj se mpo­nudil, da bom urejal zeleni del spo­menika v Ihanu? Predvsem iz dveh razlogov: prvi je ta, da mi je vrtnar­jenje ‚konjiček‘, ki sem se ga priučil v dolgih letih poslovnega zbliževanja z Arboretumom Volčji Potok in mi je torej tovrstno grmičkanje v veselje. Drugi razlog pa je intimnejše narave in je povezan z mojim očetom, saj je njegovo ime zapisano na eni od spo­minskih plošč. Bil je prvoborec in je padel, še preden sem se rodil. Tako ne morem biti neobčutljiv za to, kako je videti kraj njegovega spomina.« Ko sva se z Janezom razšla, sem si želela samo to, da bi se mlajši spo­mnili svojih ‚korenin‘.  Marija Majhenič 18 | slamnik š tev ilk a 6 | j u n ij 2016 | l e t n ik lv i iz naših vrtcev in šol šahovsko društ vo domžale Poletni šahovski tabor v Domžalah Tudi letos bomo v Domžalah orga­nizirali poletni šahovski tabor po preskušenem konceptu: • od ponedeljka do petka od 8.30–15.00 pod vodstvom Lana Timoteja Turka • šah + rekreacija na igrišču + ko­panje na kopališču • topla malica v času kosila (v re­stavraciji Park ali hotelu Krona) • ugodna cena: okvirno od 60 do 80 evrov na osebo – odvisno od števila prijavljenih, ugodneje za člane društva, popust za več prijavljenih iz iste družine • v dveh skupinah: –mlajša skupina (cca do 10 let), najverjetnejši termin od 22. do 26. avgust –starejša skupina (cca od 12 let), najverjetnejši termin od 8. do 12. avgusta • pogoj za izvedbo so vsaj štirje prijavljeni Predprijave in informacije na telefonsko številko 041 625 254 (Bo­štjan) ali info@sah-domzale.si. oš venclja perka Novo otroško igrišče V ponedeljek, 6. junija 2016, smo pred OŠ Venclja Perka odprli pre­novljeno šolsko igrišče. Kar nekaj let smo prek šolskega sklada zbira­li donacije za prenovo igrišča in v maju nam je s pomočjo ostalih sredstev to uspelo uresničiti. Igri­šče je opremljeno z raznovrstnimi igrali visoke kvalitete. To otroško igrišče je kraj, kjer si lahko otroci oddahnejo od šolskega dela, se po­igrajo, razvijajo spretnosti, hkrati pa je tudi prostor za učenje. Uradno odprtje je potekala ob prisotnosti prvošolcev, ki so se igri­šča prav gotovo najbolj razveseli­ li. Nekaj besed o igrišču je poveda­la ravnateljica Petra Korošec, otro­ci pa so pripravili kratek kulturni program. Slovesno smo prerezali vrvico in igrišče je na voljo našim učenkam in učencem. P. Učenci dobili novo kolo Učenci naše šole v 4. in 5. razredu opravljajo priprave na kolesarski izpit. V 4. razredu je poudarek na teo­retičnem delu, v petem razredu pa učenci svoje spretnosti pridobiva­jo na prometnem in spretnostnem poligonu. Zaključek kolesarskega izpita je preverjanje znanja in spo­sobnosti za vožnjo. V petek, 3. junija 2016, smo se vsi skupaj razveselili dogodka, ki so ga pripravili v Avto centru Šu­belj, d. o. o., Radomlje. Na šolsko dvorišče so pripeljali novo žensko kolo, tip Esperia motion, ki bo popestrilo naš dokaj star kolesar­ski vozni park. Vsi učenci so se ko­lesa zelo razveselili, še posebej pa tisti, ki morajo še opraviti kolesar­ki izpit. Direktorica podjetja Mate­ja Šubelj je poudarila, da z vese­ljem pomaga šoli, in s tem dokaza­la, da dobrodelnost niso le besede. V imenu učencev in zaposlenih na OŠ Venclja Perka se AC Šubelj najlepše zahvaljujemo. P. K. za OŠ Venclja Perka Krožek kreativnega pisanja in literarno popoldne v Trubarjevi hiši literature Na OŠ Domžale je že veliko obšolskih dejavnosti, ki so namenjene razvijanju naših talentov, npr. za ples, petje, risanje, snemanje in eden izmed najnovejših – pisanje. oš domžale Tako je nastala nova dokazal, da ima poleg talenta za pi­obšolska dejavnost, kreativno pisa-sanje še talent za beatboxanje. Ko je nje. Pobudnica je bila naša šolska psi-ura končno pokazala 17.00, smo zače­hologinja Mira Marinšek. Tako smo se li z nastopom. Naša voditelja sta bila na začetku novega leta začeli dobivati Nik in Val. Napovedala sta nas in naše in pod mentorstvom Mateje Mahnič in zgodbice (tudi drug drugega in ob tem njene asistentke Danaje Marinšek so ugotovila, da bereta tako dobro, kot začele nastajati nove zgodbe. da sta enojajčna dvojčka, kar v resni- Bili smo navdušeni, zato smo se odločili, da pripravimo nastop za naše najbližje in druge, ki so jih zanimale naše zgodbice. Odločili smo se, da bomo naše zgodbe in haikuje predsta­vili na literarnem popoldnevu v Tru­barjevi hiši literature v Ljubljani, 24. maja, ob 17. uri. Nastopajoči smo pri­šli že eno uro prej, da smo povadili in pripravili pecivo, ki smo ga spekli či­sto sami (no, brez pomoči staršev ni šlo) za naše obiskovalce. Ko smo vse pripravili, nas je Gal zabaval s svo­jimi norčijami na mikrofonu in nam ci tudi sta). Gal je branje zgodb in ha­ikujev popestril s skladbo, ki jo je zai­gral na kitaro. Poslušalci so bili nad zgodbicami navdušeni, zato so po koncu nasto­pa kupili knjižico z našimi zgodbami in tudi donirali denarne prispevke, ki smo jih porabili za plačilo majic z našim logotipom in imenom skupine Nest of the Best. Nekaj denarja nam je še ostalo, morda pa ga bomo porabili za izlet v Gardaland, kdo ve? Tjaša Maselj 8. razred OŠ Domžale Jadrali smo včeraj, danes … jadrali bomo jutri Maja je na naši šoli veselo. Zakaj? Pripravljamo se na vsakoletno jadranje, ki nam ga pripravi športno društvo SAPPA iz Kamnika, v okviru izobraževalnega terapevtskega projekta Jadranje za jutri. oš roje Udeleženci vedno znova ugo­tavljamo le pozitivne posledice takega učenja in druženja. Izbrali smo sodelu­joče učence, ki so morali biti pridni, de­lovni in učno uspešni, z veliko empatije do okolice. Zanje je bila to enkratna na­grada, za katero se je bilo vredno truditi vse leto. Ekipa je štela šest učencev, od tega je bilo pet dečkov in ena deklica, vsi iz posebnega programa ali progra­ma nižjega izobrazbenega standarda. Pot do Pulja, kjer se je začela naša jadralska avantura, smo premagali v hipu. V marini so nas pričakali široko nasmejani obrazi fantov društva SA­PPA, ki so se vse leto trudili in zbirali sredstva, da so lahko učencem polepša­li življenje s to enkratno izkušnjo. Že je sledilo vkrcanje na jadrnico in prva bitka z vetrovi se je lahko začela. Premagan je bil prvi strah in vsakega naslednjega dne smo se še bolj veseli­ li. Dan ni bil dnevu enak. Vsak je prina­šal nova spoznanja, nove dogodivščine. Ves čas so za nas lepo skrbeli gostitelji in nas razvajali ne le z vožnjo po mor­ju, pač pa tudi s sladkimi palačinkami, s čarovnikom, z glasbenim nastopom in bogatimi darili, s katerimi so nas prese­netili zadnji večer. Žal je vsega lepega enkrat konec. Bogatejši za nova prijateljstva, za upa­nje, da se še srečamo, smo se z nasme­hi in objemi poslovili. Hvala vsem čla­nom društva SAPPA za ponovno lepo iz­kušnjo in vso pozornost, ki ste nam jo namenili. Prav tako hvala našemu do­natorju Leku Mengeš in Marjanci Boga­taj, ki sta učencem omogočila udeležbo v projektu. Naj se nam uresničijo želje, ki smo jih zapakirali in odvrgli v morje! Nada Grčar, učiteljica OŠ Roje Junij v vrtcu Dominik Savio V juniju smo v našem vrtcu zaključili s celoletno temo Rajžajmo po Domžalah. vrtec dominik savio Otroci so utrjevali znanja o našem mestu, ki so jih pridobil skozi celotno šolsko leto. Znova smo skupaj obiskali svo­je najljubše kotičke Domžal. Starejši otroci so obiskali občino Domžale, kjer sta nas sprejela župan Toni Dra­gar in podžupanja Renata Kosec, ki so jima otroci pripravili prijetno pre­senečenje. Povabljeni smo bili tudi v vrtec Trzin, kjer so si starejše skupine ogledale predstavo, ki so jo pripravi­le tamkajšnje vzgojiteljice. Otroci so po skupinah izvedli še zadnje nalo­ge za projekt Mali sonček, in ga tako uspešno zaključili. Skupini Lučke in Zvončki sta pripravili zaključno sreča­nje skupaj s svojimi starši, na katerem so se poslovili od vrtca, saj bo večina teh otrok jeseni prvič prestopila šol­ski prag. Ob zaključku šolskega in katehetskega leta smo v sodelovanju s starši, kateheti in veroučenci dom­žalske župnije pripravili tudi skupno sveto mašo v domžalski cerkvi. Mateja Žankar Pesem najde srce Zaključni nastop šolskih pevskih zborov oš venclja perka Konec maja je naOŠ Venclja Perka petje ogrelo srca šte­vilnih obiskovalcev zaključnega nasto­pa šolskih pevskih zborov. Kar dvanajst pesmi so zapeli odlični pevci otroškega in mladinskega zbora pod vodstvom zborovodje Gorazda Klepa. Navdušil je širok repertoar pesmi, prežetih s spo­ročili o ljubezni, sreči, lepoti in radosti. Najmlajši, Cici zbor, se je pod zborovod­stvom Katje Erban predstavil s šestimi živahnimi pesmicami. Marsikdo si je ob Čokoladi to tudi zaželel. Za presene­čenje pa so poskrbeli petošolci, učenci neobveznega predmeta Umetnost. Pod mentorstvom Katje Erban je orkester ksilofonov z bobnarjem zaigral njeno priredbo skladbe Mamma Mia. Dvakrat. Pesem je našla prenekatero srce. Besedilo in foto: P. V. Ko zapoje zvonček na … Krtini Konec maja je šolska telovadnica na Podružnični šoli Krtina spet pokala po šivih. Učenci gledališkega krožka in pevskega zbora so vsem zbranim pripravili nepozaben večer zabavnih prigod najslavnejšega mačjega para, mačka Murija in muce Mace. podružnična šola krtina Ideja ca. Malčki so gledališko predstavo spre­za gledališko uprizoritev zgodbe o mač-mljali z velikim zanimanjem in nasto­ku Muriju se je mentorici gledališkega pajoče nagradili z glasnim aplavzom. krožka Lidiji Gomboc porodila v začet-Navdušenje malih prijateljev je dalo ku letošnjega šolskega leta, ko je Muri vsem zagon za večerno uprizoritev, ko praznoval 40 let. K projektu je takoj pri-so se v telovadnici zbrali starši, stari stopila vodja pevskega zbora Elizabeta starši, prijatelji in drugi. Prav vsak si je Pirnat in priprave so se začele. Mačji liki so oživeli in vsem tako domače pesmi so odmevale po šolskih hodnikih. Pesmi je za šolski oder priredil vsestranski glas­beni ustvarjalec Tomaž Pirnat in tudi z glasbo spremljal zbor na nastopu. Na dan uprizoritve so imeli nasto­pajoči kar dva nastopa. Prvega že zju­traj za otroke iz sosednjega vrtca Mavri­pred vstopom lahko dal narisati mačji smrček in brčice, tako da je se med gle­dalci trlo velikih in malih muc. In čeprav črnega mačka na cesti ne maramo srečati, so nastopajoči dokaza­li, da je maček Muri ikona, ki se ga sta­rejši z nostalgijo spominjamo in mlajši še vedno z veseljem poslušajo. Anja Kokalj iz naših vrtcev in šol Najdi svojo mednarodno pot! Center za mlade Domžale se je od 31. maja do 8. junija v Celju udeležil mednarodnega srečanja Find Your Way to Internationality! oziroma Najdi svojo mednarodno pot!, ki ga izvaja krovna organizacija mladinskih centrov v Sloveniji Mreža MaMa. czm domžale Glavni cilj projekta, ki poteka v treh fazah, je mladinskim centrom, ki imajo malo ali nič med­narodnih izkušenj, omogočiti spo­znavanje mednarodnih partnerjev ter prijavo skupnih projektov pod men­torstvom izkušene organizacije Mreže MaMa. Seminarja se je udeležilo 16 mladinskih delavcev iz petih držav; poleg Slovenije še iz Estonije, Finske, Turčije in Italije. Po uvodnem spozna­vanju organizacij in programa Era­smus+ so mladi dobro zagrizli v delo. Na tržnici idej so izbrali štiri najzani­mivejše projekte, ter se lotili izdelave projektne ideje in pisanja projekta, ki ga bodo prijavili na oktobrski rok. Center za mlade Domžale se je pri­ključil projektu The Labyrinth in My Head. Gre za projekt mobilnosti mla­dinskih delavcev, na katerem bodo ti spoznali metodo senzoričnega labirin­tnega gledališča kot eno od metod ne­formalnega izobraževanja za zmanj­ševanje nestrpnosti v družbi. Cilj pro­jekta je mladinske delavce usposobiti za izvajanje te metode ter jih spodbu­diti k pripravi aktivnosti v lokalnem okolju. Projekt se bo, če bo sprejet, za­čel izvajati v začetku leta 2017. Poleg omenjenega sodelovanja bo CZM Domžale nova poznanstva in med­narodne stike izkoristil tudi za prijavo drugih mednarodnih projektov, saj si želijo mladim v Domžalah ponuditi več možnosti za izmenjave v tujini, hkrati pa želijo mednarodne aktivnosti pripe­ljati tudi v Domžale. Tako so letos že za­čeli izvajati svoj prvi EVS projekt, skupi­na mladih Domžalčanov pa avgusta po­tuje na izmenjavo v Estonijo. Če tudi tebe zanimajo mednarodne priložnosti, se lahko oglasiš na Euro­deskovi info točki, ki jo vodi Center za mlade Domžale, in dobiš vse informa­cije o izmenjavah, treningih, EVS pro­stovoljstvu in drugih mednarodnih priložnostih. Obljubljajo ti neprecen­ljive izkušnje, nova znanja, ideje in obilo novih prijateljev. Foto : Laura Krančan Mreža MaMa Inovativni pristopi pri procesu poučevanja Erasmus plus projekt mobilnosti pedagoškega osebja JAVNI RAZPIS ZBIRANJA STARIH FOTOGRAFIJ OB 110-LETNICI ŠOLSTVA V JARŠAH Osmega oktobra 2016 bo minilo natanko 110 let, odkar so otroci iz Jarš in z Rodice začeli obiskovati pouk v novozgrajeni šoli v Jaršah. Ob tej priliki Osnovna šola Rodica, naslednica te šole, ki danes uporablja šolsko stavbo za pet svojih oddelkov, objavlja razpis za zbiranje starih fotografij jarške šole. Vse nekdanje učence in učitelje jarške šole ter krajane prosimo, da pogledajo po svojih arhivih in nam posredujejo fotografije, ki so nastale pred letom 1990. Še po­sebej k razpisu vabimo nekdanje učence, ki so šolo obiskovali pred drugo svetovno vojno ali takoj po njej. Stare fotografije prinesite ali pošljite po navadni pošti v tajni­štvo šole – Osnovna šola Rodica, Kettejeva 13, 1230 Domžale (vrnje­ne boste dobili v roku sedmih dni) ali pa jih pošljite na elektronski letu nastanka fotografije, zaželen naslov os-rodica@guest.arnes.si. pa je tudi opis fotografije (kaj slika Vse zbrane fotografije bomo prikazuje oziroma kdo so ljudje na objavili na šolski spletni strani sliki). Zbrane fotografije bodo tudi pod zavihkom 110 let šolstva v Jar-dragoceno arhivsko gradivo za po­šah, v zahvalo pa bomo lastnike pis zgodovine šole. fotografij nagradili z zbornikom Zbiranje starih fotografij jar­Šola ob bregu Mlinščice, ki je na-ške šole poteka do 15. septembra stal ob 100-letnici šolstva v Jaršah. 2016. Vse, ki se boste odzvali na naše Pridružite se akciji zbiranja povabilo, prosimo, da posreduje-starih fotografij in nam pomagajte te tudi podatke o datumu oziroma ohraniti našo skupno preteklost! oš domžale Osnovna šola Domžale je v šolskem letu 2015/16 začela dvo­letni Erasmus plus projekt mobilnosti šolskega osebja z naslovom Inovativni pristopi pri procesu poučevanja. Na šoli želimo s tem projektom pridobiti nova znanja pri vpeljevanju inovacij v proces poučevanja in predstavljanju ter uporabi novih pristopov in metodologij pri poučevanju. Izbrane mobilnosti pe­dagoškega osebja vključujejo seminar vodenja kolektiva, dobre inovativne pe­dagoške pristope pri poučevanju tujih jezikov (CLIL, kreativne metodologije), naravoslovnih vsebin (terensko razi­skovanje, učenje na prostem, naravo­slovne ekskurzije, itd.) ter didaktične in metodološke pristope, ki se navezujejo na inovativne pristope pri poučevanju različnih predmetov na vseh stopnjah. Projekt učne mobilnosti vsebuje vr­sto različnih dejavnosti, ki vključujejo akcijski načrt pred mobilnostmi za do­ločitev dejavnosti in nalog sodelujočih učiteljev; dejavnosti med mobilnostjo ter poročanje udeležencev o poteku iz­obraževanj – diseminacijo (v okviru ko­lektiva in širše na lokalni in tudi nacio­nalni ravni). Vključitev novo pridoblje­nih izkušenj, idej in kompetenc ter no­vih stikov s partnerji v tujini bomo eval­virali v naših letnih poročilih šole. Po zaključenih mobilnostih želimo vzpo­stavili dobre stike z novimi partnerji, ki bi jih v prihodnje lahko uporabili v novih oblikah partnerstva v nadaljnjih mednarodnih projektih. Dodana vre­dnost spoznanja partnerjev na usposa­bljanjih v tujini ter oblikovanja strate­gij in aktivnosti na delavnicah bo vsem vključenim omogočila razširitev idej in učnih pristopov. Prve mobilnosti, ki je potekala v aprilu, se je udeležila učiteljica naravo­slovja in okoljske vzgoje ter vodja oko­ljevarstvenih projektov na šoli mag. Ka­tarina Vodopivec Kolar. V Škotskem vi­sokogorju je v idiličnem naravnem oko­lju spoznavala različne inovativne pri­stope pouka na prostem (Experimental Outdoor Learning), ki jih bo lahko upo­rabila v okviru pouka naravoslovnih predmetov in okoljevarstvenih projek­tov, ki jih na šoli vodi. Zelo aktivne delavnice učenja na prostem so se udeležili učitelji različnih profilov (razredni učitelji, naravoslovni učitelji osnovnih, srednjih in višjih šol ter poučevalci odraslih in učiteljev) iz različnih koncev Evrope: Finske, Dan­ske, Latvije, Francije, Italije in Sloveni­je ter si med seboj delili dragocene izku­šnje poučevanja na prostem. Strokovni sodelavci iz Velike Britanije so predsta­vili različne vidike vključevanja pouka na prostem v vsakodnevni učni proces, saj so izhajali iz izhodišča prenovljene­ga kurikuluma škotskih šol, ki daje ve­lik poudarek vzgoji in učenju za trajno­stni razvoj – ki ga lahko učitelji zasle­dujejo predvsem z neposrednim stikom z naravo –, torej poučevanju v narav­nem okolju. Kljub precej deževnemu in mrzle­mu vremenu so udeleženci mednaro­dne delavnice večino časa preživeli na prostem, v gozdu in ob reki ob po­sokem šotnem barju in primerjava bi­otske pestrosti na degradiranem ob­močju smučišča v primerjavi z neokr­njeno naravo), je vsakega naravoslov­ca zelo prevzela. Vtisi udeleženke na prvi mobilnosti so bili zelo pozitivni, saj je dobila po­trditev, da učenje na prostem, ki ga naOŠ Domžale že izvaja pri izbirnem pred­metu okoljska vzgoja ter pri krožku šol­ski ekovrt, ko z delovno vzgojo spodbu­ja učence k praktičnemu stiku z nara­vo, vodi v pravo smer za vzgojo za traj­nostni razvoj. Zato se bo trudila še bolj vključevati poučevanje na prostem v pouk naravoslovja, predvsem pa spod­buditi tudi druge kolege k poučevanju na prostem, tudi k medpredmetnemu sodelovanju. Nekaj novo pridobljenih idej za delavnice v naravi za učence je ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK – KRK 2 016 Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale kot organizator vabi na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo osnovne šole v Občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omenjenih občin in sicer do zasedbe mest po izmenah. Termini so: 1. izmena: 2. 7. 2016 do 12. 7. 2016 – 50 mest 2. izmena: 12. 7. 2016 do 22. 7. 2016 – 50 mest 3. izmena: 22. 7. 2016 do 1. 8. 2016 – 50 mest Otroci bodo nastanjeni v Domu domžalskih otrok, Ul. Lišina 10, Vantačiči, 51511 Malinska, Hrvaška, izvajalec letovanja je podjetje Leštan & Leštan, d.o.o., šport, turizem in rekreacija. Cena 10-dnevnega letovanja je 350,00 evrov. Znesek bo mogoče plačati v 3 (treh) obrokih. Zdravstvenega letovanja se lahko udeležijo le tisti otroci in šolarji, ki imajo v medicinski dokumentaciji zapise o večkratni hospitali­zaciji (dva in več v času od preteklega razpisa – 31.12.2014) ali so bili pogosteje bolni (dva ali več zapisov v medicinski dokumentaciji v času od preteklega razpisa – 31.12.2014). Zdravstveno letovanje je namenjeno pogosto bolnim otrokom, astmatikom, otrokom z atopijskim dermatiti­som, s skoliozo in psoriazo in z drugimi boleznimi. Zdravstveno letovanje je namenjeno pogosto bolnim otrokom, astmati­kom, otrokom z atopijskim dermatitisom, skoliozo in psoriazo ter drugi­mi boleznimi. Prispevek staršev ali skrbnikov je 97,60 EUR/po osebi/za 10 dni.Znesek bo mogoče plačati v 2 (dveh) obrokih. Letovanje mora biti plačano do odhoda. Za več informacij nas lahko pokličete na telefonski številki: 041 728 179 ali 01 721 27 91, vsako sredo med 16. in 18. uro oziroma pišete na naš e-naslov: zpm.domzale@siol.net. Prijavnico najdete tudi na naši spletni strani: www.zpm-domzale.si ali joosebno prevzamete v naši pisarni v času uradnih ur oziroma na OŠ, ki jo obiskuje vaš otrok. Izpolnjeno prijavnico (zgornji del izpolnite sami, spodnji del izpolni osebni zdravnik otroka – iz teh podatkov bo razvidno, ali otrok izpoln­juje kriterije za sofinanciranje s strani ZZZS) lahko oddate osebno v naši pisarni v času uradnih ur oziroma v naš poštni nabiralnik pred vhodom v Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale ali jo pošljete po pošti. Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest. Po prejemu prijavnice se s starši / skrbniki/rejniki prijavljenega otroka sklene pogodba.  Ema Škrjanc O gorevc , predsednica ZPM D omžale sestvu Kindrogan (okolica mesteca Pi­tlorchy) ter prek čutnega zaznavanja narave (prek uporabe vseh čutil) in razmišljanja o pomenu narave za vsa­kega posameznika, predvsem učitelja, ki poučuje otroke o naravi in pomenu njenega ohranjanja za zanamce, po­skušali čim bolj ponotranjiti pomen vrednot trajnostnega razvoja. Predsta­vljene so bile različne tehnike prežive­tja v naravi, oblike sodelovalnega uče­nja (teambuildinga) v naravnem oko­lju, tudi z adrenalinskimi popestritva­mi, izpostavljena je bila terapevtska vloga učenja in poučevanja na prostem predvsem za ‚nemirne‘ učence, ki jih sedenje v učilnicah utesnjuje. Strokov­na ekskurzija po barvitem škotskem vi­sokogorju, poglobljena z raziskovalni­mi ekološkimi terenskimi metodami (vzorčenje različnih vrst rastlinja na vi­bilo izvedenih že tudi na raziskovalno­-naravoslovne taboru v Rakovem Ško­cjanu v maju. Na OŠ Domžale smo ponosni, da smo bili uspešni še na enem razpisu za evropska sredstva za izobraževanje pe­dagoškega osebja v tujini prav s pou­darkom na vzgoji za trajnostni razvoj, saj nova znanja, ideje, kompetence in poznanstva, ki jih posamezni učitelji na takih mednarodnih mobilnostih prido­bijo zalo obogatijo kolektiv, in vnesejo inovativne pristope k poučevanju novih generacij, za katere želimo, da bi žive­le čim bolj v skladu s smernicami traj­nostnega razvoja. Učitelji pa jim želimo biti pozitiven in aktiven zgled.  Vodja Erasmus pl us projekta na O Š D omžale Nina Valenčič in udeleženka mobilnosti na Škotskem mag. Katarina Vodopivec Kol ar slamnikštevilka 6 | junij 2016 | letnik lvi Koledar kulturnih prireditev v Dogaja se ... občini Domžale/ julij gre / vstop pr 2.julij sobotain celotno izvedbo Williamsove Star Wars suite /e / druža bitij, ki preplavijo veliko jabolko.dneseli na prosto v Češminov park v Domžalah. scenarij: Boštjan Virc, Žiga Virc / igrajo: JosipTam si boste ob četrtkih, petkih in sobotah med vstop prost.Broz – Tito, Slavoj Žižek, John F. Kennedy, Ri­ Poletno gledališče Studenec Tržni prostor DomžalePoletno gledališče Studenec7. in 23. julijem lahko pod milim nebom ogledali chard Nixon, Bill Clinton, Lyndon B. Johnson, 21.30 | KINO V PARKU: VOJNA ZVEZD VII: 21.00 | CHARLEYEVA TETA Od 10.00 dalje | KUHNA NA PLAC21.00 | CHARLEYEVA TETAdevet fi lmskih projekcij. Vse projekcije in dogodki James E. Carter / 2016, Slovenija, Hrvaška, Ulična kuhinja v Domžalah že četrtič / kulinarič­SILA SE PREBUJAKomedija v dveh dejanjih / avtor: Thomas Bran­Komedija v dveh dejanjih / avtor: Thomas Bran­Kina v parku so brezplačne. Nemčija, Češka, Katar / 88' / je Jugoslavija res Akcijski domišljijski spektakel / režija: J. J. Abramsdon / priredba in režija: Lojze Stražar / igrajo Jože ne posebnosti lokalnih gostincev po dostopnihdon / priredba in režija: Lojze Stražar / igrajo razvijala vesoljski program in ga prodala Ame­ / scenarij: J. J. Abrams, Lawrence Kasdan, GeorgeVunšek, Robert Vrčon, Jure Sešek, Metod Palčič cenah.Jože Vunšek, Robert Vrčon, Jure Sešek, Metod ričanom? Igrano­dokumentarni fi lm prepleta Lucas / igrajo: Harrison Ford, Mark Hamill, Carrieidr. / predstava, polna angleškega humorja in si­Palčič idr. / predstava, polna angleškega humor­ Tečaji, natečaji na novo odkrite arhivske posnetke, s pričevanji Fisher, Oscar Isaac, Daisy Ridley, John Boyega,tuacijsko komičnih zapletov / kaj se zgodi, ko teta Mestni kino Domžaleja in situacijsko komičnih zapletov / kaj se zgo­ sodelujočih pri Titovem vesoljskem programu / 19.00 | VDV – VELIKI DOBRODUŠNI Domnhall Gleeson / 2015, ZDA / 136' / 30 let poiz Brazilije, ki naj bi prišla na obisk, odloži svoj pri­FOTOGRAFSKI NATEČAJ di, ko teta iz Brazilije, ki naj bi prišla na obisk, vstop prost. VELIKANJedijevi vrnitvi se Vojna zvezd nadaljuje. Težko pri­hod? / v okviru 16. kulturnega poletnega festivala odloži svoj prihod? / v okviru 16. kulturnega po­Knjižnica Domžale vas poleti vabi, da ujameteDomišljijska pustolovščina / režija: Steven Spiel­čakovani sedmi del kultne vesoljske pustolovščineStudenec 2016 / odrasli: 17 €, otroci: 12 €.letnega festivala Studenec 2016 / odrasli: 17 €,svoj najljubši trenutek s knjigo. Fotografi rate lah­berg / scenarij: Melissa Mathison po knjigi Roal­iz galaksije daleč, daleč stran / vstop prost. otroci: 12 €.ko s katerokoli napravo (telefonom, fotoaparatom Češminov park da Dahla / igrajo: Mark Rylance, Ruby Barnhill,24. julij nedelja...) in knjigo, ki bo ujeta v podobi, na kratko tudi 21.30 | KINO V PARKU: BOG, LE KAJ SMO  Penelope Wilton, Jemaine Clement, Rebecca predstavite. Podrobnosti o natečaju preberite naHall, Rafe Spall, Bill Hader, Ólafur Darri Ólafs­8.julij petekspletni strani knjižnice in na Facebooku. ZAGREŠILI?Poletno gledališče StudenecKomedija / režija: Philippe de Chauveron / scena­21.00 | CHARLEYEVA TETA son / slovenski glasovi: Aleksander Golja, MajaKunšič, Mirko Medved, Robert Vrtovšek, DarjaCenter za mlade Domžalerij: Philippe de Chauveron in Guy Laurent / igra­Komedija v dveh dejanjih / avtor: Thomas Bran­30. julij sobotaOBISS – VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJEŠvajger / 2016, ZDA, Velika Britanija, Kanada /9.00–15.00 | VESELE POLETNE POČITNICEjo: Christian Clavier, Chantal Lauby, Ary Abittan,don / priredba in režija: Lojze Stražar / igrajoMestni kino DomžaleBrezplačno izobraževanje za otroke in mlade v115' / sinhronizirano, 6+ / čarobna domišljijskaPočitniško varstvo za mlade od 1. razreda OŠ daljeFrédéric Chau, Medi Sadoun, Noom Diawara,Jože Vunšek, Robert Vrčon, Jure Sešek, Metod19.00 | VDV – VELIKI DOBRODUŠNI Knjižnici Domžale (kako iskati gradivo, servispustolovščina, posneta po knjigi Roalda Dahla,/ 4 €.Frédérique Bel, Emilie Caen, Julian Piaton / 2014,Palčič idr. / predstava, polna angleškega humor­VELIKANMoja knjižnica, Cobiss, mCobiss) vsako sredo med o mali Sophie, ki jo neke noči ugrabi dobrodušniFrancija / 97' / komedija je najboljše sredstvo, sja in situacijsko komičnih zapletov / kaj se zgo­Domišljijska pustolovščina / režija: Steven Spi­12. in 14. uro. Prijave na 01 724 12 04 (Janez Dolin­velikan.Knjižnica Domžalekaterim se lahko zelo sproščeno lotiš najresnejšihdi, ko teta iz Brazilije, ki naj bi prišla na obisk,elberg / scenarij: Melissa Mathison po knjigišek in Lidija Smerkolj Turšič).10.00–12.00 | ODKLOPI SE!tem, med katere sodi tudi rasizem / vstop prost. odloži svoj prihod? / v okviru 16. kulturnegaRoalda Dahla / igrajo: Mark Rylance, Ruby Bar­ PREDSTAVITEV APLIKACIJ 21.00 | PLANET SAMSKIHPočitniški odklop / vsak torek in petek / za osnov­poletnega festivala Studenec 2016 / odrasli: 15 €,nhill, Penelope Wilton, Jemaine Clement, Re­V Knjižnici Domžale vam lahko na pametnem te­ Romantična komedija / režija: Mitja Okorn / sce­nošolce / družabne igre / vstop prost.otroci: 10 €. becca Hall, Rafe Spall, Bill Hader, Ólafur Darrilefonu ali tablici po predhodni najavi pokažemo narij: Sam Akina, Jules Jones, Mitja Okorn, Urs­16. julij sobotaÓlafsson / 2016, ZDA, Velika Britanija, Kanadadelovanje aplikacij, povezanih s Knjižnico Dom­ zula Antoniak / igrajo: Maciej Stuhr, AgnieszkaČešminov parkPoletno gledališče Studenec/ 115' / podnapisi, 8+ / čarobna domišljijska pu­žale in knjigami: mCobiss, DomLib, Biblos ipd. Więdłocha, Piotr Głowacki, Weronika Książki­21.30 | KINO V PARKU: DAJVA SE DOL21.00 | CHARLEYEVA TETAstolovščina, posneta po knjigi Roalda Dahla, oPrijave in rezervacije terminov na vojka.susnik@ ewicz / 2016, Poljska / 136' / nova komedija MitjeRomantična komedija / režija: Leslye Headland26.julij torekmali Sophie, ki jo neke noči ugrabi dobrodušnidom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si. Komedija v dveh dejanjih / avtor: Thomas Bran­ Okorna, režiserja uspešnice Pisma sv. Nikolaju,/ scenarij: Leslye Headland / igrajo: Alison Brie,velikan. don / priredba in režija: Lojze Stražar / igrajo JožeKnjižnica Domžale vas bo navdušila z obilico humorja, iskrivimi di­Jason Sudeikis, Natasha Lyonne, Adam Scott,Vunšek, Robert Vrčon, Jure Sešek, Metod Palčič10.00–12.00 | ODKLOPI SE! alogi, presenetljivimi preobrati in ganljivimi pri­Amanda Peet, Jason Mantzoukas, Marc Blucas /21.00 | IZGANJALCI DUHOV idr. / predstava, polna angleškega humorja in si­Počitniški odklop / vsak torek in petek / za osnov­ Info zori. 2015, ZDA / 95' / nenavadna romantična avanturaAkcijska znanstvenofantastična komedija / reži­ tuacijsko komičnih zapletov / kaj se zgodi, ko tetanošolce / družabne igre / vstop prost. dveh dolgoletnih prijateljev, ki se zaradi skritihja: Paul Feig / scenarij: Paul Feig, Katie Dippold Center za mlade Domžale iz Brazilije, ki naj bi prišla na obisk, odloži svoj pri­ čustev znajdeta v vedno bolj zabavnih težavah // igrajo: Melissa McCarthy, Kristen Wiig, Kate Ljubljanska cesta 58, Domžale, hod? / v okviru 16. kulturnega poletnega festivala vstop prost. McKinnon, Leslie Jones, Charles Dance, Michael 3. julij nedeljaStudenec 2016 / odrasli: 17 €, otroci: 12 €.27. julij sredaT 01 722 66 00, info@czm­domzale.si, Kenneth Williams, Chris Hemsworth, Dan Aykro­www.czm­domzale.si yd, Sigourney Weaver, Bill Murray / 2016, ZDA / Mestni kino Domžale 9.julij sobotaČešminov parkMestni kino DomžaleGalerija Domžale 105' / Izganjalci duhov se vračajo z novo žensko 19.00 | ISKANJE POZABLJIVE DORY21.30 | KINO V PARKU: SICARIO: ONKRAJ 21.00 | RYUZO IN SEDEM VELIČASTNIHMestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Animirana komična pustolovščina / režija: An­zasedbo in še bolj strašno pošiljko nadnaravnih Češminov parkZAKONAGangsterska komedija / režija: Takeshi KitanoGalerija bo v poletnih mesecih zaprta. drew Stanton, Angus MacLane / scenarij: An­bitij, ki preplavijo veliko jabolko. 21.30 | KINO V PARKU: ŠTIRI STVARI, Triler, kriminalka / režija: Denis Villeneuve / sce­/ scenarij: Takeshi Kitano / igrajo: Tatsuya Fuji, Knjižnica Domžale drew Stanton, Angus MacLane / glasovi: SašaKI SEM JIH HOTEL POČETI S TABO narij: Taylor Sheridan / igrajo: Emily Blunt, JoshBen Hiura, Kôjun Itô, Masanobu Katsumura,Cesta talcev 4, Domžale Poletno gledališče Studenec Pavlin Stošić, Gorazd Žilavec, Aleksander Pa­(PREDPREMIERA) + FILMSKI POGOVORBrolin, Benicio Del Toro, Jon Bernthal, Jeff rey Do­Takeshi Kitano / 2015, Japonska / 125' / japonskiT01 724 12 04 ali 01 722 50 80, 21.00 | CHARLEYEVA TETA vlin, Maja Kunšič, Lovro Berden, Jernej KuntnerDrama / režija: Miha Knifi c / scenarij: Žiga Valetič,novan, Victor Garber, Raoul Trujillo, Maximilianomojster gangsterskega fi lma se vrača k mešaniciinfo@dom.sik.si, www.knjiznica­domzale.si Komedija v dveh dejanjih / avtor: Thomas Bran­ / 2016, ZDA / 95' / sinhronizirano, 6+ / prilju­Miha Knifi c / igrajo: Klemen Novak, Mojca Fatur,Hernández, Lora Martinez­Cunningham, Danielkomike in borbe, ki jo je izpilil v fi lmu Zatoiči. don / priredba in režija: Lojze Stražar / igrajoKulturni dom Franca Bernika Domžale,  bljena klovnovska ribica Nemo se s pozabljivoMarko Mandić, Iva Kranjc, Lara Komar / 2015, Slo­Kaluuya, Alan D. Purwin, Kaelee Vigil, Kim Larri­Toda v gangsterski komediji, ki tehtnico odločnoJože Vunšek, Robert Vrčon, Jure Sešek, MetodLjubljanska 61, Domžale modro prijateljico Dory odpravlja na novo dogo­venija / 94' / drugi celovečerni fi lm Mihe Knifi cachio / 2015, ZDA / 121' / idealistična agentka FBIprevesi na stran humorja, so režijske in scenari­T 01 722 50 50, info@kd­domzale.si, Palčič idr. / predstava, polna angleškega humor­ divščino. Dory se namreč začne spominjati svojeprikazuje zgodbo mladih ljudi v zgodnjih tride­se zaplete v temačno osrčje boja proti mehiškimstične vajeti trdno v rokah režiserjevega komič­www.kd­domzale.si ja in situacijsko komičnih zapletov / kaj se zgo­ mladosti in s prijatelji se odloči, da bo poiskalasetih letih, tematizira njihove pretekle in sedanjekartelom / vstop prost. nega alter ega Beata Kitana. di, ko teta iz Brazilije, ki naj bi prišla na obisk,Menačenkova domačija svojo družino. ljubezni ter iskanje samostojne poti v življenje / poodloži svoj prihod? / v okviru 16. kulturnega po­Cankarjeva ulica 9, Domžale projekciji sledi pogovor z ustvarjalci fi lma / vstop 21.00 | OB TEBIletnega festivala Studenec 2016 / odrasli: 17 €,Menačenkova domačija bo julija, avgusta in sep­ 19. julij torek28. julij četrtek Romantična drama / režija: Thea Sharrock / sce­prost. tembra zaprta. V teh mesecih svoja vrata odpre le po otroci: 12 €. dogovoru, za najavljene skupine. narij: Jojo Moyes, po romanu Ob tebi / igrajo: Knjižnica DomžaleMestni kino Domžale Emilia Clarke, Sam Clafl in, Janet McTeer, CharlesSlamnikarski muzej Domžale 11. julij ponedeljek10.00–12.00 | ODKLOPI SE!10.00 | LEDENA DOBA 5:  Dance / 2016, ZDA / 110' / optimistično dekle na Kajuhova 5, Domžale Počitniški odklop / vsak torek in petek / za osnov­VELIKI TRKangleškem podeželju začne skrbeti za zagrenje­31. julij nedelja(domuje v Godbenem domu Domžale) Center za mlade Domžalenošolce / družabne igre / vstop prost. Animirana komična pustolovščina / režija: MikeOdprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od nega bančnika na invalidskem vozičku in mu9.00–15.00 | VESELE POLETNE POČITNICEThurmeier, Galen T. Chu / scenarij: Michael Berg, znova pokaže, zakaj je vredno živeti. Pogosto naj­Počitniško varstvo za mlade od 1. razreda OŠ daljeAubrey Solomon / 2016, ZDA / 100' / sinhronizi­Mestni kino Domžale17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob 18.00 | LEDENA DOBA 5: nedeljah in ponedeljkih zaprto. Muzej bo zaprt demo ljubezen tam, kjer smo jo najmanj pričako­21. julij četrtek / 4 €. rano, 6+ / v novem nadaljevanju Ledene dobe seVELIKI TRKod 15. julija do 15. avgusta. Za najavljene sku­ vali … in včasih nas popelje tja, kjer sploh nismoPraskež po nesreči izstreli v vesolje in sproži vrstoAnimirana komična pustolovščina / režija: Mikepine se muzej odpre tudi izven časa odprtosti. pričakovali … Češminov parkVstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba kozmičnih dogodkov.Thurmeier, Galen T. Chu / scenarij: Michael Berg, 12.julij torek17.00–20.00 | KNJIŽNICA V OBJEMU plačljiva. Aubrey Solomon / 2016, ZDA / 100' / sinhronizi­ NARAVEČešminov parkrano, 6+ / v novem nadaljevanju Ledene dobe seGalerijski ateljeCenter za mlade DomžaleBralni kotiček v naravi, v parku pod krošnjami / 17.00–20.00 | KNJIŽNICA V OBJEMU Ulica Matije Tomca 6, Domžale 4.julij ponedeljek9.00–15.00 | VESELE POLETNE POČITNICEPraskež po nesreči izstreli v vesolje in sproži vrsto branje za vse generacije / ustvarjalnice za otroke NARAVE Počitniško varstvo za mlade od 1. razreda OŠ dalje/ v družbi animatorke / vsak četrtek v juliju in av­kozmičnih dogodkov. Center za mlade DomžaleBralni kotiček v naravi, v parku pod krošnjami /Koledar dogodkov / 4 €.gustu v primeru lepega vremena / org.: Knjižnica 9.00–15.00 | VESELE POLETNE branje za vse generacije / ustvarjalnice za otrokePoletno gledališče StudenecZbira in ureja: Manca Kraševec Domžale. POČITNICEKnjižnica Domžale/ v družbi animatorke / vsak četrtek v juliju in av­21.00 | CHARLEYEVA TETAFotografije: promocijsko gradivo Počitniško varstvo za mlade od 1. razreda OŠ dalje10.00–12.00 | ODKLOPI SE!21.30 | KINO V PARKU: NEMIRNA OBALAgustu v primeru lepega vremena / org.: KnjižnicaKomedija v dveh dejanjih / avtor: Thomas Bran­/ 4 €.Počitniški odklop / vsak torek in petek / za osnov­Kriminalna drama / režija: Luca Guadagnino /Domžale.don / priredba in režija: Lojze Stražar / igrajoKoledar kulturnih prireditev izhaja v glasilunošolce / družabne igre / vstop prost.scenarij: David Kajganich / igrajo: Tilda Swinton,Jože Vunšek, Robert Vrčon, Jure Sešek, MetodSlamnik. Urednica ne odgovarja za spremem­Knjižnica DomžaleRalph Fiennes, Dakota Johnson, Matthias Schoe­Mestni kino DomžalePalčič idr. / predstava, polna angleškega humor­be programov. Za točnost informacije odgovar­ 20.00 | MOJCA JULIJANA ŠTANGELJ: Center za mlade Domžalenaerts / 2015, Italija, Francija / 125' / čuten, z eroti­21.00 | OB TEBIja in situacijsko komičnih zapletov / kaj se zgo­ja prijavitelj dogodka. Uredništvo si pridržujeANGELI SONCA IN LJUBEZNI17.00 | NAKIT IZ SKRČLJIVE PLASTIKEko in rokenrolom prepojen psihološki triler o štirihRomantična drama / režija: Thea Sharrock / sce­di, ko teta iz Brazilije, ki naj bi prišla na obisk,pravico do krajšanja prispelih informacij. In­Odprtje razstave / razstava slik / kulturni programUstvarjalna delavnica za mlade od 15. do 30. leta /ljudeh, ki na razbeljenem otoku sredi sredozem­narij: Jojo Moyes, po romanu Ob tebi / igrajo:odloži svoj prihod? / v okviru 16. kulturnegaformacije o dogodkih v avgustu pošljite v pi­bo obogatila pevka Melani Popit / org.: Mojca Ju­obvezne so predhodne prijave na info@czm­dom­skega morja odprejo Pandorino skrinjico spomi­Emilia Clarke, Sam Clafl in, Janet McTeer, Charlespoletnega festivala Studenec 2016 / odrasli: 15 €,sni obliki do 20. julija na elektronski naslov:lijana Štangelj, Knjižnica Domžale / vstop prost. zale.si / brezplačno. nov, strasti in ljubosumja / vstop prost. Dance / 2016, ZDA / 110' / optimistično dekle na otroci: 10 €. koledar@kd­domzale.si. iz naših vrtcev in šol | starejši Mladi glasbeniki GŠ Domžale v Državnem zboru RS Deveti maj je tudi dan EU. Državni zbor RS je praznik naše skupne domovine Evrope obelodanil na slavnostni 23. regijske igre Specialne olimpiade Slovenije za gorenjsko regijo V soboto, 21. maja 2016, se je osem naših učencev udeležilo 23. regijskih iger Specialne olimpiade Slovenije za gorenjsko regijo, ki so potekale na stadionu seji, v petek, 6. maja 2016. gš domžale Organizacijo in izved­bo kulturnega programa je to leto zaupal Glasbeni šoli Domžale oziro­ma njenemu ravnatelju s posluhom, občutkom in znanjem: Miranu Juva­nu. Predsednik OZEU Kamal-Izidor Shaker je imel srečno roko pri izbiri, saj so svoj nastop mladi, nadarjeni glasbeniki s svojimi mentorji vrhun­sko izpeljali, kot se je ob zaključku iz­razil organizator dogodka. Mengeški sko dekle. Slednjo je Tomaž Pirnat priredil prav za Čričke. Kika Szomi Kralj (njen mentor je Di­mitrij Lederer) je osvojila občinstvo s klarinetom in Humoresko, skladbo Ja­nija Goloba. Korepetiral jo je Miha Na­gode. Da harmonika še kako koncertno zveni, je dokazala Petra Kmetič (men­tor Žan Legat), ki se je predstavila z Mozartovimi variacijami na francosko temo Ah! Vous Dirai-je, Maman. Kot zadnji predstavnik Glasbene šole Dom­žale je nadarjeni in tudi bodoči profesi­onalec Aleksander Simionov (mentori­ca Katarina Kukovič) na marimbo zai­gral Libertango, Variacije na marimbi Erica Sammuta. »Bravo naši!«, »Super ste bili!« so bili komentarji na spletu. Zasluženo! Andreja P ol anec Foto: B arbara Ž ejavac za DZ RS 90. rojstni dan Marije Videmšek Iskrene čestitke Cajhnovi Milki iz Doba ob OŠ Škofja Loka Mesto. Na začetku nas je pozdravila ravna­teljica OŠ Jela Janežiča mag. Marjeta Šmid. Slavnostni govorniki so bili še Marko Mohorič, predsednik društva Sožitje Škofja Loka, predsednica orga­nizacije Zveza Sožitje Katja Vadnal in župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe, ki je pozneje tudi odprl igre. Vsi so nam zaželeli veliko športne sreče, uspešen nastop in druženje. Učenci so tekmovali v treh tekmo­valnih disciplinah (atletiki, košarki in namiznem tenisu). Naši učenci so tek­movali v šestih panogah. Luka Volčini, Zala Peček in Urban Rovšek so tekmo­vali v elementih košarke v telovadnici OŠ Škofja Loka Mesto. Ostali učenci so tekmovali na stadionu. Gregor Novak je metal žogico, Jan Prašnikar je skakal v daljino z mesta. Trije učenci so tek­movali v teku, Simon Branko Svetina je tekmoval v teku na 50 m, Bojan Vuk na 100 m in Miha Grčar na 200 m. Prav vsi udeleženci so bili zmago­valci, saj so bili odlično športno razpo­loženi, zelo so se trudili za svoje dosež­ke in se ob tem zabavali. Razveselili so se tudi podelitve medalj, na kateri je bil eden izmed podeljevalcev znani špor­tnik Anže Rebič, kapetan rokometne Na potep po Münchnu V soboto, 28. maja, smo se nekateri učenci osmih in devetih razredov Osnovne šole Rodica odpravili na enodnevno ekskurzijo v München. Domačija pri Cajhnu, kot se prijazni hiši sredi Doba reče po domače, je bila v dneh okoli 25. maja 2016 polna obiskovalcev. Mama Marija Videmšek, vsi jo poznamo kot Cajhnovo Milko, je praznovala 90. rojstni dan. Ob števil­nih sorodnikih je bilo tudi veliko pri­jateljev in znancev ter predstavnikov društev, ki so čili, vedno nasmejani mami Milki želeli seči v roko in ji vo­ščiti vse najboljše ob njenem prazni­ku. Najbolj veselo je bilo prav na njen rojstni dan, ko so jo obiskali domači: štirje otroci, sin Andrej s ženo Cvetko, ki gospodari na domačiji, in tri hčerke z družinami, v katerih naštejemo kar 12 vnukov in 22 pravnukov, najmlajši prapravnuk Žan pa je ravno devet de­setletij mlajši od praprababice. Prese­nečenj ni manjkalo, med drugim zdaj kuhinjo krasi skupna fotografija petih generacij slavljenkinih potomcev, predvsem pa ni manjkalo iskrenih vo­ščil najbližjih, ki so se z mamo veselili njenega visokega jubileja. Življenjska pot jubilantke se je začela 25. maja 1926 na večji kmetiji v Podgori pri Zlatem Polju, kjer se je priPortratovih rodilo 11 otrok. Življenje v hribovitem območju za številno družino ni bilo lahko, še posebej so to občutili starejši otroci, Milka je bila najstarejša. Prav veliko lepega ni bilo, pripoveduje, veliko garanja, tudi revščine, kar je še poslabšal začetek vojne, katere večino so Slaparjevi preživeli v izgnanstvu na Bavarskem. Tja so jih izselili 2. avgusta 1942, ko so bile požgane zlatopoljske vasi. Res je bilo hudo, pripovedujeMilka, ki je prve dni izgona v Škofovih zavodih v Ljubljani kot najstarejša skrbela za mlajše, saj je mama prav v tistih dneh rodila Kristino. Nič boljše ni bilo v Nemčiji, kjer so morali otroci trdo delati. Veselega otroštva in prijetne mladosti zanje ni bilo. Prihod domov je pomenil prihod v požgane zlatopoljske vasi, zato so bili Potratovi veseli povabila sorodnice, da nekaj časa preživijo v Dobu, kjer je Milka pomagala v sorodnikovi gostil­ni, ter vsaj malo olajšala življenje sebi in številni družini. Poroka z Andrejem Videmškom je prinesla življenje na manjši kmetiji, kjer ekipe Urbanscape Loka. Vzdušje na tek-dar so druženje, dobra volja, športni movanju je bilo dobro tudi zaradi sonč-duh tekmovalcev in medalje, ki ‚so nega vremena, zato so nekateri tekmo-narisale‘ nasmeške na obraze udele­valci celo presegli osebne rekorde. žencev, pripomogli, da smo se veselili Ker smo bili ves dan zunaj na son-uspehov in pozabili na vse nevšečno­cu, nas je nekatere celo opeklo. Ven-sti zaradi (pre)vročega sonca. Črički s svojo zborovodkinjo Andrejo Polanec, korepetitorko Ano Klopčič, mlado violinistko Polonco Rakar ter solistkama Kiko Szomi Kralj in Po­lonco Rakar, so poleg obeh himen doživeto in občuteno zapeli še dve skladbi: Caresse sur l‘Océan (Sapice čez ocean) Bruna Coulaisa iz filma Zboristi in slovensko ljudsko Sloven­dela ob štirih otrocih, Mileni, Andreju, v letu 1998 praznovala zlato poroko, Idi in Marjetki, ni nikoli zmanjkalo. Tru-žal pa je štiri leta pozneje postala vdo­dila sta se, da sta jim zagotovila kolikor va. Ob 90. rojstnem dnevu je mama je bilo le mogoče prijetno življenje. Ju-Milka, ki svojih let ne kaže, kaže pa bilantka še danes rada pove, kako do-veliko dobre volje, smeha in optimiz­ber mož in ata je bil njen mož. Ob delu ma, srečna v krogu svojih najdražjih, na kmetiji je imela posebno veselje: ku-in ga ni dne, da je ne bi kdo obiskal, hati in peči različna peciva, po katerih tudi znanci in prijatelji radi pridejo. je bila znana tudi izven doma, saj so na ohcetih in drugih družinskih slovesno­stih radi posegli po njenem pecivu, po­sebej je bila znana po čudovitih janeže­vih upognjencih, kakršnih danes ne de­lajo več. Z veliko pridnostjo sta Cajhno­va zaokroževala kmetijo in bila srečna, ker so otroci ustvarili družine, hkrati pa so, skupaj z vnuki, dve sinovi vnukinji sta rojeni celo na njen rojstni dan, in pozneje pravnuki, ostali njuno največje veselje. Veselo je bilo tudi, ko je ata An­drej zapregel voz ter velikokrat ob ne­deljah in praznikih družino odpeljal do ženine rojstne domačije v Podgori. Ob teh obiskih in tudi drugih priložnostih ni nikoli manjkalo posebnih maminih kolačkov, najljubšega peciva vseh Cajh­novih generacij. Danes pri Cajhnu kmetuje sin An­drej z ženo Cvetko, na biodinamični kmetiji pa jima pomaga tudi Andre­ja, najmlajša od štirih hčera, od kate­rih sta kar dve rojeni na mamin rojstni dan. Jubilantka je z možem Andrejem »Nikoli nisem mislila, da bom doča­kala tako visoko starost,« smeje pove. Prepričana je, da je k temu pripomo­glo delo, ki ga ni nikoli zmanjkalo. Manjše zdravstvene težave premaguje z veliko volje in potrpežljivosti, zelo je vesela skrbi domačih za njeno zdrav­je. Kot ena velika družina so, v kateri prav nikoli ne pozabijo na mamo, ona pa nanje ne. Ob rojstnem dnevu pa sta jo obi­skala ter ji ob visokem jubileju česti­tala tudi župan Toni Dragar in podžu­panja mag. Renata Kosec, in ji zažele­la predvsem veliko zdravja. Jubilant­ki so ob 90. rojstnem dnevu čestitali in ji zaželeli vse dobro tudi predstav­niki krajevne organizacije za vredno­te NOB Dob, Krtina in Društva izgnan­cev Domžale. Iskrene čestitke, jubilantka, ter še veliko zdravih in prijetnih dni – če bo šlo do 100, zakaj pa ne! Vera Vojska Foto: Vido Repanšek oš rodica Zbrali smo se že zgodaj zjutraj in se na pot odpravili v družbi Osnovne šole Martina Krpana. Ko smo prispeli v München, smo se najprej od­pravili v tehnični muzej, kjer smo spo­znali različne veje znanosti. Potem smo se sprehodili po peš coni in se ustavili na Marijinem trgu, kjer smo si ogleda­li lepo okrašeno mestno hišo. Naprej ROK ZA ODDAJO smo se odpravili v olimpijski park in na olimpijski stolp, kjer smo se povzpeli nad 180 metrov in občudovali razgled na München. Zadnji del ekskurzije je predstavljal BMW svet. Sedli smo v naj­novejše modele BMW vozil in se v njih fotografirali. Ekskurzija je bila polna smeha in z veseljem bi jo ponovili. P etja P odlipnik, O Š Rodica Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. julija 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. julija 2016, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com kultura Duo Claripiano v ljudskem tonu v krtinski cerkvi sv. Lenarta Klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič, ki sestavljata že 22. leto edinstveni in edini slovenski klarinetno-klavirski Duo Claripiano sta nastopila na letošnjem 2. koncertu 16. kulturnega poletnega festivala Studenec 2016 kar v prezbiteriju še enega edinstvenega kulturno-umetnostnega spomenika, v taborski gotski cerkvi sv. Lenarta na Krtini (4. junij 2016). 16. Kulturni poletni festival Studenec 2016 Za začetek dva odlična koncertna večera Komorni zbor Dekor, ki je odprl letošnji 16. kulturni poletni festival Studenc 2016, združuje dolgoletne zborovske pevke in pevce iz vse Slovenije, ki so v preteklosti prepevali v vidnejših pev­skih sestavih – tako doma kot v tujini, sedaj pa so se lotili zaokroženih glas­benih projektov pod vodstvom znanih tujih in domačih dirigentov. Na tokra­tnem dobro obiskanem koncertu v cerkvi sv. Lenarta na Krtini je komorno pevsko skupino vodil znani slovenski dirigent Sebastjan Vrhovnik, katerega koncertno delovanje odlikuje odlično poznavanje pevskega glasu in izrazita muzikalnost, njegove izvedbe posebna mehkoba in zlitost zborovskega zvo­ka, spored skladb, po katerih sega, pa prinaša v naš pevski prostor svežino in nove strokovne izzive. Vse to je 28. maja Dekor prinesel poslušalcem, ki so ob božajočem kvalitetnem zboro­vskem petju prisluhnili tudi besedam Petra Sotoška Štularja, direktorja SNG Opera in balet Ljubljana, ki je po poz­dravu poudaril, da je festival najboljše s področja ljubiteljske kulture ter za­nesljivo spada med najboljše tovrstne festivale. Izpostavil je skrbno izbiro programa, predvsem pa predanost, marljivost, entuziazem in sodelovanje vseh, ki pri njem sodelujejo. Tudi le­tošnje gostovanje SNG Opere in baleta s Carmen ocenjuje kot privilegij, da lahko predstavo pod nebom predstavi­jo širšemu občinstvu, Poudaril je, naj festivalu nič ne dodajajo, nič ne spre­minjajo, ker so, glede na dosedanje fe­stivale, najboljši. Čestital je in zaželel festivalu še na mnoga leta. Kot je dejala voditeljica Ana Tav­čar, je bil to večer izkušenih in izbruše­nih glasov pod vodstvom izbrušene di­rigentske palice, ki je tako s prvim de­lom koncerta, v katerem je prevladoval Bach, kot v drugem, ko smo prisluhni­li domačim skladateljem, navdušil ob­činstvo, ki mu je namenilo vrsto glasnih aplavzov in si prislužilo dodatek. Čudo­vit koncertni večer je zaključil dobski župnik Jure Ferlež s pomenljivo mislijo, da bo festival povsem uspel, če bomo ti­sto, kar imamo in smo, dajali naprej. Četrtega junija smo na drugem kon­certnem večeru v cerkvi sv. Lenarta na Krtini prisluhnili komornemu koncer­tu v ljudskem tonu z Duom Claripia­no, enem najodličnejših duov. Tudi to­kratni zelo avtorsko obarvani koncert je prinesel pristno strast do glasbe, ki oba glasbenika povezuje tudi v zaseb­nem življenju. Tudi ta koncert je potr­dil, čarobnost igranja Dušana Sodje in Tatjane Kaučič, ki jo je odsevala prav vsaka izvedena skladba evropskih in slovenskih skladateljev. Vera Vojska Foto : P rimož Hieng Čeprav Primoža Krta v zadnjih letih nismo videvali v domačih gledaliških predstavah Kulturnega društva MiranJarc Škocjan, v listanju po knjigi Veljka Vulikića 60 let Poletnega gledališča na Studencu njegovo ime najdemo v vrsti domačih predstav, začenši v letu 1993, ko je igral v Vodi in bil potem vrsto let nepogrešljiv v predstavah: Črna žena, A njega ni, Charleyeva tetka, Čevljar baron, Krog s kredo, Planinska roža,Miklova Zala, Martin Krpan, Ženitev,Ženitna mešetarka, Ptičar in še kakšna bi se našla. Rad se spominja vsake vloge posebej, stranske ali glavne, še zlasti pa začetkov sodelovanja z društvom – na­šli so se pri miklavževanju, kjer je kar nekaj let skrbel za glasbo in bil eden od zlodejev. V letu 1997 so na Studencu igra­li Charleyjevo tetko, v kateri je Primož Krt nepozabno odigral vlogo Babboja. Ker se bomo letošnje poletje na Studen­cu spet navduševali nad vragolijami, si­tuacijskimi in komičnimi zapleti kome­dije Charleyjeva tetka in bo Primož Krt spet lahko dokazal svoje številne ta­lente, sem ga povabila na kratek pogo­vor in ga vprašala, na kaj je pomislil, ko mu je režiser Lojze Stražar predlagal, da po 19 letih znova zaigra glavno vlo­go v Charleyevi tetki, ki je bila tudi zara­di njegove vloge Babboja pred leti prava poletna uspešnica? »Da bi bil greh, če bi tako dobro vlogo izpustil,« pove vedno nasmejani Primož, in se spomni, kako dobra klapa so bili ob prvi uprizoritvi. Spomini so tako lepi, da so ga kar ‚po­tegnili‘ v odločitev, da se znova preizku­si v vlogi, ob tem pa je vendarle razmi­šljal, kako se bo vključil v gledališki an­sambel, v katerem zadnjih nekaj let ni sodeloval. Pa so že prve vaje pokazale, da gre tudi tokrat za ‚klapo‘, ki ima en sam cilj: dobro odigrati gledalcem všeč­no predstavo. In česa se izpred 19 let najraje spo­mni? Da je bilo lušno, na vajah in na predstavah, spomni se Mateja, Rober­ta, Monike in Tadeje, tudi drugih, char­lestona in plesnih korakov s koreogra­fom Janezom Mejačem, »ki nas je profe­sionalno štelal, mi pa uživali, bilo je res lepo …«. Veseli ga, da bosta iz predsta­ve v letu 1997 tudi Rajko Majdič in Brigi­ta Hrovat, v drugih vlogah, ampak stara znanca. Spomni se navdušenja gledal­cev na kratko: bilo je luštno, nepozabno in zakaj tega ne bi ponovili tudi letos … V pogovoru izvem, da je življenjska pot Primoža Krta malce podobna vlogi Babboja. Ta je namreč ljubiteljski gleda­liški igralec, kar navdušuje tudi Primo­ža. Sprva je bil redno zaposlen, potem pa je ugotovil, da je službo težko zdru­žiti z delom na glasbenem, pevskem in Pod oboki prelepe arhitekture in fresk sta ponudila polnoštevilnemu poslu­šalstvu del svoje najnovejše glasbene ponudbe, repertoar glasbe za zasedbo klarineta in klavirja 'v ljudskem tonu'. Za štiri slovenske skladbe pa sta zra­ven privabila vse štiri skladatelje, ki so jima prav za njuno zasedbo priredili nova dela na slovenske ljudske pesmi; zato tudi spored v ljudskem tonu. To letos niti ni bilo prvič, saj tisti, ki jim redno sledimo, že vemo, da sta nekaj podobnega ponudila že poslušalcem v Slovenj Gradcu (13. 4.) in na Jesenicah (19. 5.), vendar je bilo vsega navedene­ga letos prav na Krtini največ. Če smo nekateri že pozabili podo­ben domžalski umetnostno-zgodovin­ski spomenik, kjer se je več kot 30 let odvijal znameniti grobeljski festival komorne glasbe (cerkev sv. Mohorja in Fortunata z znamenitim Jelovško­vim opusom), smo zdaj odkrili Krti­no. Odkrila pa sta jo tudi oba umetni­ka, ki sta za skladbe Andreja Makor­ja (roj. 1987), Katarino Pustinek Ra­kar (roj. 1979), Petra Šavlija (roj. 1961) in Tomaža Habeta (roj. 1947) povabila tudi vse štiri, ki so se (po)vabilu tudi odzvali. Tudi s tem dejanjem je mor­da eden od navidezno formalno napo­vedanih in odigranih koncertov tako kot festival sam, dobil še dodatno, pr­vinsko težo. Povezovalec, radijski na­povedovalec Igor Velše, je pred same izvedbe vseh štirih slovenskih del in še katerega drugega, vpletel nekate­re verze ter tudi tako, morda navide­zno absolutno glasbo še močneje pri­bližal poslušalcem. Četudi v marsika­terem od izvedenih del, zlasti še vseh tistih, ki so tako ali drugače poveza­ni z izvirno ljudsko pesmijo, to mor­da niti ni bilo potrebno, pa so se tudi zato prireditelji in izvajalci izkazali za interdisciplinarne in multidisciplinar­ne, saj smo ob arhitekturi in slikarstvu cerkve zdaj slišali še glasbeno in bese- Dobrodošli, čakata vas dve uri smeha in zabave Pogovor s Primožem Krtom pred premiero Charleyeve tetke na Studencu dno umetnost. Makorjeve tri ljubezen­ske pesmi Histria et amor (I., II., III) so bile edine letos že trikrat ponovlje­ne, kar samo priča o izjemni kvalite­ti in priljubljenosti že samega izvirne­ga folklornega gradiva in zdaj še nji­hovo obdelavo najmlajšega med na­vedenimi skladatelji. Tudi Venec treh dolin (slovenske ljudske pesmi s Koro­ške na temo Rož, Podjuna, Zil/j/a), ki je kot prvi doživel krstno izvedbo prav na Krtini, je avtorica zasnovala več kot tematsko prepoznavno in variacij­sko zanimivo. Tolminsko ljudsko pe­sem Oj, deklica, povej mi je avtor Šavli predelal v toliki meri, da je bila njena identiteta povsem jasna le na njenem začetku in koncu, zato pa je uporabil številne, morda kar najbogatejše kom­pozicijske pristope in tehnike. Fanta­zijo na slovenske ljudske pesmi Zele­no, ki te ljubim zeleno pa je omenjeno slovensko tetralogijo sklenil domačin T. Habe in tudi na svoj, samosvoj kom­pozicijski način in z izjemnim odno­som do (slovenskega) ljudskega bla­ga, tako rekoč vse tole tudi formal-no zaokrožil. Očitno je šlo tokrat na Studencu oziroma na Krtini za velik, Nekaj osnovnih podatkov o domači gledališki predstavi Avtor Charleyeve tetke je Thomas Brandon, priredba in režija Lojze Stražar; be­sedila pesmi spesnil Bernard Miklavc, scena Jože Napotnik, kostumografinja Nada Slatnar, glasbeni producent Slavko Avsenik ml., koreografija Goran Bog­danovski, maska Sašo Vene, frizerka Dragica Podlesnik, zborovodja Karel Le­skovec, vodja predstave France Stražar, glavni igralci Jože Vunšek, Robert Vr­čon, Jure Sešek, Metod Palčič, Primož Krt, Pia Brodnik, Marjeta Cerar, Eva Čer­ne, Vanja Osolnik, Rajko Majdič, Brigita Hrovat in še mnogo drugih. Dobrodošli: premiera v petek, 15. julija, ponovitve 16., 22., 23., 24., 28., 29., 30. in 31. julija ter 12., 13. in 14. avgusta ob 21. uri. Dobrodošli! Poglejte na www.studenec.net. igralskem področju, zato se je odločil za s p. Krt Art, projektiva, oblikovanje in umetniško poustvarjanje v Celju To sicer omogoča več svobode, ven­dar mora biti prevzeto delo opravljeno. Ob delu arhitekta sodeluje predvsem z ljubljansko opero, vodi pevske zbore v župniji sv. Jožef v Celju, igra na orgle, poje v kvartetu Krt … Z mariborsko ope­ro, kjer je njegova žena Andreja Zakonj­šek Krt zaposlena kot solistka, je pove­zan tudi njegov nenastop v studenški uspešnici V dolini tihi, ko je bil pova­bljen k sodelovanju. Ni šlo, saj sta prav v tistem času z ženo Andrejo in mari­borsko opero, kjer je pel v opernem zbo­ru, z opero Carmen gostovala na Japon­skem. Z ženo sta, poleg že omenjene studenške operete Ptičar, ki je bila rav­če ne celo največji praznik slovenske glasbe s slovenskimi ustvarjalci in po­ustvarjalci. Vmes smo slišali kot neke vrste kontrapunkt tej slovenskosti še glas­bo velikanov, kot so to npr. E. Grieg, B. Bartok, M. d. Falla in za konec, za dodatek še G. Faureja. To je bil ve­lik glasbeni večer v morda malce od­maknjenem kraju, s prav tako veli­kimi avtorji (našimi in tujimi) in slo­venskimi izvajalci, pa četudi je šlo v primeru slednjim za eno najmanjših tovrstnih (komornih) zasedb. Zato pa se omenjeni projekt Dua Claripi­ano z dvema odličnima glasbeniko­ma tudi v tem ljudskem tonu še kar nadaljuje: spet doma in na tujem, s kronsko izvedbo del vseh devetih slovenskih skladateljev: z izdajo ce­dejke (RA SLO) in notno izdajo vseh skladb (DSS). 'Nota finalis' le-tega bo v Rdeči dvorani ljubljanskega Magi-strata 11. in 12.. oktobra letos; vmes pa še gostovanja ansambla v Velikih Laščah, na slovitem svetovnem festi­valu oziroma konferenci Woodwind v turškem Istanbulu, ... Franc Križn ar no pred desetimi leti, ko sta se poroči­la, skupaj ustvarjala tudi v Žalcu v treh uspešnih operetah: Hmeljska princesa, Melodije srca in Grofica Marica. Vprašam, je letošnja Charleyeva tet­ka drugačna kot pred 19 leti. »Več glas­be, petja je v njej, v živo bo nastopil manj­ši orkester, veliko se bo pelo in plesalo,« pove in to ga posebej veseli. Težav s te­kstom ni, je skoraj enak kot pred leti,vendar se ga je treba na novo učiti. Še najbolj pozoren mora biti, ko igra klavir in poje hkrati, ples ga ne skrbi preveč, veliko pa razmišlja, kako bo s pomočjo govorne tehnike, imenovane falzet, kot tetka govoril. Pevske točke vadi doma, žena je kot profesionalna pevka z na­sveti dobrodošla. Pri učenju vloge upo­števa režiserjeve napotke, je pa režiser vesel predlogov igralcev in jih tudi upo­števa, če meni, da so primerni. Za konec ga še vprašam, zakaj naj bi obiskovalci prišli gledat Charleyevo tet­ko? Zaradi dveh ur smeha in zabave, kot je zapisano v gledališkem listu. Pa tudi, ker bo veselo in ker je predstava še kako primerna za poletne počitniške studen­ške večere, kjer si bodo obiskovalci lah­ko oddahnili od vsakodnevnih težav in s seboj odnesli veliko prijetnih trenut­kov in pozitivne energije. Zato, dobro­došli! Vera Vojska kultura kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC Nekaj modrega za konec z glasbo E. Schulhoffa, G. Gershwina in F. Gulde Zadnji koncert 18. sezone koncertnega, modrega abonmaja KDFB kdfb Letošnji konec (24. maj) Bekav­čeve sezone v KDFB je bil spet več kot spodbuden. S solisti: Mate Bekavac/ klarinet in dirigiranje, Per Rund­berg/klavir in Jaka Stadler/violonče­lo je bila v smislu 'modrega za konec' na vrsti glasba Čeha Erwina Schul­hoffa (1894–1942), Američana Geor­gea Gershwina (1898–1937) in Avstrij­ca Friedricha Gulde (1930–2000). Ob dveh različnih orkestrskih zasedbah na koncu smo uvodoma slišali izje­mni inštrumentalni tandem našega klarinetista M. Bekavca in švedskega pianista P. Rundberga. Na sporedu sta imela 4-stavčno Hot ali tudi Jazzovsko sonato za al­tovski saksofon in klavir (v izvirniku; 1930) in jo tehnično, vsebinsko, slo­govno in muzikalno kar najbolj pri­bližala začetnim pričakovanjem tega koncerta. Oba umetnika sta jo pred kot odličnem finalu tega večera in ce-demije za glasbo, v njihovem imenu polno zasedenim domžalskim avdi-lotnega cikla. Spet več kot odlična iz-pa se jim je zahvalil M. Bekavac nji­torijem izvedla v vsej njeni muzikant-vedba s sicer nekoliko okrnjeno orke-hovemu mentorju doc. Jaku Pucihar­ski polnokrvnosti in kar se je potem strsko zasedbo pa vendarle za dom-ju; seveda z nekaterimi vodilnimi so­samo še nadaljevalo in stopnjevalo v žalski oder ravno pravšnjo; od same-listi na prvih pultih iz obeh naših lju­prvem (od dveh) Gershwinovih del, ga začetka klasično obarvani jazz pa bljanskih simfoničnih orkestrov in v odlomkih ali priredbah iz najpo-se je nadaljeval v njegovem najbolj drugi. Tako zgledno sodelovanje, to­pularnejše skladateljeve opere Porgy plemenitem pomenu. 'Modrina' tega kratna programska in izvedbena ino­in Bess. Opera je nastala 1930 v ZDA, večera se je še vedno razprostirala od vacija pa so zdaj na izteku tega abo­njena priredba za klarinet in klavir, samega začetka, od neke vrste zašči-nmaja lahko samo še zagotovilo, da ta tako popularni Gershwinov inštru-tne barve celotnega abonmajskega bo naslednja (4.) Bekavčeva sezona ment, pa nekoliko pozneje. Umetni-cikla pa vse to tegale Gershwina in še koncertnega abonmaja v KDFB po­ka sta doživela take ovacije na odpr-naprej do sklepnega Friedricha Gul-dobna, enaka, ali celo še boljša? Spet ti sceni, da je polnoštevilno občinstvo de in njegovega 5-stavčnega Koncer-se vračam k svoji tezi o domžalskem zahtevalo bis, dodatek; in ga tudi do-ta za violončelo in (pihalni) orkester (glasbenem) fenomenu, primerljivim bilo, še pred koncem tega koncerta, (1980) s solistom J. Stadlerjem. Pov-s slovitim angleškim, londonskim torej na njegovi prvi polovici. sem nova (pihalno-trobilno-tolkal-tovrstnim primerom, Akademiji St. Potem pa se je Bekavac prelevil še na) zasedba z dvema kontrabasoma, Martin in the Fields? v dirigenta in v dveh različnih (orke-kitaro in banjom in zlasti še z odlič-Skoraj si ob teh letošnjih zadnjih strskih) zasedbah izvedel dvoje kon-no disponiranim solistom so botrova-superlativih ne morem misliti, kako certantnih del: najprej Gershwinovo li izvedbi, ki je pri nas še nismo sli-bo šlo v tej smeri v naslednji sezoni Rapsodijo v modrem za klavir in orke-šali. (Spremljevalni) Orkester, zdaj naprej? Ali je v tej smeri možna sploh ster (njeno prvo verzijo iz leta 1924), spremenjen že drugič, so sestavljali v še kakšna progresija, napredovanje? kjer je ostal solist P. Rundberg, več večini primerov študentje naše Aka-Franc Križnar Odlikovanje za vsako ceno Premiera odrasle gledališke skupine KD Jožef Virk Dob kd jožef virk dob Ob odlični otro-ja je priredil Miloš Starbek, ki je po-godljiv Marko Starbek), ki naj bi ure­ški gledališki skupini in zelo dobro skrbel tudi za zelo domiselno sceno, dil vse potrebno, da Pigeot dobi odli­obiskanem otroškemu abonmaju je k in bil asistent režiserja Petra Militaro-kovanje, sam pa Simono. Ta ljubi Lu­slovesni obeležitvi 110-letnice delova-va. Komedija v treh dejanjih je prine-ciana (njegovo pozabljanje zapiranja nja Kulturnega društva Jožef Virk Dob sla obilo zmešnjav, dogodkov in raz-vrat kletk s poskusnimi zajci vselej na­ – društvo je bilo ustanovljeno 11. mar-mišljanj, smešnih, tudi nepredvide-smeje – Andrej Starbek), ki je za ljube­ca 1906 –, svoj delež zadnji dan maja nih situacij, podobnih sedanjim ča-zen pripravljen storiti vse, tudi posta­prispevala tudi odrasla gledališka sku-som – tako na področju politike, zdra-ti laborant. Manjka niti gospodinjska pina z uprizoritvijo komedije Odlikova-vstva … Poglejmo vsebino in igralce: pomočnica (Petra Starbek – najbolj­nje za vsako ceno. Junij je bil kulturno v doktor Paginel (odličen Andrej Star-ša piarovka in čistilka hkrati), ki prav-Dobu sploh živahen, saj so v poletnem bek) si bolj od vsega želi državne-zaprav usmerja številne obiskovalce v gledališču in dvorani na Močilniku ga odlikovanja z zlatim vencem, kar družini Piget, med njimi zakonski par navduševali gorenjski komedijanti. mu privošči tudi medijsko bolj znana Liverin (Vera Orehek, Anton Rogelj), ki si tudi želi odlikovanje, kratkovi­dnega novinarja časopisa Serodemo­kracija (zelo dobrega Miloša Starbka), komediji pa svoj delček smeha prispe­vajo tudi Matija Osolin kot kmet z Go­renjskega, Luka Lisjak kot uslužbenec z ministrstva, Karin Lisjak kot plesal­ka ter Ema Gregorič in Stane Pleste­njak kot predstavnika dobrodelne or­ganizacije Lačni otroci. Konec je srečen: državno odlikova­nje z zlatim vencem dobi Paginetova žena, ki ji mož vsaj sprva odlikovanje privošči, nato pa postane kamen na njuni pot, pa ne za dolgo. Iskrena lju­bezen bo poplačana, Paginet bo, če­prav nezasluženo, odlikovanje dobil, vsi pa bodo še enkrat več pritekli, ko jih bo gospodar poklical: Vsi sem. Res gledljiva igra, z veliko mimi­ ke, usklajeno igro in domiselnostjo. K uspeli predstavi so prispevali še Pavle »Simpatično, prijetno, odlični ig-žena Kamila (ravno prav skrbna in v Orehek z oblikovanjem luči, Gašper ralci, se lahko nasmeješ do solz …« skrbeh za moževo zdravje, ko odliko-Osolin je poskrbel za glasbo in ton, so bile prve besede obiskovalcev po vanje dobi sama Marija Plestenjak). kostumi so skupinsko delo, ki se lepo ogledu komedije Odlikovanje za vsa-Glavni junak uresničitvi želje podre-kaže tudi v igri. ko ceno v izvedbi odrasle gledališke di vse, tudi poroko nečakinje Simo-Prava izbira za čas, v katerem za skupine Kulturnega društva Jožef Virk ne (zaljubljena, a zelo praktična Kata-smeh skoraj ni časa. Dob v Kulturnem domu na Močilniku. rina Kuhar) z Marcelom. nečakom mi-Vera VojskaPrijetno komedijo Georgesa Feydeau-nistra (razigran in vsestransko prila- Foto: KD Jožef Virk Dob VARNA IN UDOBNA POT OTROK V ŠOLO IN IZ NJE – TEMELJ OMIKE Morda se zdi zdaj, ko se je šolsko leto izteklo, pozno pisati o problemu varnega in udobnega prihajanja otrok v šolo, mislim pa, da nikakor ni prepozno, saj o tem ne smemo molčati, sicer bo problem ostal zanemarjen, pozabljen in pomeden pod preprogo v prihajajočem letu. Že kar nekaj let je namreč mini-lo, odkar je vlada sprejela to­poumen varčevalni ukrep, po katerem občinam ni več treba poskrbeti za varno, udobno in brez­plačno pot otrok v šolo, če slednji ne obiskujejo prvega razreda in so od šole oddaljeni do štiri kilometre. Na prvi pogled bi si kdo mislil, da štiri kilome­tre res ni veliko, slabe pol ure hoje inpot je opravljena. Še bolje, saj današnje generacije čas zabijajo z računalniki, telefoni in se na sploh gibljejo premalo, štiri kilometre hoje jim res ne bi smelo škodovati! Nenazadnje, ko je bila naša generacija mladih let, smo pešačili več in dlje in vsi smo odrasli v kaveljce in korenine ... na prvi pogled seveda. Ko pa se človek v problem poglobi in o njem razmisli, hitro opazi, da ni vsaka pot enaka drugi. Na primer: vasica Laze leži na poti od Osnovne šole Dob proti Sveti Trojici. To pot sem za ta prispevek izbral, ker mi je dobro znana. Otroci iz te vasi imajo smolo tako kot njihovi vr­stniki iz vasi Gorjuša, da so od šole od­daljeni ravno malenkost manj kot štiri kilometre, se pravi, jim morajo starši vožnjo z avtobusom plačevati, če pa je slednje prizadela kriza, kot je zadela veliko večino Slovencev, potem mo­rajo njihovi otroci pač pešačiti. No, da ne bo pomote, pot od Laz do osnovne šole nikakor ni primerljiva s potjo, ki jo mora premeriti otrok v urbanem nase­lju! Cesta se vije skozi gozd, čez hribe in doline, pa prek avtoceste, najbolj neprijetno pa je, da na večini te poti ni pločnika, niti ulične razsvetljave, ki bi otrokom svetila na njihovi jutranji poti v dolgih zimskih nočeh, ki sežejo v ju­tranje ure. In to je, priznajmo si, bistve­no drugače, kot če se sprehodiš do šole po pločniku urbanega naselja. Tudi primerjava z zlatimi starimi časi, ko smo v šolo strumno pešačili mi, ne vzdrži primerjave. Pač, naseljenost na našem koncu je v porastu, hiše so zrasle kot gobe po dežju, pa tudi pov­sem običajno je, da sta dan današnji na eno družino vsaj dva avtomobila, za razliko od starih časov, ko je bil eden, če je sploh bil. Seveda gostota prometa tu ni takšna, kot je v večjih strnjenih nase­ljih, kar pa ni nujno dobro, pač, ravno primerno zavita cesta, z ravno pravšnji­mi klanci, brez pretiranega prometa, lahko predstavlja lokalnim mladcem cel dirkalni poligon. Vsem omejitvam nav­kljub se vam rado zgodi, da vam bosta nasproti pridrvela dva tekmujoča av­tomobila, od katerih bo eden švignil 'v škarje' mimo vas. Če boste imeli srečo, seveda. Če boste imeli smolo, se vam lahko zgodi, da se bo mladenič v njem ustrašil in ga bo zaneslo naravnost v vas, kot se je pripetilo niti ne tako dolgo nazaj nesrečnemu, nič krivemu, naspro­ti vozečemu kolesarju. Nesreči je sledilo nekaj obiskov policijskih patrulj, potem pa je na vse skupaj legel prah časa, in tudi policistov ni več dosti naokrog. Od­sotnost slednjih je še bolj moteča, če se spomnimo na tisti skrivostni beli kombi, ki naj bi strašil okrog slovenskih šol in vabil otroke na vožnjo. Ne vem, če tak kombi v resnici obstaja, ali pa gre le za spletno urbani mit, ampak njegov obstoj ni bistven. Pomembno je, da je malček po petih ali šestih urah pouka utrujen in marsikateri, ki ga čaka še polurno peša­čenje, ne bo pomišljal, ko ga bo sicer ne­znani, vendar prijazni striček (ali tetica) vabil, naj prisede v avto, da ga zapelje do doma. Vem, do zdaj na srečo še ni bilo nič takega. Prijazni strički in tetice, ki malčke tu in tam povabijo v avto, so v glavnem znani, dobronamerni sosed­je. Tudi je res, da starši otrokom vedno znova zabičamo, naj nikoli ne prisedajo v avtomobil k človeku, ki ga zares dobro ne poznajo: »Tudi, če si videl/a, kako me je nekoč ta in ta pozdravil pred trgovino, to ne zadošča, da bi lahko prisedeš v nje­gov avto!« Pa vendar, ko je človek utrujen in pot dolga ... ... zakaj ne bi bili do brezplačnega šolskega prevoza upravičeni tudi otroci 'premožnejših' staršev? Nenazadnje, ker imamo pri nas nek približek proporcionalnega davčnega sistema, slednji plačujejo toliko višje davke, že s tem prispevajo v proračun nekaj več. Seveda je tu še možnost, da starši sami plačajo za prevoz oziroma zaprosi­jo za subvencioniran prevoz v primeru, če sami stroška ne zmorejo. Na papirju je to videti kot dobra rešitev. V praksi pa je ponovno drugače, pač, da je družina upravičena do subvencije za prevoz do šole, mora biti že precej na psu. Tisti, ki pa niso toliko na psu, pa do tega niso upravičeni, ne glede, če so v finančnih težavah. Recimo, mesečne položnice, pa krediti, pa vse šolske zadeve vključ­no z malico in kosilom, lahko pripeljejo ravno do tistega usodnega varčevalne­ga stavka: »Saj te bom jaz vozil, kadar pa ne bo šlo, greš pa teh nekaj kilometrov res lahko peš,« ki se bo morda nekoč za nekega malčka slabo končal. In če obrnem misel nekoliko dru­gače: zakaj ne bi bili do brezplačnega šolskega prevoza upravičeni tudi otroci 'premožnejših' staršev? Nenazadnje, ker imamo pri nas nek približek proporcio­nalnega davčnega sistema, slednji pla­čujejo toliko višje davke, že s tem prispe­vajo v proračun nekaj več. Zakaj torej tudi njihovi otroci ne bi bili upravičeni do brezplačnega avtobusnega prevoza v šolo? Zakaj se ne moremo enostavno držati civilizacijsko kulturnega pravila, da bomo poskrbeli za varnost vseh šolo­obveznih otrok, sploh še, ker gre šolski avtobus itak po cesti mimo njihovega doma! Če se ne sprenevedamo, vemo, da šolski avtobus, z njimi ali brez njih, opravlja isto pot, saj mora do doma pre­peljati tiste otroke, ki so od šole oddalje­ni več kot štiri kilometre. To pa, da njih ni na njem, je le posledica birokratskega pravila, ki še en del šolskih stroškov pre­laga na starše, namesto da bi ga pokrila občina, iz občinskih sredstev, v katera prispevamo vsi! Prepričan sem, da bi občina Domžale zmogla ta strošek! Sprašujem se, če se mora res kate­remu od otrok najprej zgoditi kaj gro­znega, preden se bomo zganili? Mo­ramo res v potoku Rača najprej najti zlorabljeno otroško truplo, s šolskimi potrebščinami razmetanimi naokrog, da si bomo rekli: »Kaj takega se pa v omikanem svetu ne bi smelo zgoditi!« in se spraševali, zakaj nismo ukrepali prej. Dajmo, za spremembo poskrbimo v naprej, da do nesreče, ki jo lahko pre­prečimo, ne pride ne prihodnje leto, ne nikoli kasneje. . le t n i k lv i | j u n ij 2016 | š tev ilk a 6 slamnik | 25 kultura izbr@no v knjižnici domžale Izbral in uredil: Janez Dolinšek Goran Vojnović Figa Beletrina, 2016 »Vedno je vse iz ljubezni. Le ljubezen ni iz ljubezni.« Najnovejši roman dvakratnega preje­mnika nagrade kresnik je iz ljubezni.Lahko bi rekli, da ljubezen zaobjema in napaja življenjsko sago več generacij, ki nam jo v dnevih po smrti Aleksandra Đorđevića pripove­duje njegov 30 in nekaj letni vnuk Jadran, ki se tako sooča z minevanjem in odhajanji, ki so zaznamovali njegovo življenje. Enoletni odhod dedka v Egipt, ki je nepovratno spremenil ves njegov svet, izbrisani odhod očeta Safeta po osamosvojitvi Slovenije in najbolj svež ter boleč nenaden odhod njegove partnerke Anje, ki je obenem odšla tudi od njunega sina Marka, so nevralgične točke Jadranovega raziskovanja in pojasnjevanja preteklosti, skozi katero po­skuša razumeti sebe in najti smisel svoji prihodnosti. Hrepenenje po svobodi nas napeljuje k odhajanju in prav razpetost med ugotovitvijo, da je svoboda lahko le drugo ime za osamljenost in na drugi strani, da ti ni treba biti sam, da si osamljen, je tisto, kar poganja Jadranovo brska­nje po preteklosti, zaznamovani z različnimi političnimi sistemi, z nenehnim hrepenenjem po svobodi v vseh obli­kah in seveda neizogibno zaznamovani z ljubeznijo ... ker je vedno vse iz ljubezni. Figa je vrhunski roman, zrel kot najokusnejša pozno pole­tna goriška figa, ki bo verjetno Vojnoviću prinesel tretjega kresnika, je roman, ki ga bo nekaj časa težko prekositi, a bomo veseli, ko in če ga bo komu uspelo in je roman, ob katerem nas bralni užitek povsem prežame ter pusti sledi še dolgo zatem, ko z branjem končamo ... Kristian Novak Črna mati zemla Modrijan, 2015 Avtor, rojen leta 1979 v nemškem Baden-Badnu hrvaškim gasterbajterjem, ki je otroštvo in zgodnjo mladost preživljal v Medžimurju, je bil do izida svojega drugega romana med rojaki znan kot zelo uspešen član hrvaške karate reprezentance. Ob izidu roma­na Črna mati zemla je sledil val navdušenih kritik. Časopis Večernji list ga je dal na seznam deset najboljših hrvaških romanov zadnjih petdesetih let, spletni časopis Tportal ga je lani razglasil za hrvaški roman leta. Zgodba, ki se giblje med trilerjem, psihološko dramo in ljubezenskim romanom, je v precejšnji meri postavljena v Medžimurje. Glavni protagonist je mladi pisatelj, ki ga muči blokada literarnega navdiha. Ta je enako boleča kot spoznanje, da Dina, ženska njegovega življenja, prekinja zvezo, ker ji patološko laže o svojem otroštvu in ga prisili, da se sooči z lastno preteklostjo. Razgiban roman za branje. Pretresljiva, topla študija o otroku, ki panično išče ljubezen … Rok Biček je kot režiser in scenarist prevzel filmsko adapta­cijo romana in bo slovensko-hrvaška koprodukcija. Lissa Rankin Z umom nad medicino. Znanstveni dokaz, da se lahko sami pozdravimo Gnostica, 2014 Nekoliko neroden prvi del naslova utegne koga celo odvr­niti od branja, a avtorica, tudi sama po poklicu zdravnica, nikakor ne razglaša medicine za ne-umno, ampak želi le pokazati, da obstajajo alternative. Ne glede na način zdravljenja, imajo veliko vlogo pri učinkovitosti terapije miselna naravnanost pacienta, način komunikacije in ce­lotna socialna dinamika, tako v odnosu pacient zdravnik/ terapevt kot pacientov odnos z bližnjimi in okolico. Obet za ozdravljenje se po njenem skriva nekje na presečišču med zaupanjem, optimizmom, skrbno nego in dobrim partner­stvom med bolnikom in pacientom. Knjiga se v prvem delu bere kot priročnik za razvijanje em­patije pri zdravnikih. V drugem delu gre bolj za avtoričin opis osebne poti do razsvetljenja in kot tak se bolj približa standardnemu priročniku za samopomoč. Sami Moubayed Sveta vojna pod črno zastavo Ciceron, 2016 Avtor se v tej knjigi vrne daleč nazaj v zgodovino islama in brska po ide­oloških temeljih Islamske države in kalifata. Knjiga sega po obdobju vse od Otomanskega imperija do danes. Seveda avtor v knjigi opisuje tudi, kaj lahko pričakujemo v naslednjih letih. Pri tem pa se opira na osebne pogovore s člani ISIS in z ljudmi, ki ži­vijo na zasedenih območjih ter na poročila opazovalcev s terena. Avtor je sirski zgodovinar, ki živi v Libanonu. Sirije, kakršno je poznal, ni več. Kar se dogaja v Siriji, bo trajalo veliko dlje, kot bi si kdo mislil. Za razumevanje zapletenih razmer je potreben resen vpogled v prva leta muslimanske zgodovine in ta je zapletena. Zahteve po kalifatu so v retoriki političnega islama in znotraj kon­servativne muslimanske družbe globoko zakoreninjene že vse od propada Otomanskega imperija in zdi se, da se nam bo Islamska država vsilila kot dejstvo. Petra Dvorakova Julija med besedami Miš, 2016 Četrtošolki Juliji se svet nenadoma postavi na glavo. Mamica ima težave z alkoholom in zapusti družino. Po ločitvi staršev se Julija, sestrica Eva in očka preselijo iz mesta na deželo, očka pa ju seznani z novo partnerko, ki ima tudi sama dva sinova, tako da dobita dva 'skorajbrata'. Julija se težko pri­vaja na novo življenje, povrhu pa se trudi še z razvozlava­njem pomena nerazumljivih besed, kot so psihiatrična kli­nika, posvojitev, hipoteke, hormoni ipd. Včasih pač pridejo težke stvari, ki se jim ne moreš izogniti, a Julija spoznava, da je kljub vsemu življenje lepo. Svoje mamice ne bo nikoli pozabila, a sklene, da je bolje, da imaš vsaj nadomestno kot pa sploh nobene. In konec koncev štejeta le ljubezen in razumevanje, pa čeprav njena družina ni običajna družina. Damjana Dodič Zakaj je Eva »drugačna«? Corason, 2016 Zgodba opisuje prihod novorojenke Eve. Dojenčica veliko spi, malo je, ne odziva se normalno … Starše zelo skrbi zanjo. Zdravniki opravijo veliko preiskav. Ugotovijo, da se bo deklica zaradi poškodb počasneje raz­vijala, težje hodila in govorila … Starša se težko sprijaznita, da je njuna hčerka 'drugačna' od drugih – otrok s posebni­mi potrebami. Njeni starejši sestri Eriki pa se Eva zdi zelo lepa dojenčica in je nanjo ponosna. Družina se počasi na­vaja na 'drugačno' življenje. Soočajo se z različnimi občutji, težavami, (ne)sprejemanjem okolice … »Vsaka drugačnost pri veliko ljudeh zbudi nelagodje, tudi strah.« Ta zgodba pa nam pomaga z enostavnimi razlagami sprejeti drugačnost. Anja Tuckermann Vsi tukaj, vsi skupaj! Zala, 2016 Še ena izvrstna izdaja Založbe Zala in še en prepotreben literarni prispevek k uravnoteženju v za­dnjem času vedno bolj nestrpnega dela družbe, ki se je na posledice zatiranja, izkoriščanja in ubijanja ljudi z Bližnje­ga vzhoda, odzval prestrašeno, sovražno in odklonilno. A k sreči so tu ljudje, ki srčno pozivajo k strpnosti, ki opozar­jajo, da vsi hrepenimo po isti sreči, po isti varnosti in da si moramo vsi (skupaj) prizadevati, da bodo imeli možnost za srečno in varno življenje tudi tisti, ki jim trenutno grozi smrt, ki so preganjani, posiljevani, oropani vsakega dosto­janstva ... in ta poučna slikanica je čudovit prikaz, da je to mogoče in koliko lepše bi bilo tako življenje za vse ... DVD Zajčja luknja (Rabbit Hole) Cinemania Group, 2010 Poročen par srednjega ameriškega raz­reda se sooča s tragično izgubo, smrtjo svojega mladoletnega sina. Vsak na svoj način poskušatapregnati boleč spomin in zaceliti odprto srčno rano. Žena se naslanja na svoje sorodnike, poišče tudi najstnika, ki je povzročil njuno družinsko tragedijo. Mož pomoč poizkuša najti pri neznancih s podobnimi izkušnjami iz terapevtske skupine. Terapije ne pomagajo, brisanje spominov in slik enako ne, omamljanje in tuj objem peljeta v odtujevanje … Lahko bi izzvenelo melodramatično, solzavo, pa gre za dramo, začinjeno s humornimi vložki in optimističnim duhom. Zanimiv pristop ob tako težki tematiki je vsekakor vreden ogleda. Tudi igralska zasedba ne obeta zaman. kultura Naše tovarne, naš ponos 4. slamnikarski sejem v Slamnikarskem parku Razstava o gorenjski industrijski dediščini Že imate za poletje svoj domžalski slamnik? Dvom – Prilika Premiera Kulturnega društva Mlin Radomlje Stražar. Obiskovalci so se zaustavljali tudi ob stojnicah: Oljarne Rafael Vir, Klobučarstva Pajk, Ivana Veseliča iz Adlešičev, Berte in Janija Jakoba ter Mateja Kosmača, brez obiskovalcev pa ni ostala niti Rezina kuhna s pala­činkami, najmlajših pa ni manjkalo v ustvarjalnih delavnicah ŠAD Mavrica. Posebej pohvalimo razstavljavce iz tujine: iz Hrvaške Turistično skupnost pobratenega mesta Koprivnica, iz Sr­bije pa Slamarsko sekcijo HKPD Matije Gubca Tavankut in Slamnikarsko radi­onico Mirjane in Edvarda Kurbusa. Sezona nošenja slamnikov se začenja Raznovrstni slamniki so šli tudi tokrat za med, še posebej po odprtju sezo­ne, ki sta jo letos ob prisotnosti Cvete Zalokar, direktorice Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, opravila žu­pan Toni Dragar in častni občan dr. Miroslav Stiplovšek, najmlajši pa ob ustvarjalnih delavnicah različnih or­ganizatorjev, med katerimi je bilo tudi ŠAD Mavrica. 2. srečanje ljudskih pevcev in godcev 4. tradicionalni slamnikarski sejem se je končal z 2. srečanjem ljudskih pevcev in godcev v soorganizaciji Kul­turnega doma Franca Bernika Dom­žale in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale v Slamnikarskem muzeju, kamor se je srečanje preseli­lo zaradi slabega vremena. Zapeli in zaigrali so: ljudske pevke Šole zdravja Domžale ter Moški pevski zbor Janez Cerar, oba vodi Marika Haler. Slednji tudi z novo Slamnikarsko pesmijo (besedilo: Matjaž Brojan, glasba: To­maž Habe), pevci iz KD Franc Maselj Podlimbarski Krašnja, Mara Vilar z ljudskimi pevkami ter ljudska godca, ki živita z in za harmoniko: Toni Ma­lenšek in Lojze Jagodic. Ko smo ob koncu ob harmonikar­ju tudi obiskovalci zapeli Kam je vese­lje šlo …, je bil odgovor na dlani: nika­mor, ostalo je na slamnikarskem sej­mu in srečanju ljudskih pevcev. Ver­jamem pa, da ga bo še več na priho­dnjem, že petem tradicionalnem sla­mnikarskem sejmu. Bodite z nami! Vera Vojska Sedem gorenjskih muzejev se je združi­lo v novem projektu, katerega rezultat ni le skupinska razstava o gorenjski industrijski dediščini s predstavitvijo poglavitnih gorenjskih tovarn, temveč tudi medsebojno sodelovanje in izme­njava bogatega gradiva tega vsebinske­ga področja. Namreč, v vseh gorenjskih muzejih zbiramo in ohranjamo ma­terialne in druge dokaze raznovrstne industrijske dediščine od Mojstrane doDomžal, od Škofje Loke do Kamnika. Sledimo razvoju industrije od prvih obratov z nekaj zaposlenimi do velikih industrijskih gigantov, ki so dajali delo več tisoč delavcem in so imeli velik po­men v vseslovenskem in širšem evrop­skem merilu. Prva in otvoritvena razsta­va skupnega projekta je bila v Kranju, v Severa Gjurin: Ali je še kaj prostora tam na jugu? 6., zadnji večer 18. sezone KDFB glasbeno scenskega abonmaja kdfb S ponedeljkovim koncertom (30. maj) se je končala tudi letošnja 18. se­zona (2015/16) glasbeno-scenskega abo­nmaja KDFB. Tokratno solistko (pevko in kitaristko) smo na domžalskem glas­beno-scenskem odru že slišal in videli (skupaj z bratom Galom Gjurinom), tokrat pa je Severa Gjurin nastopila kot solistka z instrumentalnim triom: Dejan Lapanja/kitara (-e in glas), Žiga Golob/kontrabas in Gašper Peršl/ bobni in to s sporedom svojih zadnjih uspešnic s plošče Ali je še kaj prostora tam na jugu? Skoraj dve urni non-stop koncert je prinesel nekaj njenih popu­larnih standardov, kjer ne manjka niti rock'n'rolla. galeriji Mestne hiše, 16. junija, kjer smo predstavili izbrane tovarne po posame­znih panogah in njihove izdelke. Sla­mnikarski muzej, ki deluje v okviru KD Franca Bernika Domžale, je podrobneje predstavil dediščino tovarne Univerzale Domžale, nekdaj uglednega tekstilne­ga podjetja in nadaljevalca slamnikar­ske industrije. Skupinska razstava z naslovom Naše tovarne, naš ponos bo potovala po glavnih gorenjskih mestih in se pozimi oglasila tudi v Domžalah. Koordinator projekta je Gorenjski muzej Kranj, poleg našega muzeja pa so sode­lujoči še Loški muzej Škofja Loka, Gor­njesavski muzej Jesenice, Medobčinski muzej Kamnik, Muzeji radovljiške obči­ne in Tržiški muzej. Katarin a Rus Krušelj tja. Kar nekaj uspelih pesmi vključuje (pevsko) dvoglasje (z Dejanom L.), po­memben delež pa imajo številčni soli­stični in ansambelski vložki tria: kitara­-kontrabas-bobni. Ti skoraj redno pome­nijo celo mnogo več kot neke vrste for­malne predigre, medigre in poigre; v teh številnih inštrumentalnih elementih so dodobra izkoriščene tehnične in muzi­kalne (z)možnosti vse prekaljene trojice. Pevska solistka Severa G. tako rekoč gra­di in zgradi svoje interpretacije na njiho­vih odličnih osnovah. Pri tem pa se se­veda ne da, saj nemalokrat nastopi tudi povsem sama s (spremljevalno) kitaro v roki. Da je tukaj, v njenih izvedbah kar precej prisotna tudi improvizacija, ni nos. Od prvega podanega dvoma da­lje spremljamo križarski pohod sestre Alojzije, da bi dokazala neprimernost teh odnosov. Tudi sami smo sprva v dvomu, morda celo verjamemo dokazo­vanju očeta Flynna ter s sosedo celo iz­menjamo mnenje, kako ‚žleht‘ je sestra Alojzija, ki ne izbira sredstev, ko v svo­ji zaslepljenosti ni zmožna prepoznati resnice. In ko gledalci že mislimo, da vemo vse, se sestra zlomi: lagala je in tudi v njej ostaja dvom, enako kot v kar precej pretresenih obiskovalcih. Imenitna predstava, ki da misli­ti, tudi zaradi odlične igre vseh štirih igralcev, režije in priredbe Nejca Lis­jaka; scenografije: Avguština Galesa, Urške Gregorič, Erike Rode; kostumo­grafije Marije Zajc Jašovec; oblikoval­ca luči in zvoka Igorja Jeretine, Mate­je Gradišek, ki je poskrbela za masko in frizure, prevajalca Jakoba. J. Kende ter Kulturnega društva Mlin Radomlje s predsednico Nino Mav Hrovat. Iskre­ne čestitke! Pa še razveseljiva novica: v sep­tembru društvo v Kulturnem domu Radomlje ponavlja super uspešnico Moje pesmi, moje sanje, v novembru pa vabi na družinski muzikal Annie. Dobrodošli! Vera Vojska Celoten večer je umetnica tudi sama napovedovala, bila je nekako 'fil rouge' tega večera, ne glede na to, da ji je vsa preostala (inštrumentalna) trojica ves čas stala trdno ob strani; še več: skupaj so odpeli in odigrali kar lepo število naj­več seveda svojih, avtorskih in soavtor­skih pesmi, zraven pa dodali še marsi­kaj drugega. Severa se odlikuje s sicer relativno majhnim glasovnim in dina­mičnim ambitusom (kljub ves čas upo­rabljeni mikrofoniji in ozvočenju), zato pa je njena tovrstna interpretacija ne­nehno podrejena takim (avtorskim ali prirejenim) delom, pesmim. Mnogo bolj se ji prilegajo baladne pesmi kot pa ka­kšne druge. Veliko je ponavljanj besedil in besed, veliko je refrenov in ritorne­lov. Lahko bi celo obrobno zapisali, da je vsebina njenih pesmi omejena v vseh ustvarjalnih pogledih, zato pa seveda umetnica toliko bolj prisega na vključe­vanje zunaj solističnih elementov tako ustvarjalnosti kot poustvarjalnosti, pe­treba posebej izpostavljati. Ta pa se ne­nehno razliva med preostale (spremlje­valce), kar vse je skoraj samo po sebi umevno; morda tudi zato vsa četverica poje in igra na pamet; brez (enega) lista not, brez kakršnih koli modusov, naslo­vov, harmonij, (zapisanih) dogovorov o posamičnih vlogah: kdaj, kje in kdo? To je preprosto muzika in muzikantstvo, na katerem gradi in zgradi tudi Severa Gju­rin ves večer. Ta ni nikoli enak, saj, kot že zapisano: gre za posamične (indivi­dualne) in tudi skupne, kolektivne, an­sambelske improvizacije. Tudi na ta način je domžalski glas­beno-scenski abonma KDFB zdržal zaključeno sezono več kot zgledno vse do konca, vsaj kar se tiče njenega glasbenega fragmenta. Zunanji dokaz tega sta kar dve popolnoma polno za­sedeni Tomčevi dvorani slednjega in kar že nekaj zaporednih sezon velja kot pravilo. Franc Križn ar Prava slamnikarska sobota, 11. junija 2016, je številnim obiskovalcem pri­nesla prijeten dan z delčkom narav­ne in kulturne dediščine, povezane z zgodovino naše občine – s slamni­karstvom, z obilico razstavljavcev, s pestrim kulturnim programom, z ustvarjalnimi delavnicami za vse generacije, pa tudi z željo, da tudi letošnje poletje ne mine brez domžal­skih slamnikov. To je bil dan, ko so Domžale dihale s svojo slamnikarsko tradicijo ter z obiskovalci od blizu in daleč ohranjale spomin ter vedenje o slamnikarstvu podaljševale v seda­njost in prihodnost. so po predstavitvi sejma slamnikarsko tradicijo obudile Češminke iz Društva Lipa Domžale, za njimi pa smo zaplo­skali čudovitim predstavitvam osnov­nih šol in vrtcev (OŠ Rodica, Vrtec Urša, OŠ Venclja Perka), ki so dokazali, da slamnikarska tradicija niti slučajno ne bo izumrla. Za celodnevno glasbeno pestrost so poskrbeli Otroška folklorna skupina KD Domžale, KD Folklorna skupina Groblje, pa Glasbena šola, Godba Domžale in lajnar Jože Strajnar, predstavili so tudi nov projekt – pohod ob Kamniški Bistrici od Domžal do Ka­mnika. Zanimivi so bili pogovori z raz­stavljavci, posebej pozorni smo bili na Slamnikarstvo – iz zgodovine za sedanjost in prihodnost Kulturni dom F. Bernika Domžale je v sodelovanju z Občino Domžale pripravil tradicionalni, 4. Slamnikarski sejem kot obuditev spomina na dediščino slam­nikarstva, ki je desetletja zaznamovalo Domžale in okolico. Poudarek je bil na slami, na vsem, kar se da iz nje naredi­ti, ter na nadaljevanju žitne zgodbe. Na mednarodnem slamnikarskem sejmu smo srečevali razstavljavce – stare pri­jatelje, pa tudi nove, uživali ob ustvar­jalnih delavnicah in kulturnem progra­mu, občudovali smo modne revije sla­mnikov ter se prepričali, da so primerni za poletje, da so lahko del mehiške tra­dicionalne noše, da so jih nosili solinar­ji, da so elegantni slamniki primerni za večerne izhode pa smo vedeli že prej, in se veselili prijetnega druženja. Priložnost za vse generacije Celodnevno druženje je povezovala vo­diteljica Špela Šebenik, za začetek pa pogovor z Matjažem Brojanom o knjigi Slamnata sled Domžal, ter prisluhnili dr. Larisi Brojan o uporabi slamnatih bal v arhitekturi. Poučili smo se, kako se pokrivajo strehe iz slame. Med razstavljavci Kot navadno je imel posebej oblegano stojnico Slamnikarski muzej s šivalko slamnikov Joži Košak in njenimi prija­teljicami, dobro obiskane so bile tudi njihove ustvarjalne delavnice o plete­nju kit in šivanju slamnikov, obisko­valci so pridno obiskovali muzej, usta­vljali pa so se tudi ob stojnicah Medge­neracijskega društva skupine Massim, ki vse več pozornosti namenja prav slamnikarski tradiciji; ŠD Konfin, kjer so se pletle kite in predstavljal projekt o žetvi in mlačvi; Društvo rokodelski center Moravče, Društvo narodnih noš Domžale, Kulturno društvo Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje in Tu­ristično društvo Rača s ponudbo kru­ha. Žita, pridelana na lastni kmetiji in izdelke iz njih, je predstavljal Bio mlin kd mlin radomlje Najbrž drži, da priznanje, ki ga dobi posameznik ali društvo za svoje uspešno delo, pomeni največkrat tudi spodbudo za nadaljnje delo. To zanesljivo lahko rečemo za Kulturno društvo Mlin Radomlje, ki je za dve desetletji uspešnega dela pre­jelo občinsko priznanje, kot imenitno darilo za obletnico pa pripravilo pred­stavo Dvom – Prilika, katere avtor je John Patrick Shanley. Za dramo Dvom je poleg odličnih kritik prejel Pulitzer­jevo nagrado ter nagradi Drama Desk in Tory. Dramo je napisal zaradi novih odkritij o spolnih zlorabah katoliških duhovnikov in sodnih procesov, ki so jim sledili, v njej pa je uporabil tudi iz­kušnje iz obiskovanja šole St. Anthon. Drama je postavljena v leto 1964, do­gaja se v Katoliški šoli sv. Nikolaja v Bronxu, med gledalce pa so jo mladi gledališčniki pospremili z vsebinskim gledališkim listom. Igralci Nejc Lisjak, Nina Goropeč­nik, Natja Levec in Aleksandra Kme­tič, vsi že z izkušnjami z odrskih desk, so odlično odigrali vsak svojo vlogo in držali gledalce na premieri v napeto­sti, kako se bo drama pravzaprav kon­čala. Ustvarili so imenitno vzdušje, tako da smo se počutili kot v katoliški šoli. Umirjeni, pa vendar zelo povedni glasovi, so vodili do redko povzdignje­nih glasov, vse do najglasnejše gospe Muller in do konca, kjer smo vsi sku­paj ostali v dvomu …, hkrati pa navdu­šeni nad predstavo. Ta se je začela s poučno pridigo očeta Flinna, ki zna gledalce pritegni­ti tako z zgodbo kot razmišljanjem, to­krat o dvomu, pa tudi življenjski stiski in osamljenosti. Pri obiskovalcih je ta­koj vzbudil naklonjenost, posebej ker je izredno priljubljen pri učencih in ker skuša iti korak s časom. Ta naklonje­nost se ob pogovorih sestre Alojzije s sestro Jakobino, v katerih smo spozna­li brezčutno vodenje šole, strah in žele­zno disciplino ter le v besedah pouda­rek na delavnosti, človečnosti in izo­brazbi, manjša, posebej ko izvemo, da je duhovnik s prvim temnopoltim učen­cem na šoli vzpostavil neprimeren od­ le t n i k lv i | j u n ij 2016 | š tev ilk a 6 slamnik | 27 kultura V ritmu mesecev Deset let Mešanega pevskega zbora TRD Turnše–Češenik Recenzija filma: Ta nora 80-ta mešani pevski zbor trd turn­še–češenik Deset let je minilo, od­kar je bil v okviru Turistično rekrea­tivnega društva Turnše–Češenik usta­novljen mešani pevski zbor. Sprva so fantje in dekleta, večina je že vstopila v jesen življenja, prepevali predvsem iz veselja, nato pa je pod vodstvom pe­vovodkinje Polone Hribar petje posta­lo pomemben del prostega časa pev­cev in pevk iz Turnš in Češenika. Na­stopali so v okviru krajevne skupnosti pa tudi širše, obiskovali varovance domov počitka in s svojo pesmijo lep­šali obletnice domačih društev. Boga­tili so tudi program, ki še danes sicer obsega predvsem ljudske pesmi, se pa v programu najdejo tudi narodno-za­bavne in zabavne pesmi, pohvalijo pa se lahko tudi z lastno himno. Tako so s številnimi nastopi in vsakoletnim letnim koncertom, ki so ga vselej vsebinsko zaokrožili, doča­kali 10. rojstni dan. Zdaj jih vodi pe­vovodja Aleš Farič, 28 pevcev in pevk prihaja iz različnih koncev, vse druži veselje do prepevanja in iskreno pri­jateljstvo. Odločili so se, da bo kon­cert, ki so ga namenili 10. obletni­ci zbora, večer izbranega petja V rit­mu mesecev. Ljubitelji njihovega pe­tja, ki obiskujejo prav vsak njihov na­stop, so dodobra napolnili prireditve­ni prostor pod kozolcem v Turnšah in radovedno prisluhnili Maksu Jeran in Barbari Ropotar, del teksta je napisa­la Milica Tomšič, ki sta predstavljala stara imena mesecev, zbor pa je nato zapel pesmi, namenjene posamezne­mu mesecu. Jubilejni koncert je začela mlada pevka Lara Kolenko s pesmijo Niko­li slabe volje, vedno nasmejan, kar je lahko moto zbora, ki je po predstavi­tvi prosinca, svečana in sušca navdu­šene poslušalce popeljal v zimske ve­čere z Le predi, dekle predi, nas spo­mnil na pusta s Polka je ukazana in na pomlad opozoril z Zvončki in trobenti­cami. V čast malega in velikega travna ter rožnika so zapeli Sijaj, sijaj sonče­ce, So ptički se ženili, Le jemlji neve­sta slovo, prvo polovico leta pa zaklju­ čili s skladbo Kjer lastovke gnezdijo. Mesece mali in veliki srpan ter kimo­vec so pospremili s pesmimi: Dve leti in pol sva se ljubila; Ribič, ribič me je ujel, Po gorah grmi in se bliska ter Škr­janček poje, žvrgoli. Konec leta oziro­ma mesece vinotok, listopad in gru­den smo dočakali z Bratci veseli vsi, Davi je pa slanca padla, Lipa zelenela je, Srečni smo, ker smo doma ter Zvez­de na nebu žare, pred koncem pa smo zaploskali še plesni skupini Domine iz Plesne šole Miki. Med posameznimi tromesečji so se nam predstavili mla­di glasbeniki, harmonikarja Matej Se­delšak in Maks Jeran, tudi pevec, ter kitaristka in pevka Špela Novak s ki­taristom Alešem Špeharjem. Pomeni­li so prijetno osvežitev med prepeva­njem zbora, kjer so se odlikovali po­samezni solisti, pomagala pa kitarista Silvo in Gašper. Kot vsako leto so tudi letos pevci, predvsem pa pevke po koncertu pri­pravile vrsto dobrot, ob katerim smo jim lahko čestitali ter se skupaj z nji­mi in s pevovodjem veselili lepega ve­čera ter kvalitetnega napredka zbora, katerega petje poimenujejo kar prije­tno druženje veselih ljudi. Srečno začeto 11. leto, spoštova­ni pevci in pevke ter zborovodja Aleš Farič ter iskrene čestitke za 10. rojstni dan in prijeten večer! Vera Vojska Foto: Miha Ulčar Richard Linklater, soodgovoren za ame­riško filmsko renesanso neodvisnega filma v 90. letih, s svojim režijskim film-skim opusom vedno znova dokazuje, da je zrel filmski ustvarjalec, njegov najdragocenejši prispevek pa je nema­ra permanentno skrit pod tančico na videz dokaj preproste vsebine. Njegove zgodbe so tako oda življenju kot take-mu, z vsemi drobnimi malenkostmi, ki ga sestavljajo, zato bodo tisti gledalci, ki v filmih iščejo bolj konvencionalen dramaturški zaplet z bombastičnimi filmskimi vložki, slej ko prej razočarani. Ta nora 80-ta (Everybody Wants Some!) je hommage temu neponovlji­vemu obdobju naše zgodovine in skla­dno s takratnimi začetki tehnološke­ga razvoja – skupaj z gramofonskimi ploščami in avdio kasetami namesto računalnikov in mobilnih telefonov – deluje romantično celo za tiste mladce, ki takrat sploh še niso živeli. Poleg tega je film najverjetneje še svojstvena bio­grafija avtorja, ki je bil tudi sam takrat – podobno kot njegovi glavni filmski liki – v rosnih 20. letih, zato je lahko lucidno in hudomušno pričaral skozi današnje oči dokaj brezskrbno življenje študentske baseballske ekipe, z njihovi­mi vitalnimi življenjskimi interesi (beri: alkohol in dekleta). Vendar pa Ta nora 80-ta nikakor niso tipična najstniška komedija v slogu sodobnih hollywood­skih filmov z bolj ali manj imbecilnimi in vulgarnimi štosi na prvo žogo, pač pa gre za dovolj pronicljivo filmsko študijo takratnega obdobja kot takega. Gre za čas, ki je pač poleg stalnic vseh zgodo­vinskih mladostniških obdobij: seksa in droge, za primerjavo ponujal tudi kvalitetno glasbo, še vedno so se brale knjige namesto računalniških tablic, filozofsko naravnana študentska umo­vanja in razglabljanja o smislu življe­nja pa so bila nekaj vsakdanjega; torej pravilo in ne le izjema. Nemara največjo izgubo današnjega časa v primerjavi s tistim obdobjem je moč pripisati kar tehnološki revoluciji in posledično po­manjkanju življenja v trenutku tukaj in zdaj, zato se nam pogosto zdi, da nam čas neusmiljeno uhaja iz rok. Dejstvo je, da virtualnost danes postaja do te mere privlačna, da nam direktna ko­munikacija brez tehnoloških igračk in raznih pripomočkov pogosto povzroča obilico težav. Pa saj ne da bi šlo kadar­koli prej brez čisto osnovne človeške zadrege, vendar je bilo v preteklosti pač le nekoliko manj možnosti, da se človek skrije in zbeži pred svojo emocijo. In v tem kontekstu so tudi glavni igralci, ki jih sicer igrajo pretežno kar 30-letniki, v filmu opravili čisto solidno delo. Po-leg tega (še) niso niti globalno znani, največ tovrstnih implikacij tako vzbuja Wyatt Russell, sin slavnega igralca Kur­ta Russella. Morda je nekoliko škoda le, da so liki v filmu kljub vsemu nekoliko karikirani – kot je to v komedijah prav­zaprav pravilo, saj se očitno režiser to­krat ni pretirano ukvarjal s čustvenim razponom filmskih značajev, pač pa je sledil le osnovni premisi svoje zgodbe, torej avtentičnega in kredibilnega pri­kaza 80., ki ravno zaradi slednje opazke vendarle nekoliko utrpi. Če potegnemo črto, so Ta nora 80­ta klasična 'old school' komedija, ki jo pripadniki generacije, ki smo takrat tudi odraščali, mestoma gledamo celo s cmokom v grlu, saj nam v glavi nostal­gično odzvanja občutek: nikoli več! Film se predvaja tudi v Mestnem Kinu Domžale.  Žiga Čamernik kultura Okusimo besedo V Knjižnici Domžale smo v torek, 24. maja 2016, s slavnostno prireditvijo zaključili osmo sezono bralnega projekta za odrasle Okusimo besedo. knjižnica domžale Projekt je na­menjen spodbujanju in uveljavljanju branja. Z izborom literature želimo izpostaviti aktivnejši pristop k iskanju in branju kakovostnih vsebin, pove­zanih s poslanstvom promocije branja in bralne kulture. Letos je sodelovalo 160 bralcev, 98 je bralno značko zaključilo, v Domža­lah 34, Mengšu 28, Trzinu 20, Morav­čah 8 in Šentvidu 8. S seznama knjig so bile največkrat brane: Magične zgodbe starega Egipta Alme Karlin, Izbrisana Mihe Mazzinija, Slovenski obraz Brine Svit, Križ na gori Ivana Cankarja, Vsak ima svojo zgod­bo, ta je moja Metke Klevišar, Strah za metulje v nevihti Ferija Lainščka, Pod svobodnim soncem Frana Finžgarja, Darovi minevanja Mance Košir, Samo­rastnica Nade Lomovšek, Vedeževalec mi je rekel Tiziana Terzania, Pesem za Nagasaki Paula Glynna, Rejenka Claire Keegan, Kaj bo iz tega fanta? Ali nekaj s knjigami Heinricha Bölla. S seznama strokovnih knjig so bile najbolj brane: Ultrablues in Delaj, teci, živi Sama Ruglja, K2 Stipeta Božića in Živeti z gorami Vladimirja Habjana. Veliko je bila brana poezija Cirila Zlobca Ljubezen: čudež duše in tele­sa, Frana Milčinskega – Ježka Ljudje, prižgimo luč!, Sama sva na svetu – ti in jaz Neže Maurer, Zeliščarka Svetla­ne Makarovič. Med eseji so bili najbolj brani: Samo smeh nas lahko reši Mihe Mazzinija in Barvita predstava Matjaža Mastnaka. Prireditev ob zaključku bralnega projekta je ob podelitvi priznanj in na­grad popestril s humornim nastopom igralec, komik, prevajalec in pisatelj Boštjan Gorenc-Pižama. Knjižne nagrade so podarile založ­be Modrijan, Mladinska knjiga, Pri­mus, Zala, Učila, Družina, Krtina in Mohorjeva družba. Dragi ljubitelji knjig in branja, še enkrat hvala za sodelovanje, hvala za vaše utrinke, misli ob prebranih knji­gah in čestitke za finalni zaključek ter vabljeni k branju tudi v prihodnje. »Branje je ustavljanje časa. Bitka s ča­som, s spominom in s pozabo, bitka za biti.« (Marcel Proust). Sl ava Sabol Čuk, Knjižnica D omžale Foto: domzalec .si Zaključeno je ustvarjalno leto članov društva Lipa Domžale Konec maja je Galerijo Domžale obiskalo veliko obiskovalcev, kjer je bila postavljena skupinska razstava likovnega, keramičnega in klekljarskega krožka ter krožka izdelovanja punčk za Unicef Društva Lipa. Praznično leto domžalskih rogistov V letošnjem letu Domžalski rogisti praznujejo 25. obletnico delovanja. Praznovanje obletnice bodo obeležili v oktobru. Letos so že nastopili na po­membnih nastopih. V petek, 6. maja, so nastopili v oddaji Dobro jutro, ko so igrali za začetek oglašanja s terena v drevoredu v Grobljah. 28. maja so sodelovali na srečanju rogistov in lovskih pevskih zborov v Vipavi. Pri odprtju srečanja so igrali skupaj z rogisti, ki igrajo rogove v in­tonaciji Es. Popoldne so posamezne skupine nastopale na petih bližnjih krajih v okolici Vipave. Domžalski ro­gisti so se s tremi skladbami predsta­vili v Vipavi. Nastop je bil kot generalka za tek­ vodja Ivan Kozarič je v imenu skupine movanje, ki je potekalo teden dni po­ prevzel diplomo in srebrne rogove. Ro­zneje, 4. junija v Zillertalu v Avstriji. gisti se bodo zdaj pripravljali na slav-Na tekmovanju so sodelovali kot edi­ nostni koncert v pričakovanju sreča­na skupina iz Slovenije. Po nastopu nja s prijatelji rogisti in s člani lovske­so sodelovali na promocijskem nasto­ ga pevskega zbora. Nastopajoče skupi­pu v dvorani, kjer so bili v pričakova­ ne bomo predstavili v septembru. nju razglasitve rezultatov. Umetniški Florjan Zabret Poletna muzejska noč tudi v Domžalah Kulturni dom Franca Bernika Domžale se zadnja leta pridružuje vseslovenski muzejski akciji, ki že 14. leto privablja odprtih vrat. kdfb Namen projekta je, da so razsta-ciljnim skupinam. Poletna muzejska letos omogočili še ministrstvo za kul­ višča odprta v poznih večernih urah, noč poteka tretjo junijsko soboto pod turo RS in Tehniški muzej Slovenije. ko si lahko obiskovalci brezplačno okriljem Skupnosti muzejev Slovenije, Letošnjo domžalsko muzejsko po­ ogledajo slovenske zbirke in razsta-koordinacijo projekta pa izvaja ekipa letno noč 18. junija smo preživeli v ve z dodatnim kvalitetnim in pestrim iz Tehniškega muzeja Slovenije. Rea-muzejski hiši Menačenkova domačija programom, namenjenim različnim lizacijo so poleg sodelujočih institucij in v Slamnikarskem muzeju. V doma­čiji smo izvedli vodeni ogled po novi stalni razstavi del kiparja Franceta Ahčina. Prireditveno pot smo nada­ljevali v Slamnikarskem muzeju, kjer se je odvil zaključek nadaljevalnega tečaja šivanja slamnikov s predstavi­tvijo slamnikov, ki so jih tečajnice pod mentorstvom Joži Košak šivale vso po­mlad. V spremljajočem programu smo se s tečajnicami pogovarjali o tegobah in dobrih trenutkih učenja šivanja sla­mnikov, ki vsekakor ni preprosto, a je vsaki posameznici podal mnoga nova znanja in krepitev strpnosti in samo­zavesti. Projekt ohranjanja slamnikar­stva kot žive kulturne dediščine, ki se mu v muzeju posvečamo zadnje leto, je finančno podprla Občina Domžale. Katarina Rus Krušelj Prvo Ex tempore srečanje na Dobenu Letošnji Teden ljubiteljske kulture je bil za Likovno društvo Mengeš zelo aktiven, društvo pa praznuje tudi 20. obletnico delovanja. likovno društvo mengeš Kar tri Frančišek pravi etnološki zaklad, ki va, saj je Dobeno izletniška točka, ki večje dogodke je društvo izpeljalo in marsikoga od starejših popelje v mla-jo obišče veliko ljubiteljev hoje in ko­predstavilo svojo bogato aktivnost: s dost in nostalgijo. Vzdušje je bilo en-lesarjenja, sploh narave … S tem bi po­slikarsko fotografsko razstavo v Kultur-kratno, posebne pohvale Robiju Jan-pestrili turistično ponudbo Dobena. nem domu Mengeš Mandala in druge koviču iz Dobenskega hrama za obaro Dela, ki so bila ustvarjena na sre­zgodbe, fotografsko razstavo Spomini z žganci, ki zasluži pet zvezdic. čanju, je Likovno društvo Mengeš po­na lansko poletje v stavbi Občine Men­geš in prvič izvedlo Ex tempore Sreča­nje na Dobenu. Slednje je bilo v soboto, 21. maja 2016, v organizaciji skupaj s Turističnim društvom Dobeno. Idejo je dala že pred časom Milica Tomšič, letos pa je dozore­la. Predsednica našega društva Leonida Goropevšek in predsednik Turističnega društva Dobeno Martin Einsiedler sta v interesu povezovanja društev v občini in popularizacije ljubiteljskih dejavno­sti organizirala to srečanje. Kar dvanajst likovnic je ustvarjalo po Dobenu. Gostoljubje nam je izka­zalo Turistično društvo Dobeno, pred­sednik Martin Einsiedler in predstav­nik vaške skupnosti France Vehovec, Srečanje na Dobenu načrtujemo darilo Turističnemu društvu Dobeno. senca gostišča Dobenski hram je bila skupaj s Turističnim društvom Dobe-Diptih tihožitja Bince Lomšek je prvo nekaterim slikarkam zavetje pred son-no razvijati tudi v prihodnje, nanj bi podarjeno delo Turističnemu društvu cem, nekaj pa jih je ustvarjalo svoje želeli povabiti tudi druga društva ali Dobeno za prvo Srečanje na Dobenu. umetnije v prijetnem okolju Anžinove posameznike in tako navezovati nove Druženje je bilo zelo prijetno in hiše, kjer je Frančišek Podpečan igral stike. Ideja izvedbe enodnevne galeri-plodno in ga bo prav gotovo vredno na harmoniko. V tej hiši ima gospod je na prostem se je vsem zdela zanimi-ponoviti. društvo lipa – univerza za tretje življenjsko obdobjedomžale Vsako leto pripravijo pre­gledne razstave ustvarjenih likovnih in ročnih del zadnjega šolskega leta, ki so jih letos združili v skupen do­godek. Na razstavi likovnega krožka, ki deluje pod mentorstvom diplomi­rane slikarke Marije Mojce Vilar, je svoja zadnja dela predstavilo kar 27 ljubiteljskih slikark in slikarjev. Na galerijskih stenah se je zvrstila mno­žica likovnih del, ki so sledila učne­mu načrtu: najprej so bili razstavljeni okvirji ogledal, ki so jih ustvarjalci okrasili kot materialne predstavitve lastnih osebnosti; sledile so upodo­bitve gozdne praproti in oblakov v različnih slikarskih tehnikah, ki so na eni strani zahtevale risarsko odličnost ter na drugi uravnoteženo razisko­vanje osnovnih likovnih elementov. Postavitev so zaključile slike v sliki, v katerih so ustvarjalci v lastnih slogih likovno združevali dve različni podobi v novo celoto. V nekaterih primerih so slike pogumno stopile iz realističnih okvirjev in prikazale ustvarjalno igro v maniri abstraktnega slikarstva. Svoja keramična dela je razstavlja­lo šest ustvarjalcev pod strokovnim vodstvom Lučke Šičarov, oblikovalke unikatne keramike, in tudi 13 kleklja­ric, ki so domžalskim slamnikom obli­kovale okrasne trakove iz čipke. Izde­lovalke punčk iz blaga s svojimi izdel­ki nadaljujejo večletno humanitarno dejavnost. Razstava je vsekakor ponu­dila pester in raznolik izbor izdelkov, ki bi verjetno prišli še do večjega izra­za, če bi bili razstavljeni v dveh loče­nih razstavah likovnih in ročnih del. R . K. Foto : Dragica Šetina le t n i k lv i | j u n ij 2016 | š tev ilk a 6 slamnik | 29 okolje | slamnikova izvidnica kolumna • kam greš, človek? INDUSTRIJSKO KMETIJSTVO Zelena revolucija v kmetijstvu ni nič drugega kot prehod iz kmetovanja na sončni pogon v kmetijstvo na naftni pogon, v industrijsko kmetijstvo. S tem nafta ni postala zgolj energent za pogon kmetijske mehanizacije, pač pa tudi su­rovina, iz katere se proizvajajo temeljne postavke tega koncepta, kot so kemična gnojila in pesticidi. Na tem me­stu ne bom pisal o posledicah industrij­skega kmetovanja na okolje in zdravje ljudi, ki so grozljive in jih bolj ali manj že poznate. Pisal bom o dramatičnih družbenih posledicah, ki se dogajajo po svetu in tudi pri nas. Spoznali bomo, da je industrijsko kmetijstvo zamisel elit, vodena s ciljem popolnega nadzora nad hrano, vodo in zdravjem človeka. Vse se je začelo kot skupen projekt Rockefellerjeve in Fordove fondacije ter Svetovne banke in Agencije ZDA za med­narodni razvoj. V ozadju te zamisli je bil strah pred socialno revolucijo kmetov, ne pa pred revolucijo industrijskega pro­letariata, kot je predpostavljal Karl Marx. Javnost je za zeleno revolucijo izvedela, ko je njen frontman Norman Borlaug (1914–2009) leta 1970 prejel Nobelovo na­grado za mir. Imenovali so ga ‚Oče zelene revolucije‘ in ‚Mož, ki je nahranil svet‘. Karizmatični Borlaug je bil prava izbira. Začel je z aplikacijo DDT-ja in kot mikrobi­olog pri korporaciji DuPont razvijal nove fungicide. Potem ga je leta 1944 kupil Roc­kefeller in s tem se je začela zelena revolu­cija. Cilj je bil industrializacija kmetijstva in odpiranje svetovnega trga prehrane, oboje pod vodstvom ameriških korporacij in bank. Načrtovan je bil vdor v kmetova­nje tretjega sveta, ki je še vedno temeljilo na lokalni samooskrbi. Zelena revolucija niso bili samo večji pridelki, temveč pred­vsem korporativno vodene spremembe političnih, ekonomskih in socialnih raz­mer v državah tretjega sveta. Začelo se je s pridelavo pšenice leta 1943 v Mehiki. Novi hibridi, kemična gnojila in namakanje so opravili svoje in Mehika je postala celo iz­voznik pšenice. Ustanovili so Mednarodni center za koruzo in pšenico – CIMMYT, ki je začel s šolanjem tujcev, ki so kot trojan-ski konji vstopali v tretji svet. Rockefeller je gledal proti Jugovzhodni Aziji, kjer so se dogajale nevarne reči: kitajska revolucija, korejska vojna ter rastoča komunistična nevarnost v Maleziji, Indokini in Filipi­nih. Ameriška vojska ni bila zmožna inter­venirati po celotnem območju. Lakota je bila glavni zaveznik komunizma, zato je bila rešitev hrana. Več hrane bo prineslo več kapitalizma. ZDA so že imele izkušnjo v povojni Italiji in Franciji, ko so komu­nisti nevarno segali po oblasti. Agroteh­nokrati, šolani v CIMMYT, so prevzemali profesorska mesta na univerzah, kjer so začeli izobraževanje za zeleno revolucijo. Sledil je prodor v Indijo. V igri je bil seve­da riž, osnova prehrane domačinov, ki so takrat zaradi dveletne suše trpeli hudo lakoto. Ustanovili so Mednarodni inštitut za raziskave riža – IRRI na Filipinih, ki je hitro plasiral nove varietete riža, s kateri­mi je prišel ameriški kapital, ki je gradil tovarne kemičnih gnojil in pesticidov. Ker so si prilastili najbolj rodovitne predele Indije, tako kot prej v Mehiki, uspeh ni izostal. Cilj je bil dosežen, kreacija kapitalističnega tržnega sis­tema, ki je temeljil na popolni odvisnosti kmetov od uvoženih kemikalij, mehani­zacije, opreme in semen. Kmetje so mo­rali korporacijam prodati pridelek in po­tem od njih kupovati vse potrebne stvari za kmetovanje. Kdor je vstopil v to igro, ni mogel več izstopiti, kajti za vrat ga je stiskal kredit. Sledil je vdor v cenovno politiko odkupa pridelkov in pritisk na plače zaposlenih. Preživele so le velike kmetije, množica malih kmetov pa je propadla, postali so sezonski delavci ali pa napolnili slume v velemestih. Doda­ten porast brezposelnosti je prispevala kmetijska mehanizacija, ki je prevzela delo milijonov rok. Hkrati so cene kme­tijske zemlje poletele v nebo. To je prak­tično uničilo lokalne skupnosti. Zelena revolucija je pokazala svoje pravo lice – neokolonializem. Hkrati pa se je začelo uničevanje rodnosti prsti, vo­dnih virov in okolja, s tem še večja odvi­snost kmetov od uvoženih kemikalij. Očitno pa se svet iz polomije zelene revolucije ni ničesar naučil, zato zdaj velekapital ponuja ‚novo zeleno revolu­cijo‘. Rockefellerju tokrat delata družbo Bill&Melinda Gates in ta požrtna druščina zdaj poskuša prodreti v Afriko. Ustanovili so Zvezo za zeleno revolucijo v Afriki – AGRA, pod hinavskim geslom Nahraniti lačne. Ciljno območje je podsaharska Afrika, kjer večina kmetov obdeluje majh­ne površine in viške prodaja na lokalnih tržnicah. V zamisel AGRA so seveda do­dani GSO. Afričani naj bi postali velik trg porabnikov GSO, ki jih Evropejci odločno zavračajo. Kdo bo obvaroval Afričane pred dokončnim uničenjem njihove sa­mooskrbe? Vso zgodovino so se Afričani prehranili sami, potem pa so vdrli koloni­zatorji in jih pregnali z zemlje, da so lahko ustvarili svoje plantaže. Veliki deli Afrike so bili pahnjeni v lakoto po zaslugi med­narodnih stvorov, kot so IMF, WB in WTO. Ljudje tretjega sveta odkrivajo, da je prehranska suverenost mnogo boljša rešitev kot suženjska odvisnost od korporacij. Kdaj bomo to končno spoznali tudi v Sloveniji? Toda rešitev obstoji in se uspešno razvija. Imenuje se agroekologija. To je praksa, pri kateri mali kmetje uporablja­jo sonaravne postopke, ki temeljijo na kombinaciji sodobne znanosti in krajev­nega tradicionalnega znanja. Cilja agroe­kologije sta samooskrba in zdravje prsti. Pregled 45 agroekoloških projektov v 17 afriških državah pokriva okrog 730.000 družinskih kmetij in v 95 odstotkih pri­merov so se pridelki povečali od 50 do 116 odstotkov. Če pogledamo širše, do­bimo še en vzpodbuden podatek, agro­ekološki projekti v 57 državah Tretjega sveta so prinesli povprečno 80-odstotno povečanje pridelka. Ljudje tretjega sveta odkrivajo, da je prehranska suverenost mnogo boljša rešitev kot suženjska odvi­snost od korporacij. Kdaj bomo to konč­no spoznali tudi v Sloveniji? Zelena revolucija je v svetu doživela največji razcvet v času od 1970 do 1990. V teh dvajsetih letih se je količina hra­ne na prebivalca planeta povečala za 11 odstotkov, število lačnih ust pa je padlo od 942 milijona na 786 milijonov, torej za 16 odstotkov. Kaj pa je tu narobe, bo­ste ugovarjali, ali ni to zadosten dokaz o uspehih zelene revolucije? Do tu sežejo tudi zagovorniki zelene revolucije, toda mi gremo malce dlje. Izvzemimo Kitajsko iz tega prikaza in poglejmo, kaj dobimo.Število lačnih v svetu brez Kitajske je na­raslo za 11 odstotkov, od 536 na 597 mili­jonov. Trend je torej obrnila Kitajska, ki je število lačnih znižala od 406 milijonov na 189 milijonov po zaslugi komunistič­ne revolucije. Lahko bi rekli, da je bila kitajska revolucija uspešnejša kot zelena revolucija. Za zaključek povem še to, da smo v Sloveniji na težki preizkušnji prehranske suverenosti. Propadlo je 13.000 malih kmetij, zdaj zaradi nizkih cen mleka in mesa propadajo že velike kmetije, ki jih davijo krediti. Ob tem pa že dve tretjini hrane uvažamo. Če ne postorimo agroe­kološkega obrata, si bodo tujci prilastili našo zemljo, mi pa bomo postali lačni sužnji korporacij. . Ko vam (ga)sosed podkuri ... Toplejše vreme in sončni dnevi najhitreje privabijo ljudi iz stanovanj v naravo. Posebej se jih razveselijo tudi vrtičkarji, ki spet lahko z veseljem obdelujejo svoje gredice. Tudi naši sosedje se po končani zimi radi spomnijo, da je napočil čas za urejanje okolice, ki ga navadno spremlja kup bioloških in manj bioloških odpadkov. In takrat nas spet preseneti – ogenj s sosedovega vrta. Tjaša Banko G otovo nihče ne uživa v dimu in smradu, pa ven­dar, kaj lahko storimo, ko nam zakurijo pod nosom? Kurjenje na prostem namreč ni le zo­prno, ampak je tudi eden pomembnej­ših dejavnikov onesnaževanja zraka. Pri kurjenju lesa se denimo sprožajo delci, kot so: benzen, policiklični aro­matski ogljikovodiki (PAH), formalde­hid in ogljikov monoksid, ki negativ­no vplivajo na zdravje ljudi. Nenaza­dnje je ogenj na prostem pogosto tudi vzrok številnih nesreč. Zlahka lahko pride do požara, pred kratkim pa je ogenj na enem izmed slovenskih vrtov celo zahteval smrtno žrtev. Kurjenje na prostem v naseljih na nacionalni ravni ni posebej regulira­no, inšpektorji pa lahko ukrepajo le, kadar občani oziroma podjetja kurijo prepovedane materiale in druge od­padke. Če se vam s sosedovega dvori­šča kadi pod nos, ali vam smrdi perilo, ki ga sušite na vrtu, vam torej ne pre­ostane drugega kot strpnost. Razen če stanujete v eni izmed občin, ki so o kurjenju v naseljih sprejele poseben odlok. Občina Zagorje ob Savi sežiga­nje vrtnih odpadkov v strnjenih nase­ljih denimo prepoveduje. Za podoben ukrep so se odločili na Jesenicah in v Kranjski Gori. »Občina Domžale nima posebnega odloka, ki bi urejal kurjenje, obstaja pa Uredba o varstvu pred požarom v na­ravnem okolju. Pristojni organ za nad­zor Inšpektor je pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar je razglašena požarna ogrože­nost, pa tudi policija,« nam pojasnijo na uradu župana. Uredba, ki ureja kurjenje v naravnem okolju, pod sle­dnjim opredeljuje gozd oziroma goz­dno zemljišče, območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča, v obdobju, ko je razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja pa do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemlji­šča. Med naravno okolje spadajo tudi skupina gozdnega drevja, drevored, park in plantaža gozdnega drevja, kot jih določajo predpisi o gozdovih. Za kurjenje odpadkov v naravnem okolju vas lahko doleti globa v višini od 100 do 600 evrov za posameznike, ter med 600 in 4000 evrov za pravne osebe. Prijave je treba posredovati Inšpek­toratu za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. V primerih kršitev v času, ko je razglašena večja požarna ogroženost, se lahko o kršitvi obvesti tudi policijo. Kurjenja v naseljih oziroma na vr­tovih ta uredba ne ureja, zadeva pa ni omejena niti s kakšnim drugim pred­pisom, pravijo na Občini Domžale, in dodajajo, da vas v primeru kurjenja nevarnih odpadkov, kot so denimo plastika in topila, lahko doleti opozo­rilo občinskega inšpektorja za nedo­voljeno početje. Naj bo dovoljeno ali ne, preden boste zakurili ogenj, pomislite še na ostale možnosti, s katerimi bi se odpa­dnih snovi znebili na prijaznejši na­čin. Vzemite v obzir okolje in okolico. Če se kljub temu odločite za kurjenje, naj bo to vsaj previdno in varno. Saj veste, z ognjem se ne gre igrati ... . politične stranke ltd / damjana korošec sd / uroš breznik, občinski svetnik Zdravstveni pregledi Podpiramo izgradnjo domžalskih športnikov Podružnične osnovne šole Ihan V občini Domžale je vsaj 3000 otrok in mlado­stnikov, ki so aktivni športniki. Po Zakonu o športu je športnik vsaka fizična oseba, ki je regi­strirana pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovalnih sistemih nacio­nalnih panožnih športnih zvez. Zakon o športu izvajalcem letnega programa športa nalaga, da le-ti zagotovijo, da športno udejstvovanje ne škodi zdravju aktivnih ude­ležencev v športu. Športniki morajo zato vsako leto opraviti zdravniški pregled, kar pa je pogoj, da so registrirani ter lahko tekmujejo in treni­rajo. Povprečen znesek takega specialističnega pregleda znaša 65 evrov. Večina domžalskih klubov za svoje športnike po svoje organizira specialistične preglede (še pred letom so se nekateri pregledi opravljali kar v prostorih klubov, ki niso specialistično ureje­ni). Strošek pregleda nosijo starši. Redko starši odpeljejo svojega otroka na pregled individual-no k svojemu izbranemu zdravniku, kjer plača nižjo ceno. Letos domžalski športniki lahko opravljajo zdravniške specialistične preglede v Ljubljani, zato morajo povprečno štiri ure manjkati pri po­uku. Starši večinoma vzamejo dopust ali koristi­jo ure zato, da vozijo otroke v Ljubljano. Zakaj jih ne bi v Domžale? Zakaj se to ne izvaja v prostorih domžalskega zdravstvenega doma? V Domžalah opravljata medicino dela dve ordinaciji, kar pa je za potrebe naše občine absolutno premalo. Kot svetnica (LTD) v občini Domžale sem predlagala, da Zdravstveni dom Domžale prouči Kot svetnica (LTD) v občini Domžale sem predlagala, da Zdravstveni dom Domžale prouči možnosti za odprtje ordinacije, kjer bi opravljali tovrstne preglede, saj se glede na število pregledov in normativov lahko odpre novo delovno mesto. možnosti za odprtje ordinacije, kjer bi opravljali tovrstne preglede, saj se glede na število pregle­dov in normativov lahko odpre novo delovno mesto. Predvidevam, da bi bila cena, ki jo plača­jo starši, znatno nižja. V tovrstno sistematiko bi lahko vključili preglede gasilcev, rekreativcev in ostalih, ki to potrebujejo oziroma želijo. Sicer pa ..., če si preberete 43. člen Zakona o športu, kjer natančno piše, da zdravstvene pre­glede, ki so obvezni za športnike, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvezah, financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pa se vprašam: Kje oziro­ma kdo se je zataknil, kdo je odgovoren, da se ta sredstva od države ne izterjajo? Zakaj so pregledi športnikov v Kranju in Škofji Loki brezplačni? Morda pa le dobim odgovor. Na junijski seji Občinskega sveta Občine Domža­le smo sprejeli rebalans proračuna. Socialni de­mokrati smo podprli predlog rebalansa in s tem jasno podprli gradnjo Podružnične osnovne šole Ihan kot največjega projekta v tem mandatu. Pa vendar ne brez grenkobe. Ne zaradi šole, ki je nujno potrebna, saj je to rezultat rasti ob­čine Domžale v preteklem obdobju, ko je bilo priseljevanje večje in so se s tem povečale potre­be najprej v vrtcih in zdaj v osnovnih šolah. Vse otroke, ki smo jih z novimi vrtčevskimi enotami uspešno pospremili skozi predšolsko vzgojo, moramo seveda uspešno pospremiti tudi sko­zi osnovnošolske izzive. Ker je bilo teh več kot v preteklih letih, je torej gradnja šole, po vseh znanih številkah, potrebna. Tisto, kar pušča nekaj grenkobe, je dejstvo, da je za občino, kakršne so Domžale, ki imajo proračun okoli 30 milijonov evrov, največji pro­jekt izgradnja podružnične šole. Želeli bi si bolj usmerjenega, dolgoročnega načrtovanja z vizijo. Rešitve iščemo v stihijskih in gasilskih odločitvah, ne postavljamo pa si vprašanj, kot so: Kakšna bo prometna politika občine v naslednjih 15 letih? Kako in kje bodo mladi uresničevali svoje potenci­ale? Kako ustvariti boljše pogoje za delovanje go­spodarstva? Je turizem panoga, ki lahko pomaga naši občini do novih delovnih mest v prihodnosti? Teh vprašanj je veliko, pa vendar imamo Socialni demokrati občutek, da ni velike želje po iskanju odgovorov nanje. No, razen na deklarativni ravni. Pred nami sta še dve leti mandata, in želimo si, da bosta uspešnejši, kot sta bili pretekli dve. Tisto, kar pušča nekaj grenkobe, je dejstvo, da je za občino, kakršne so Domžale, ki imajo proračun okoli 30 milijonov evrov, največji projekt izgradnja podružnične šole. Želeli bi si bolj usmerjenega, dolgoročnega načrtovanja z vizijo. Vsem bralcem in bralkam voščimo ob Dnevu državnosti! Mimogrede, ko smo že pri šolstvu, naj spo­mnim, da v tem trenutku poteka tudi javna raz­prava o brisanju meja med javnim in zasebnim šolstvom (slednje dejansko ni dostopno vsem!). Socialni demokrati ob tem pozivamo vse dr­žavljane in državljanke, da podpišete peticijo za ohranitev javnega šolstva na spletni strani www.ohranimojavnosolstvo.si. Javno izobra­ževanje je temeljna človekova pravica, ki jo je država dolžna zagotavljati, brisanje meja med javnim in zasebnim pa lahko konkretno zamaje tudi kvaliteto tistega, kar nam mora biti dosto­pno – javno šolstvo. Iskrene čestitke vsem ob petindvajsetletnici izpolnitve največjih sanj našega naroda. Delajmo skupaj, odgovorno in z upanjem, da se Slovenija čim bolj približa tudi drugim sanjam! Petindvajset let že govorimo, da so se sloven­skemu narodu izpolnile sanje, ko nam je uspelo ustvariti samostojno in neodvisno državo. Pa so se naše sanje res uresničile? – So! To samostoj­no državo zares imamo. Zdaj pa jo moramo sami voditi, organizirati, financirati in tudi odgovar­jati za posledice naših ravnanj. Krivde za neu­spehe ali stranpoti ni mogoče prevaliti na zuna­nje sovražnike, ampak jo moramo Slovenci pri­pisati kar nam samim. Zdi se, da se prav zaradi nesposobnosti priznanja lastnih napak vrtimo v krogu in ne uspemo narediti koraka naprej. A napredek bomo dosegli takrat, ko bodo vsak izmed nas kot posameznik, vse veje oblasti in oba politična pola najprej pri sebi ugotovili, kaj delamo narobe, potem pa tudi ustrezno spreme­nili svoja ravnanja. Ker imamo le eno domovino, ne smemo nad njeno usodo nikoli obupati, pač pa iskati rešitve za izboljšanje položaja. Tudi danes je treba sa­njati in vedeti, kaj želimo v Sloveniji uresničiti v prihodnosti. Če bomo vedeli za cilj, bomo is­kali tudi prave poti, da ga dosežemo. V NSi se zavedamo, da se je treba že danes pripraviti na probleme, s katerimi bomo soočeni šele čez ne­kaj let. Staranje prebivalstva in nekateri drugi demografski trendi jasno kličejo po strukturnih reformah na področju trga dela, zaposlovanja, pokojninskega sistema, zdravstva, itd. Krščan­ski demokrati smo tako že pripravili nekatere re­ sds / mag. tomaž deželak, član os in predsednik oo sds Kratek vodnik z naslovom: Kako čim več zapraviti ali rebalans proračuna Pred nekaj dnevi smo dobili v sprejem predlog rebalansa proračuna občine Domžale. Naj vas ne skrbi, ne bomo šparali, ustvarili bomo pri­manjkljaj v višini približno 4,3 milijona evrov. Po dobrem starem reku, šparat je treba, pa naj stane, kar hoče. Za vzpostavitev pogojev za ra­zvoj gospodarstva ne bomo praktično name­nili ničesar. Seveda, saj ne moremo spalnega naselja z imenom Domžale spet spreminjati v obrtniško občino. Lažje je popraviti nekaj cest, pa je. Razmišljati o celostni podobi Domžal, to je pa že nekaj bolj kompleksnega. Za kaj takega bi se morali vprašati, kje imamo center. Mar je to okoli tržnice. Morda pred športnim parkom ali ob Kamniški Bistrici. Kje je center Domžal? Ali ga sploh imamo? Ne, nimamo ga, kljub le­tnemu proračunu 36 milijonov evrov. Pa ljudje božji, kaj mi delamo s tem denarjem. Po domače: mečemo ga čez okno. Navedimo samo primer: Z rebalansom je bil sprejet tudi 3,5 milijona evrov težak paket za postavitev nove šole v Ihanu. Sku­paj z ostalimi deli, odkupi zemljišč in … pribli­žno 5 milijonov evrov. Vse lepo in prav. Ampak, na podlagi česa smo odločali. Ja, na podlagi izja­ve občinskega uradnika, ki nam je zatrdil, da bo tam šola stala, in da kakšne druge dokumentaci­je, študije, ekonomske upravičenosti za investi­cijo, števila šoloobveznih otrok, … nam svetni­ Kje je center Domžal? Ali ga sploh imamo? Ne, nimamo ga, kljub letnemu proračunu 36 milijonov evrov. Pa ljudje božji, kaj mi delamo s tem denarjem. kom, ki odločamo o tem, ni potrebno videti. Pa ‚čakte mal‘. Občinski svet pa je že odločal o tem denarju. Smo ga že podelili. Na podlagi česa? Pa to je kot pri norcih. V primeru, da investicija ne bo opravičljiva, pa bo taisti uradnik dejal občin­skemu svetu: »Češ, saj je o tem odločal občinski svet.« Morda bi raje najprej rešili problem javne­ga prevoza in vprašanje, kako občani iz Ihana z javnim prevozom pridejo na delo, v šolo ali po drugih opravkih v Domžale ali Ljubljano? Ja, ne morejo, ker tega prevoza praktično ni. In zakaj ne, ja, zato, ker se tisti, ki odločajo o teh sred­stvih, s katerimi bi lahko vzpostavili javni pre­voz, prevažajo v dragih avtomobilih in se jim za to problematiko po domače … jetja, da bi ljudje prejemali pošteno plačilo za opravljeno delo in da bi upokojenci prejemali dostojno pokojnino. V Sloveniji prihodnosti si želim, da bi število rojenih otrok naraščalo in bi se narod spet naravno obnavljal, družina pa bi postala tista vrednota, ki bi jo mladi postavljali pred kariero in potovanja. Sanjam tudi o tem, da bi se veselje do življenja v Sloveniji podvojilo ali nas nagovorili predsednica NSi Ljudmila Novak, predsednik zveze seniorjev NSi Jože Jurkovič, predsednik MSi Federico Potočnik in poslanec NSi Jernej Vrtovec. Celoten dogodek so s svojim petjem popestrili pevci kvarteta Cvet. Ljudmi­la Novak je najprej izrazila pohvalo in zahvalo OO NSi Domžale ter vsem sodelavcem za veliko zavzetost in aktivno sodelovanje. Nato je krat­ko orisala položaj NSi in njeno delovanje. Pou­darila je, da moramo biti ponosni na to, kar so Krščanski demokrati naredili za Slovenijo že vse od časa osamosvajanja naprej. Brez krščanskih demokratov, ki so imeli zveze na najbolj ključnih mestih po svetu, npr. v Vatikanu, Slovenija ne bi bila tako hitro priznana od drugih držav in tako hitro samostojna. Nova Slovenija ima dovolj strokovnih, odgovornih in sposobnih ljudi, ki bi lahko prevzeli ministrstva in jih tudi uspešno vodili. V Evropi se je izkazalo, da države vedno napredujejo, kadar jih vodijo krščanski demo­krati. Na zboru članstva smo izvolili nov občin­ski odbor za prihodnji dve leti. Sestavljajo ga vsi dosedanji člani OO NSi Domžale. Ob koncu smo se še nekoliko zadržali ob odličnem golažu in v prijateljskem klepetu. potrojilo, Slovenci doma, po svetu in v zamejstvu pa bi bili zelo ponosni na svojo domovino. Iskrene čestitke vsem ob petindvajsetletnici izpolnitve največjih sanj našega naroda. Delajmo skupaj, odgovorno in z upanjem, da se Slovenija čim bolj približa tudi drugim sanjam! V Evropi se je izkazalo, da države vedno napredujejo, kadar jih vodijo krščanski demokrati. V nedeljo, 12. junija, smo se člani in sim­patizerji NSi iz Kamnika in Domžal s skupnim avtobusom odpeljali na Tabor Nove Slovenije v Vojniku. Kljub slabemu vremenu se nas je pod šotori zbralo okrog 3000. Prisluhnili smo nago­vorom predsednice NSi Ljudmile Novak, evrop­skega poslanca Lojzeta Peterleta in poslancev NSi. Ogledali smo si nekaj kratkih filmov v spo­min na osamosvojitev in v počastitev 25. obletni­ce samostojne Slovenije, prisluhnili smo petju in igranju Prifarskih muzikantov, predvsem pa smo uživali v druženju in srečanjih s prijatelji in znanci iz vse Slovenije. Vsem domžalskim občanom želimo ponosno praznovanje dneva državnosti. pogled na domžalsko preteklost PRI DESETIH LETIH OSTAL BREZ OČETA, PARTIZANA ANTON KORELC IZ DOMŽAL Družina Antona Korelca izhaja iz Dolge vasi, kjer je bil rojen decembra 1932., kilometer stran od Kočevja, zdaj se kraja že držita skupaj. Starša sta se poročila leta 1930, pozneje so se preselili v Koprivnik. sem končal, ker po kapitulaciji Italije ni ostal živ, saj nihče ni prestopil njenega treba čim prej zaposliti. Rodila se je tudi Jože Skok bilo pouka do konca vojna. V spričevalu praga. Nemci niso iskali komandirja in polsestra Vida, njen oče je bil drvar, pri Foto: arhiv Antona Korelca imam vpisani dve leti in pol osnovne šole, njegovega kurirja, temveč nekega izda-katerem sem delal. Vida Retelj je imela nazadnje sem obiskoval tretji razred.« jalca, družino je imel v vasi, pa se mu v centru Domžal pletiljstvo in trgovino. V vasi z okoli sto hišnih številk so po vojni ni nič zgodilo. Ker je bil Marok Sestra Julka se je smrtno ponesrečila v imeli največ besede odborniki OF. Naj­ španski borec, so Nemci vedeli, da je prometni nesreči leta 1969, ko sta umrla O če je bil cestar na relaciji prej je bil predsednik rajonskega odbo­ zelo pomemben partizan. Z Armenijem tudi mama in svak.« Kočevje–Koprivnik, in da ra Antonov oče. Ko je padel v boju, ga sva našla več šaržerjev, iz katerih je mu je bilo delo olajšano, sta je nadomestil Maks Torbar, ki je tudi streljal v sovražnika.« Po padlem možu le spomenica starša dobila prebivališče padel, po njem pa Ivančeva. »Italijan- Mama je leta 1950 prejela spomenico. pri Kočevarjih. »Oče, tudi Anton, je vzel ska vojska je bila bolj revna, kaj dosti se Hodil po kurirskih poteh Pod njo sta bila podpisana minister v najem pol hiše, da je lažje prišel na z vaščani niso pogovarjali, bilo jih je oko- Koprivnikarji so se do Bele krajine gi-za obrambo Tito in generalni sekretar delo. Prej je moral iz Kočevja prevoziti li sto. Ponoči so radi ukradli krompir ali bali povsem svobodno. Nemci in belo-Zveze borcev Jugoslavije Aleksander petnajst kilometrov, da je lahko s kole­ drug živež. V začetku so imeli kar dobro gardisti so prihajali le na hajke, slednji Ranković. »Po vojni je vsak skrbel pred­som prišel do cestnega rajona Onek– hrano, potlej jo je začelo primanjkovati, so bili v spopadih nekakšna topovska vsem zase, ker je bilo pomanjkanje veli-Koprivnik. Vas je bila velika, v njej je saj so izgubljali vojno v Etiopiji. Cerkveni hrana, Nemcev je bilo bolj malo. »V Ko-ko. Mama ni dobila nobenih ugodnosti prebivalo tristo ljudi, oče je bil predse­ obredi so potekali normalno, živež smo čevski Reki je bil moj bratranec, do Ko-za okrevanje ali kaj podobnega, bila je dnik rajonskega odbora OF. Mama Fani dobivali enkrat na mesec. Italijani so čevja in Ribnice pa nismo zahajali, ker je socialno zavarovana kot vsi drugi. Leta Hodila je tudi na ‹tabrg›, da je z delom 1946 sem odšel k sestri Julki v Domžale odslužila za najemnino njive in drugo.« je imela vrt in njivo, vse je bilo v najemu. na obisk, kjer mi je bilo všeč, mama pa je hotela, da se vrnem v Kočevje. Po vojni Oče že zgodaj odšel v partizane sem želel čim prej iz Koprivnika, zato sem se leta 1947 prijavil za delovno brigadoKo so leta 1941 Italijani napadli Ko­ Šamac–Sarajevo, vendar me niso spre­»Mama, sestra in jaz smo se vrnili na privnik, so vaščani pobegnili v gozd. jeli, ker sem bil preslaboten. Bil pa sem dom, oče pa je pozneje ostal pri parti­ sprejet v mladinsko brigado Rog, kopali zanih. Če so pred tem prišli k nam, smo smo goriški lijak. V njej sem bil dva mese­se morali mama, sestra in jaz umakniti, ca in sicer v kočevski četi. Moja brigadir­največkrat smo šli na njivo. Italijanov ska knjižica je shranjena v muzeju.« smo se kar bali, čeprav so na začetku V tistem času so priključili Primor­ sko k Sloveniji. »Ko sem prispel tja, cem. Decembra 1942 so bili partizani, kuhali paštašuto in jo dajali nam mul­ so imeli še lire. Nedaleč od nas, kjer med njimi moj oče, izdani, šest jih je smo brigadirji kopali, so bili Angleži padlo. Trije so bili odrasli in so že imeli in Američani. Enkrat so nas v brigadi družine, dva sta bila stara okoli osem­ naložili na tovornjak in peljali v Novo najst let. Italijani so jih postrelili pri Gorico, kjer je nastajalo novo mesto.« Starem Brezju, do naše vasi se je slišalo Po brigadi selitev v Domžale streljanje. Mama in oče sta se vzela, ko sta bila še čisto mlada. Potem se je za- Enajstega novembra leta 1947 so se Ko­ relčevi preselili v Domžale, čeprav bi čela vojna in zveze je bilo kmalu konec. mama raje ostala na Kočevskem. »Ar­se morali, do konca vojne smo ostali Naprej smo se prebijali, kolikor smo meni nam je v kinodvorani odstopil sobo doma. Pri nas je bila nastanjena dela­ v dvosobnem stanovanju. Dve gospodinji vska četa, njen komandir je bil Gabrijel sta kuhali na en štedilnik. V kinodvorani, Armeni iz Domžal. Ta nas je pozneje partizani pa so padle sami odpeljali. nam dali nakaznice, v kar so bili prisi-bilo vse preveč zaprto. Naše območje je filme so redno vrteli, je bilo treba kuriti pripeljal v Domžale. Prva je odšla se-Na hribu proti Beli krajini so bile naj-ljeni, saj so nas omejili, da nismo mogli bilo dodeljeno Italijanom, severni del od peči za ogrevanje. Po novem letu mi je stra Julka, ki je delala v Tosami, kjer sta hujše bitke, ker so jo partizani čuvali, nikamor. Lire smo imeli, vendar jih nismo Save so dobili Nemci.« Hvastja iz sindikata uredil službo v Indu­se menjavali z Anico, Armenijevo ženo, saj je bila že osvobojeno ozemlje.« mogli nikjer zapraviti.« Anton je bil še premlad za kurirja, platiju. V njem je bilo tisoč zaposlenih, sledila sva jaz in mama z mojo sestro Italijani so napadli Koprivnik leta je pa s prijateljem, njegova mama je nekateri obrati so delali na tri izmene. Vido. Svojega v Koprivniku nismo imeli Na začetku vojne izselili 1941, vendar so kmalu odšli. Drugič se bila predsednica rajonskega odbora, Najprej sem delal v tkalnici, pozneje v skoraj nič, ker smo bili bajtarji.« Kočevarje je vrnila brigada, okoli vasi so razpeli večkrat šel po kurirskih poteh v Nem-mehanični delavnici, kjer so tudi vajen- Okoli Kočevja so bili v veliki večini, žico in trinajst bunkerjev, v glavnem iz ško Loko ali drugam. »Zelo sva morala ci delali v dveh izmenah.« Omogočili so Italijani požgali vasi, ker so se naselili so jih v Brežice in okolico, od lesa. »Partizani so se najprej pojavljali paziti, da nisva po neobljudenem terenu mu izučitev za strojnega ključavničarja, bali odpora koder so izselili 30.000 prebivalcev v posamično, potem je število naraščalo, pohodila kakšne kače ali kaj podobnega. leta 1952 pa je odšel na dveletno slu-Dva kilometra stran od Koprivnika so Bosno, Srbijo in drugam. »Dvanajst izvajale so se tudi mobilizacije. Po kapi-Kupiti nismo mogli ničesar, ostalo nam ženje vojnega roka. Leta 1954 so začeliItalijani požgali vas Hrib, ljudi pa pre-tisoč in pol Kočevarjev so na neoblju-tulaciji Italije je bilo na Brezovici na kupe je, kar smo imeli od prej. Nekateri so se jemati nove ljudi v Mlinostroju v Študi, selili vanj. Enako so storili z vasjo Raj-deno Kočevsko naselili pred šesto leti, italijanskega orožja, ki so ga bili dolžni ob italijanski okupaciji septembra 1943 kjer se je zaposlil in ostal do upokojitve. henav na robu kočevskega Roga, pož-v glavnem v Kočevsko Reko, Kočevje in odvreči. Mama me je poslala zdoma, da kar opomogli tudi z oblačili ali obutvijo, »Mlinostroj je bil zame odrešitev. De­ganih je bilo šestdeset hiš. »Okoli Ko-Onek. Govorili so neko čudno mešanico bi prinesel kakšne odeje, oblačila in obu-zame je bilo vse to preveliko.« lali smo v glavnem zunaj. Poleti je bilo privnika so bili bunkerji in žica, tako da med nemščino in slovenščino.« tev. Vrnil pa sem se skoraj do zob oboro-Da se bo vojna končala, so vedeli že kar v redu, pozimi smo se v zaprtih pro­vaščani niso mogli nikamor, saj je bila v Antonova družina je v času okupa-žen, tudi z bombami v kovčku. Mama me precej prej, sovražniki so se že kmalu storih ogreli ob peči na žaganje. Vedeli kraju italijanska postojanka. Dober te-cije živela zelo težko. »Živeli smo od je dvakrat pošteno našeškala.« začeli umikati. »Rekli so nam, samo da smo, da bo drugo leto bolje. Izdelovali den pred kapitulacijo Italije septembra pridelkov na vrtu in njivi, krompirja, bo konec vojne, pa bomo jedli večkrat smo mlinske stroje in silose, kar za celo 1943. so se neko noč umaknili, ker so se zelja in kolerabe, živine nismo imeli, Tragična smrt narodnega kot enkrat na dan. Ko je bilo vsega konec, Jugoslavijo. Počasi smo zgradili eno halo, bali maščevanja prebivalcev. V Brezo-razen kokoši, zajcev in pujska. Mleka heroja Alojza Kolmana se ni veliko spremenilo, vsaj glede hrane potem drugo, tovarna je lepo napredova­vici blizu Kočevja so italijansko vojsko skoraj ni bilo, ker so bile v vasi le dve ali Kadar so bili Nemci in belogardisti v ne. Po koncu vojne sem takoj poprijel la in še zdaj obratuje. Najprej sem bil razorožili. Tam je bilo orožja, kolikor si tri krave. Ko so se Kočevarji na začetku vasi, partizani niso udarili po njih, ker za delo. Začel sem delati pri Bosancu strojni ključavničar, nato skupinovodja, hotel. Imel sem dobrih enajst let, bil sem vojne umaknili iz Koprivnika in Hriba bi imeli vaščane za talce. Vedeli so, da Stipu, ki je že v stari Jugoslaviji drvaril v pa mojster. V zadnjih desetih letih sem dokaj nerazvit in podhranjen, saj smo v bližini, so pustili za seboj ročni mlin, bi lahko prihajalo do represalij nad Koprivniku. Predvsem pozimi, ko je bilo vodil praktični pouk za vajence.« imeli hrano komaj za sproti. Do konca ki ga je domov pripeljal oče. Iz vse vasi prebivalstvom. »Preden je jeseni 1944 ogromno snega, sem pomagal pri sečnji V borčevsko organizacijo se je Anton vojne v Koprivniku ni bilo kaj posebne-so prihajali k nam mlet razna zrna.« padel narodni heroj Alojz Kolman Ma-drv, poleti pa smo žgali oglje. Bilo je tako vključil bolj pozno, mama pa je bila ves ga, le od časa do časa so prišli Nemci in Elektrike v vasi še niso imeli, dobili so rok, komandir spremljevalne čete, je naporno, da sem enkrat kar pobegnil. čas v njej. »V organizacijo Simona Jenkadomobranci ter se spopadali s partiza-jo šele leta 1947. Antona še zdaj vežejo večkrat prespal pri nas. Ko je njegova Delal sem za denar in bil prijavljen pri me je predlagal Zdravko Štrukelj, v njej ni. Po kapitulaciji Italije so bili partizani spomini na Koprivnik, zato si je tam četa odšla naprej, so v vasi ostali on, gozdnem podjetju. Pozneje, v Indupla-sem, odkar smo se preselili v Krakovsko zelo dobrodošli v vasi in tudi pri nas.« postavil brunarico. Rad zahaja v do-kurir in še nek oficir. Iznenada so uda-tiju v Jaršah, je bilo veliko lažje delo kot naselje leta 1967, prej smo živeli na Ra- Stalnih partizanskih enot v bližini mače okolje, kjer ima neke vrste mu-rili Nemci, mama je Maroka vlekla za na Kočevskem, kjer je še zdaj težko dobiti dio postaji, blizu Šporarjevih. S Štru­vasi ni bilo, razen kadar so pohajale zej s kmečkimi orodji in podobnim. suknjič, da naj se skrije v klet. Tega pa službo. Tam, kjer so bile nekoč v Kopriv-kljem, pa tudi z Juretom Vulkanom, smo skozi njo. Kolone so bile dolge in štele ni hotel, skočil je čez balkon, ‹gang›, in niku njive in ravnice, zdaj kosijo in pase-se dosti družili. Člani Zveze borcev smo do tristo ljudi ali več. Še posebej se je V Koprivniku pred vojno streljal naokoli. Na koncu vasi so ga jo. Prebivalci so ostareli, še jaz, ki sem že hodili na pohode ob žici okupirane Lju­povečalo število partizanov leta 1944. popolna osemletka Nemci pričakali z nasprotne strani. Bil v letih, sem med mlajšimi.« bljane, pred dobrimi tridesetimi leti smo »Nemci in belogardisti so jih večkrat »Za čas vojne imam v spričevalu vpisa-je ranjen v nogo in se ustrelil s pištolo. Med vojno so se mladi družili na tudi tekmovali v teku. Zdravko ni tekel, napadali, dokler niso v neki bitki doži-nega pol leta pouka, italijanski učitelj je Nemci so mu slekli bluzo in se po Ko-partizanskih mitingih, kjer so tudi pre-narodni heroj Franc Avbelj Lojko pa je,« veli hudega poraza. Terenski odbor OF poučeval v slovenščini, pouk smo imeli čevju hvalili, koga so ubili, ker je bil pevali. »Mama je po padlem možu dva-končuje pripoved Anton, ki ima tudi iz nas je silil, da smo šli mladi fantje po-kar v bivši gostilni, saj so šolo zasedli španski borec in po činu major. Če bi krat na leto dobila nekaj sto dinarjev, pa težkih časov zgledno zbirko fotografij in kopavat ubite Nemce in belogardiste, italijanski vojaki. Druge polovice leta ni-ostal v naši hiši in miroval, bi verjetno nobene druge podpore, zato se je bilo dokumentov. . 32 | slamnik šport šah DP v šahu za članice na Otočcu Na državnem prvenstvu je sodelo­valo deset članic, ki so se pomerile med seboj. Zmagala je mojstrica Špela Kolarič iz Kočevja, kljub po­razu z Unukovo v zadnjem kolu. Špela je pred tem zabeležila kar pet zmag, zanjo je značilna izje­mna borbenost, trdovratnost in močna volja do uspeha. Druga je bila Teja Vidic, članica Komende, malokdo pa ve, da je Teja Domžal­čanka, tretja pa Laura Unuk, Lju­bljana DUOL, sicer dolgoletna čla­nica Komende. Na četrtem mestu je pristala članica Domžal Špela Orehek. Večino turnirja se je držala zelo dobro, uvrstitev si je nekoliko poslabšala s porazom v osmem kolu z Laro Janželj z Iga. Špela je premagala Moniko Rozman in Iva­no Hreščak, preostale partije pa je remizirala. V vse močnejši kon­kurenci, kjer so tudi najstnice vse boljše, je četrto mesto lepa uvrsti­tev. Vrstni red: Kolarič 6,5, Vidic in Unuk s po 6, Orehek in Janželj s po 5,5, Hreščak 5, Rozman 4, Urh 3,5, Leonardi 2, Skuhala 1. Sicer pa je na občnem zboru Šahovske zveze Slovenije, ki je tudi potekal na Oto­čcu, bilo uradno razglašeno, da je Špela Orehek postala fide mojstri­ca in fide inštruktor.  Jože Skok 3. memorialni turnir Vesne Rožič Na Igu je potekal tretji šahovski turnir v spomin na mednarodno mojstrico Vesno Rožič, na katerem je sodelovalo kar 136 udeležencev iz Rusije, Hrvaške, Avstrije in Slo­venije. Zmagal je Jure Borišek pred Juretom Zorkom in Luko Leničem, vsi trije so osvojili sedem točk in pol. Sledili so Šebenik, Biti, Štaj­ Vesnin oče Adrijan med nagovorom udeležencem turnirja ner, Žan Tomazini, Timagin, Hiti in Vesnin brat Samo s sedmimi točka­mi. Med Domžalčani so se uvrstili Jure Plaskan na 16., Špela Orehek na 24., Jože Skok pa na 26. mesto, slednji je bil najboljši senior, vsi so zbrali po šest točk. Odigrali so devet kol v pospešenem tempu. Na začetku turnirja so se z minu­to molka poklonili na nedavno umrlega mednarodnega mojstra Zlatka Bašagiča, ki je treniral vrsto odličnih slovenskih šahistk in ša­histov, dolga leta tudi Luko Leniča iz Domžal.  Jože Skok Izjemne uspehe mlajših selekcij prebuja članska evropska sezona Počitnic za člansko ekipo Nogometnega kluba Domžale je konec. nk domžale Potem ko so varovanci Luke Elsnerja sezono 2015/16 zaključi­li 21. maja in na kratek poletni odmor odšli z evropsko vozovnico in konč­nim tretjim mestom, so ljubitelje dom­žalskega nogometa v nadaljevanju razveseljevale mlajše selekcije. Več kot to, razvajale z osvajanjem prven­stvenih lovorik, saj so se po mladincih in kadetih naslova državnih prvakov veselili še nogometaši do 15 let, liga­ško tekmovanje pa sta na vrhu zaklju­čili tudi selekciji U13 in U14. To je za zdaj kar zgodovinski uspeh kluba. »Stremimo k temu, da smo in bomo še naprej najboljša nogometna šola v Sloveniji. V njej imamo vseh skupaj 17 reprezentantov od tega sedem Domžal­čanov, na katere so lahko občani prav posebej ponosni. Imamo velik poten­cial mladih igralcev, ki rabijo čas, zau­panje in potrpljenje za napredovanje,« razloge za uspeh izpostavi vodja mla­dinskega pogona Dejan Dončić, ki pa trdno verjame, da bo prihodnost še svetlejša: »Tu so mladi Jan Repas, Žan Žužek, Dominik Ivkič, ki so se pridružili članom, za njimi je močan letnik 1998, tako da bodo na vrata članske ekipe kmalu trkali tudi drugi.« Njim bodo na poti do nogometne rasti pomagale tudi nove okrepitve v četi trenerja Elsnerja v prihajajoči se­zoni 2016/17. V domžalski dres se je vrnil Benjamin Morel, nov obraz je Goričan Matija Širok, iz NK Krško sta ob Kamniško Bistrico prišla Luka Vo­larič in Luka Žinko. Prav slednji je v Domžalah stari znanec, saj je v rume­nem dresu igral v tistih najbolj trofej­nih letih, ko so Domžalčani leta 2007 in 2008 dvignili pokal državnih prva­kov ter enkrat tudi superpokalno lo- 24. Pirueta uspela – največ uspeha poželi domači tekmovalci Tudi zadnje 24. po vrsti mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju Pirueta 2016 je v popolnosti uspelo. Tako se je pokazalo, da je organiziranost v domačem klubu še naprej na prvem mestu pri prireditvi, ki je že tradicionalna. kk pirueta Nastopilo je 80 tekmo­valcev iz osmih klubov Italije, Hrva­ške in Slovenije. Največ uspeha so ponovno poželi domači tekmovalci, ki so bili tudi v večini zastopani prav iz kotalkarskega kluba Pirueta. Tako so prva mesta zasedle tekmo­valke Evelin Breznik Falk, Tina Sim­čič, Leja Žajdela, Špela Mikeln in Lara Dolenc. Tudi ostali tekmovalci so osvojili odlična mesta, veliko pa jih je nasto­pilo prvič in tako so prebrodili zače­tno tremo pred tekmovanji. Tekmovanja se ni udeležila bro­nasta s svetovnega prvenstva Tani­ta Kaja Černe, ker se intenzivno pri­pravlja tokrat ne na kakšno tekmova­nje, ampak na zaključne izpite oziro­ voriko. »Odločitev za vrnitev v Dom­žale je bila enostavna, cilji so tu viš­ji, čaka nas nastopanje v Evropi. Prav tako je tudi način dela Elsnerja na viš­jem nivoju kot v Krškem,« povratek po­jasni 33-letni vezni igralec, ki ambi­cij ne skriva: »Postavljam si visoke ci­lje. Domžalčani so bili dvakrat zapored tretji, zdaj moramo gledati višje, zakaj ne k naslovu prvaka? Lepo zgodbo smo tu pred skoraj desetimi leti že spisali, dajmo jo še enkrat.« Žinko se je takrat naslova prvaka veselil kot soigralec Elsnerja in Roka Hanžiča, ki danes rumeno barko kr­marita kot trener in pomočnik trener­ja. »Odnos med nami se je malenko­stno spremenil zaradi drugačnih vlog kot v ‹stari› zgodbi. Jasno, da je Luka zdaj moj šef in moja naloga je, da nje­gove ideje prenesem na igrišče, na mlajše soigralce izkušnje, in ko bo tre­ba, tudi povzdignem glas, ter z igrišča pomagam tudi trenerskemu štabu.« Domžalske nogometaše po kopici prijateljskih tekem v juniju prvi pravi test čaka 30. junija, ko bodo doma na prvi tekmi kvalifikacij za evropsko ligo gostili andorskega podprvaka Lusita­nos. »Prevzemamo vlogo favorita, a za­gotovo ne bo lahko. Na prvi tekmi doma moramo narediti razliko, saj smo dobi­li informacijo, da se tam igra na visoki nadmorski višini in so pogoji težki. Tudi angleški West Ham se je lani mučil z nji­mi. A dileme vseeno ni, mi moramo iti naprej, upam, da tudi ob navijanju kar čim večjega števila gledalcev,« se začet­ka evropske sezone za Domžalčane še dotakne Žinko. D omen Jarc Foto: Grega Krmavnar/ nkdomzale.si š tev ilk a 6 | j u n ij 2016 | l e t n ik lv i Štirje reprezentančni nastopi in še norma za evropsko prvenstvo za piko na i Za tekmovalci iz Atletskega kluba Domžale je še en sila uspešen mesec. Mali. V češkem Brnu je bila 11. junija Tjaša šesta v metu kladiva (47,50 me­tra), Jakob Mali sedmi v teku na 2000 metrov z zaprekami z novim osebnim rekordom 6:31,33, Nina pa peta z no-vim absolutnim klubskim rekordom 2:14,11 v teku na 800 metrov. Na Češkem ji je takrat do norme zmanjkalo le 61 stotink, a trdi trenin­gi in sreča so bili na njeni strani te­den pozneje na Prvenstvu Slovenije v Celju, kjer je do tretjega mesta prite­kla s časom 2:13,10. Z novim klubskim mejnikom in rezultatom, ki jo pelje na evropsko prvenstvo v njeni starostni kategoriji. Kanček sreče je na drugi strani v boju za odličje zmanjkal dve­ma domžalskima atletoma. Luka Ma­rolt je bil v teku na 100 metrov četrti s časom 10,99, do srebra oziroma brona pa sta mu zmanjkali zgolj dve stotin­ki, pet centimetrov je od odra za zma­govalce ločilo Gregorja Šnajderja v su­vanju krogle (14,33 metra). Člani AK Domžale so blesteli tudi na gorskih tekih. Jakob Mali je 29. maja na prireditvi Tek Gore 2016 vknji­žil že deveto zaporedno zmago, prvo med mladinci, na tekmah Pokala Slo­venije v gorskih tekih od leta 2014 da­lje in si ob tem pritekel še vozovnico za evropsko prvenstvo v gorskih te­kih v italijanskem Arcu, kjer mu bo družbo delala tudi Nina Pavlič Hren. Na Teku na Ratitovec 5. junija je prvo zmago v sezoni med pionirji U14 slavil Martin Močnik, že tretjo letos, osmo v zadnjih dveh sezonah pa med pionir­kami U16 Maja Per. D omen Jarc Nina, Tjaša in Jakob na reprezentančni tekmi na Češkem atletski klub domžale S svojimi dosežki so si nastop v reprezentanci prislužili Gabrijela Kumek, Tjaša Jan­kovič, Nina Pavlič Hren in Jakob Mali, med katerimi je izstopala Nina, ki si je na Prvenstvu Slovenije za člane 19. ju­nija v teku na 800 metrov pritekla tudi vozovnico za evropsko prvenstvo za mlajše mladinke v Gruziji. Uspešen tekmovalni junij je že na začetku napovedala Manca Avbelj, ki je v finalu Atletskega pokala Sloveni­je za člane 4. in 5. junija slavila v su­vanju krogle z dosežkom 12,56 metra. Njen uspeh sta z uvrstitvijo na oder za zmagovalce dopolnila še dva metalca, Tjaša Jankovič in Denis Kumek – oba sta osvojila bronasto medaljo, prva v metu kladiva, drugi v metu diska. Ob devetih domžalskih finalistih atlet­skega pokala je Novo Gorico vseeno najbolj nasmejan zapuščal Luka Ma­rolt, ki se je v teku na 100 metrov prvič spustil pod mejo enajstih sekund. Nje­gov osebni rekord zdaj znaša 10,85 se­kunde, kar je tretji najboljši rezultat v zgodovini kluba. Isti vikend je nov re­prezentančni nastop vknjižila Gabri­jela Kumek, ki je na Mediteranskem prvenstvu za mlajše člane in članice osvojila 10. mesto v metu kladiva z do­sežkom 49,40 metra. Drugo leto zapored si je reprezen­tančni vpoklic na četveroboju repre­zentanc mlajših mladincev in mla­dink Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije zaradi odličnih rezultatov (med prvima dvema v državi v posa­mični disciplini) prislužila trojica Tja­ša Jankovič, Nina Pavlič Hren in Jakob ma maturo, ki je tik pred vrati. Seve­da je tako kot pri vseh njenih vrstni­kih na prvem mestu šolska obveznost, šele nato pa šport. Njen čas za tekmovanja prav goto­vo prihaja v jeseni, ko se bo udeleži­la letošnjega evropskega in svetovne­ga prvenstva. Tedaj ponovno pričaku­jemo vesele novice iz Freiburga in No­vare. Pokrito drsališče v Športnem parku Domžale je bilo torej ponovno prizori­šče umetnosti, in tako potrdilo, da se takšen prostor lahko uporabi za raz­lične športne dejavnosti in tako priva­biti tudi gledalce, da izkoristijo lepo nedeljsko popoldne. An ton Grilj Foto: Marjan a Trojanšek le t n i k lv i | j u n ij 2016 | š tev ilk a 6 slamnik | 33 šport Tudi ob zaključku namiznoteniške sezone odlični uspehi na tekmovanjih Letošnja namiznoteniška sezona se preveša k zaključku. Kljub vsemu potekajo številna tekmovanja, tako doma kot tudi v tujini. namizni tenis Zaradi pomanjkanja prostora žal ne morem omeniti vseh tekmovanj in doseženih uspehov. Na Muti je potekal 2. TOP turnir RS za mladince in mladinke. V prvi jakostni skupini je Aljaž Frelih osvo­jil 4. mesto, Nejc Erjavec pa 6. mesto. V drugi jakostni skupini je Tim Pavli osvojil 2. mesto. Pri dekletih sta na stopničkah stali Aleksandra Vovk, ki je osvojila 2. mesto, Katarina Stražar je bila 3., uspeh je dopolnila Ana To­fant s petim mestom. V Preserjah pod Krimom je pote­kal 2. TOP turnir RS za kadete in ka­detinje. Katarina Stražar je potrdila vlogo 1. nosilke in s sedmimi zmaga­mi in brez poraza zmagala. V 1. kva­litetni skupini sta ji sledili še sestri Nika Kobetič na 5. mestu in Vita Ko­betič na 6. mestu. V 3. kvalitetni sku­pini je 1. mesto zasedla Sara Stražar. Pri fantih je v drugi kvalitetni skupi­ni Tilen Šalja osvojil 2. mesto, v tre­tji pa je Rok Grad zasedel 6. mesto. V Ljubljani je potekal zaključni MRN­TZ turnir za osnovnošolce in dijake v namiznem tenisu. Poleg osrednjeslo­venske regije tekmujejo še gorenjska, notranjska in dolenjska regija. Na teh tekmovanjih smo bili zastopani z veli­kim številom igralcev (od 25 do 30) in s tem potrdili primat najštevilčnejše­ga kluba. Poleg številčnosti pa seve- Izjemen zaključek sezone Šolsko leto se je počasi zaključilo, 23. junija pa smo s treningi zaključili tudi karateisti. sankukai karate klub domžale Tudi letos smo konec semestra obe­ležili z nastopom naših najmlajših in izpiti za višje pasove. Dogodek je bil v soboto, 11. junija 2016, v telovadni­ci OŠ Venclja Perka. Tribune so bile nabito polne staršev in prijateljev. Izpite je odprl glavni trener Karate klu­ba Domžale Darko Kotar, ki je otrokom zaželel, da pokažejo vse, kar znajo. Prvi so nastopili cicibani, ki so med seme­strom osvojili kar nekaj novih tehnik. Med drugim tudi osnovne vaje padca nazaj in udarca z nogo. Tisti, ki gredo na­slednje leto v drugi razred, so po nasto­pu stopili še pred izpitno komisijo. Svoj prvi izpit prav so vsi uspešno opravili. Sledili so jim starejši vrstniki z izpit za bele, večinoma pa že za višje barvne pasove. Vsi so se zelo potrudili in ve­liko se jih je veselilo uspeha, rezultati izpita pa so: 8.kyu: Mark Avbelj, Jaka Bizjak, Zar­ja Bricelj, Matic Capuder, Urh Deželak,Nikolaj Djordjević, Črt Dornik Šelb, Tian Jončeski, Tomaž Klemenc, Filip Kolenc, Lan Končar Starin, Jure Kragelj, Taja Krevs, Lovro Kunc, Brina Logar, TadejMihelič, Žiga Miklavčič, Eva Ogrinc, Pa­trik Pogačnik, Sergej Rašić, Aleksija Ro­bida, Nejc Rugelj, Matic Savič, Pia Sve­tina, Lea Šme, Tai Teslić, Alex Vagaja, Max Velepec, Hana Zabret, Svit Aljo­ša Zakrajšek, Lara Brodar, Lana Kri­žanc, Simon Osolnik, Eva Pudjak, Ka­tja Vodlan, Luka Zobavnik, Matej Cen­celj, Žiga Habjan, Jure Luštrek, Leja Ma­renk, Teodor Pojužina, Anže Kuhar, Jan Komat, Gal Koščak, Ana Primožič. 7.kyu: Evelin Somrak, Viktorija Vu­grinec, Hana Šeme, Elina Pavli, Urban Dovžan. 6.kyu: Jakob Zakrajšek, Timotej Bo­govič, Jaka Drobne, Dion Elshani, Ma­tevž Glivar, Ajla Golob, Tarik Hamzić, Benjamin Hatić, Lana Horvat, Klemen Jasenc Durič, Tadej Kadunc, Luka Kogo­všek, Karin Majcen, Antonio Marinović, Manca Martina Nemanič, Matija Nema­nič, Gašper Podgoršek, Pika Prosenik, Anton Rusak, Hana Spreitzer, Martin Tr­šan, Grega Vidmar, Filip Zakrajšek, ŽivaZidar, Katja Zorman, Max Žavbi, Franc Turnšek, Rok Čater, Ela Grabnar, Jakob Grabnar, Jakob Kern, Zala Križanc, Jure Ocepek, Neža Sedlar, Andraž Vodlan, Maks Cimperman, Elmin Džafić, Bri­na Eržen, Zala Grojzdek, Mojca Požek, Manca Pugelj, Jure Uštar, Lara Jamšek Puš, Matej Kolar, Ana Pivec, TimotejAnton Radanivić, Zoya Sicherl Škrjanc,Nejc Šterban. 5.kyu: Žan Bohinc, Tian Olfacio, Jaka Savšek, Karlin Stanek, Jakob Za­plotnik, Dejan Košir, Nina Pestner, Hana Arko, Mija Debevec Doničar, Ma­ruša Oblak. 4.kyu: Aleksander Cerar, Matej Ko­vač, Vid Rovšek, Zoja Turk, Jan Verbič, Ažbe Vidmar, Ajda Bolčina, Tina Tič, Denis Vodlan, Matic Katrašnik, Lija Ro­zalija Cerar. 3.kyu: Rok Avguštinčič, Nik Moder, Urša Katrašnik, Franci Knavs, Avguštin Vidmar, Oskar Ivanec, Zala Tavčer. Za dosežene rezultate iskreno česti­tamo in jim na njihovi karatejski poti želimo še veliko takšnih uspehov! Treningi na lokacijah se zaključujejo, vsi pa že komaj čakamo letno karate šolo v Umagu. Večurnim treningom bodo sle­dili izpiti, o njih poročilo v avgustu. Lepe počitnice, se vidimo septembra! Tjaša Šinkovec bu je bil že 63. mednarodni turnir Zagi Ping, na katerem je nastopilo 800 tek­movalcev in tekmovalk iz 17. držav. Na tekmovanju je nastopilo tudi 13 tek­movalcev in šest tekmovalk NTS Men­geš. Kot zanimivost – pokale je pode­ljeval legendarni namiznoteniški igra­lec svetovnega slovesa Dragutin Šu­rbek, ki ga je podelil tudi Niki Kobe­tič za osvojeno tretje mesto med kade­tinjami, Aleksandri Vovk za tretje me­sto pri mladinkah, prejel ga je tudi Ti­len Šalja, ki je skupaj z Matijo Nove­lom osvojil tretje mesto ekipno pri ka­detih, pa še enkrat Nika Kobetič, sku­paj s Petro Bulič za tretje mesto pri ka­detinjah ekipno ter Ana Tofant in Ale­ksandra Vovk za drugo mesto ekipno pri mladinkah. Nekaj dni po tem tekmovanju je v Zagrebu potekal tudi mednarodni članski turnir s številnimi namizno­tenisači svetovnega slovesa iz vsega sveta (prednjačili so Azijci), sloven­da kvaliteta in rezultati niso izostali in ske reprezentančne barve pa so zasto­naši tekmovalci so prejeli številna pri-pale tudi naše klubske igralke Katari­znanja in pokale. na Stražar, Ana Tofant in Aleksandra Potekalo je tudi več mednarodnih Vovk. tekmovanj z našo udeležbo. V Zagre-B esedilo in foto: Janez Stibrič Šport je moja energija za življenje Področno posamično prvenstvo v atletiki za osnovne šole V okviru projekta Šport mladih, šport je moja energija za življenje je področni center Domžale sredi maja v Domžalah v okviru domačega Zavoda za šport in rekreacijo ter ob pomoči Atletskega klu­ba Domžale pripravil področno posa­mično prvenstvo v atletiki za osnovne šole. V dveh kategorijah: starejši učenci in učenke, letnik 2001 in 2002; ter mlajši učenci in učenke, letnik 2003 in mlajši, so se mladi atleti, mnogi med njimi že resno trenirajo kraljico športov ali so uspešni v katerem od drugih športov, pomerili v tekih, metih in skokih ter do­segli lepe uspehe. Prijetno vreme, dobra pripravljenost, vzpodbujanje mentorjev in sošolcev ter tekmovalna borbenost tiharju, OŠ Dragomelj, bronasta pa Ane­ju Lepuščku, OŠ Rodica; Tristan Ciglar,OŠ Dob, je zmagal v teku na 300 m, bro­nasta medalja je pripadla Mihi Kancili­ja, OŠ Rodica; Matic Ulčar, OŠ Domžale, je postal področni prvak v teku na 1000m; Maks Ulčar, OŠ Domžale, pa v sko­ku v daljino, Jure Hribar, OŠ Domžale, je bil v skoku v višino tretji; področna prvaka sta postala: v metu vorteksa RokRadovič, OŠ Venclja Perka, v metu kro­gle pa Jaka Zvržina, OŠ Domžale. Starejše učenke: Ajda Berlic, OŠ Rodica, je bila druga v teku na 60 m;Meta Ahačič, OŠ Preserje pri Radomljah je osvojila srebrno medaljo v skoku vvišino, bronasto pa Tjaša Janežič, OŠ so prinesli vrsto uspešnih nastopov. Poglejmo, kako so se odlikovali učenci in učenke osnovnih šol iz naše občine: Mlajši učenci: V finalu teka na 60 m je bil Ožbej Marolt, OŠ Preserje pri Ra­domljah, tretji; Jure Žavbi, OŠ Rodica, je osvojil srebro v teku na 600 m; področniprvak v skoku v višino je postal Žan Vr­hovnik, OŠ Rodica, srebro si je priska­kal Jaka Lenček, OŠ Domžale. Mlajše učenke: V finalu teka na 60 m je bila Brina Šulin, OŠ Domžale, tre­tja. Špela Zajc, OŠ Dob, je osvojila tretje mesto v teku na 600 m; v skoku v dalji­no je bila Nika Božjak, OŠ Domžale, tre­tja; Lana Slapal, OŠ Venclja Perka je po­stala področna prvakinja v skoku v vi­šino, srebrna je bila Neža Krašovic, OŠ Dob; v metu vorteksa je Nives Juhant,OŠ Venclja Perka, osvojila drugo mesto. Starejši učenci: Srebrna medalja je v finalu teka na 60 m pripadla Nejcu In­Domžale;Lana Žužek, OŠ Domžale je bila tretja v metu vorteksa Med štafetami 4 x 100 m – starej­ši dečki je zmagala OŠ Rodica, pred OŠJanko Kersnik Brdo in OŠ Jurij Vega Mo­ravče; pri dekletih je prvo mesto osvoji­la OŠ Preska, druga je bila OŠ Trzin, tre­tja pa štafeta OŠ Jurij Vega Moravče. Medalje so podeljevali profesorji te­lesne vzgoje s posameznih osnovnih šol, pridružila pa sta se jim tudi direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale in Marta Grilj, vodja področnega centraŠporta mladih. Vsem tekmovalcem in tekmoval­kam, ki so sodelovali na področnem posamičnem prvenstvu osnovnih šol v atletiki, iskrene čestitke, še posebej pa najboljšim, za katere držimo pesti, ko se bodo v atletiki pomerili na dr­žavnem nivoju. Vera Vojska šah Torneo del Carso, Kraški turnir Na 11. odprtem šahovskem turnir­ju Torneo del Carso, ki je potekal v obmejnem kraju Gropada, neda­leč od Bazovice, je sodelovalo 31 udeležencev iz Italije in Slovenije. Zmagal je Dušan Brinovec iz Žal­ca 5, drugi je bil Domžalčan Jože Skok, tretji pa Italijan Elia Ricco­bon, oba s po 4. Sledili so David Brinovec in Camana, tudi s po 4, Šuc, Orsatti, Jereb in Kejžar s po 3 itd. Skok je premagal štiri Italijane, v četrtem kolu pa izgubil z zmago­valcem turnirja Brinovcem; odigra­li so pet kol. Letos žal v trojčku tur­nirjev zaradi kadrovskih težav ni sodelovalo tudi Šahovsko društvo Sežana, kar se je po dolgih letih zgodilo prvič, tako da je vse orga­nizirala Tržaška šahovska zveza.  Jože Skok tak Državno prvenstvo V nedeljo, 22. maja 2016, je v Lju­bljani potekalo državno prvenstvo v olimpijskem dviganju uteži za posameznice in posameznike. Tek­movanja so se udeležili tudi člani TAK Domžale in dosegli kar nekaj izvrstnih rezultatov. V kategoriji do 85 kg je zmagal Anže Kosmač z rezultatom 115 kg v potegu in 140 kg v sunku. Tako v potegu kot tudi v sunku je bil zelo blizu državnim rekordom. Peto mesto je zasedel David Forster (96 kg+112 kg), osmo pa Jaka Žagar (65 kg+87 kg). V kategoriji do 94 kg je Urban Jeraj dosegel peto mesto. V potegu je zmogel 90 kg, v sunku pa 105 kg. V kategoriji do 105 kg je brona­sto medaljo osvojil Jošt Janša (90 kg+120 kg). Anže Kosmač, državni prvak, je po tekmovanju povedal, da je sicer zadovoljen z uvrstitvijo, vendar pa mu je žal, da ni uspel podreti državnih rekordov, ki si jih že od leta 2000 ‚lasti‘ Tomaž Bevc. Pravi, da bo to poskušal spremeniti že na naslednjih tekmah. Vendar­le pa ti rezultati ne bodo uspavali dvigalcev domžalskega kluba, saj že pridno in trdo trenirajo pred tek­mami, ki sledijo. Prva bo ekipna tekma proti CF Celje.   Valen tin Orešek 34 | slamnik š tev ilk a 6 | j u n ij 2016 | l e t n ik lv i šport atletika Super rezultati ASov Šentjurski golaž – Na stadionu Martine Ratej v Šentjurju so se 14. maja že 13. zapored pomerili za atlet­ske medalje – in bili vsi tudi tokrat nagrajeni z golažem. Ana Spahič je bila četrta v skoku v daljino in sed­ma na 300 m, svoj nastop je na četr­tem mestu končal tudi Jaka Hace na najkrajši preizkušnji – 60 m.Vid do bronastega odličja – 8. ma­ja so na Atletskem pokalu Slovenije za mlajše mladince na domačem stadionu nastopili tudi ASi. Najvišjo uvrstitev je dosegel Vid Savnik, ki je nastopil še v vročem soncu in kot tretji prečkal cilj preizkušnje na 5000 m v hitri hoji. Ker je stadion nato pobelila toča, so drugi ASi s tekmo­vanjem nadaljevali naslednji dan:Špela Kešnar je bila šesta v teku na 3000, Tomaž Stibrič osmi na 3000 m, Matic Ulčar je čez cilj teka na 800 m pritekel 10., Maks Ulčar je bil z oseb­nim rekordom 11. na 200 m. Cilj dosežen: osnovnošolsko at­letsko finale in medalja – Maj je bil mesec kvalifikacijskih tekmovanj za osnovnošolce. Najboljši so se 8. ju­nija v Kopru pomerili za naslove slo­venskih šolskih prvakov. Med favori­ti so bili tudi vsi štirje udeleženi ASi. Med mlajšimi pionirji sta nasto­pila Žan Vrhovnik, ki je bil v skoku v višino osmi, in Ana Spahič, ki si je v teku na 300 m delila 5.–7. me­sto. Med starejšimi pionirji je bil Maks Ulčar v skoku v daljino osmi, Jaka Hace je bil v teku na 300 m 17. Za odličje je tokrat poskrbel Matic Ulčar, ki si je z močno izboljšanim osebnim rekordom na 1000 m prite­kel srebrno odličje. Ana Spahič s štirimi klubskimirekordi na četveroboju – Velenje je na soparno in sončno soboto, 28. maja 2016, privabilo kar 87 atletinj in 49 atletov, ki so se za naslove držav­nih prvakov pomerili na Prvenstvu Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju za mlajše od 14 let. Prvo ime štiričlanske ekipe ASov je bila Ana Spahič, ki se je vse do zadnje preizkušnje, teka na 600 m spogledovala celo z najvišjo stopnič­ko. Ob koncu je bila v številčni kon­kurenci odlična tretja, bo pa nekaj sekund v teku na 600 m zagotovo pomagalo k še večji motivaciji za tre­ning. Med pionirji je bil najvišje uvr­ščen Jaka Hace na 11. mestu, skupajz Žanom Vrhovnikom in Davidom Hribarjem so bili ekipno osmi.Vučko tokrat malo moker in malo suh – Kranjski stadion je na muha­sto soboto, 11. junija, privabil množi­co mladih. Bilo je vroče in vetrovno, nato deževno in soparno, ves čas pa je bilo vzdušje odlično. Med ASi tudi zaradi treh odličij. Žan Vrhovnik je medaljo na drugi stopnički prejel po metu vortexa za pionirje do 14 let, tretji sta bili Neža Petrovič Kolar med deklicami do 10 let v skoku v daljino in Ana Spahič v teku pionirk U16 na 300 m. Slednja je tik pod stopničkami ostala v teku na 60 m, enako kot Matic Ulčar v teku mlajših mladincev na 600 m. Na peto mesto sta se uvrstila Maks Ulčar v teku pionirjev do 12 let na 300 in Saš Mišvelj na 600 m, med prvo šesterico pa je atletski miting zaključil še Matjaž Stibrič. Bojana Skakalci SSK Sam Ihan trenirajo in tekmujejo Čeprav je poletje tu, naši člani in mlajši skakalci sodelujejo na tekmah in dosegajo rezultate, ki so dober obet za zimsko sezono. ssk sam ihan Dvajsetega maja so pripravili Pokal Žirov, ki so se ga ude­ležili tudi naši člani. Tekma je poteka­la v sproščenem vzdušju, saj ni štela za točke, so pa kljub temu ali pa prav zato dosegli David Krapež 3. mesto, Rožle Žagar 4., Gašper Bartol 7. in Žak Šilih 14. mesto. Cicibani ter dečki in škotkovega piknika v Češminovem par­ku, kjer je naš trener Gaj Trček predsta­vil dejavnost kluba, način dela in tre­ningov ter otrokom približal aktivno­sti, ki so del treninga. Otroci so bili zelo radovedni in vedoželjni, zato so z vese­ljem sodelovali ter preizkušali poligon, ki ga je Gaj postavil za to priložnost. deklice do 13 let so tekmovali na tek­mi za pokal Tržiča. Najbolj množično smo bili zastopani v kategoriji cici­banov do 9 let, kjer nas je zastopalo kar osem tekmovalcev; najbolje se je odrezal Anže Mihelčič s 7. mestom. V kategoriji dečkov do 12 let je Samo Se­ljak dosegel 6. mesto, Živa Mihelčič pa 5. mesto v kategoriji deklic do 13 let. Trenutni čas je idealen za druženje na prostem, zato smo se udeležili Pi- Vsi člani kluba smo se zelo razve­selili nove plastike, ki smo jo položili na ihanski skakalnici in bo našim ska­kalcem omogočila, da jim ne bo več treba gostovati na drugih skakalni­cah, pač pa bodo lahko skakali doma. Vse nadobudneže, ki jih smučarski skoki zanimajo, vabimo, da se nam pridružijo na treningih. Več informa­cij dobite na www.ssk-ihan.si B esedilo in foto : SSK Sam Ihan Najboljšim mladim mnogobojcem je pokal izročila Merlene Ottey Po odsprintanih 60 m, treh skokih v daljino, treh metih vortexa, če seveda ne upoštevamo še vsaj 20 metov za ogrevanje, in za konec še preizkušnji na 300 m, so se najuspešnejši mnogobojci, mlajši od 12 let, lahko na zmagovalnem odru fotografirali z Merlene Ottey. atletsko društvo as S prejemnico ko so vse tri stopničke zasedli člani AD devetih olimpijskih in 21 medalj s sve-Mass. V barvah organizatorja AK AS sta tovnih prvenstev so se lahko fotogra-nastopila Jan Marinšek in Petra Pograjc. firali tudi ostali tekmovalci, saj takšne Predsednik AK AS Roman Lazar je priložnosti ne gre zamuditi. So si pa foto imel o tekmovanju in sodelavcih samo spomin obiska Domžal ene najhitrejših pohvalne besede: »Sodelavci v Atlet-Zemljank zagotovili še nekateri obisko-skem društvu AS, številni sodniki in pro­valci in sodniki. stovoljci smo zaupano nalogo prevzeli s Kljub odličnemu obisku so bili 29. maja na domžalskem stadionu v ospredju atleti: 55 fantov in 84 deklet, ki so se na Prvenstvu Slovenije v posamič­nem in ekipnem mnogoboju za pionir­je in pionirke do 12 let ob glasnem navi­janju staršev in trenerjev pomerili v če­tveroboju. Na najvišji stopnički je bil pri pionirjih Val Velkavrh iz ljubljanskega Massa, bil najboljši v vseh disciplinah razen v metu vortexa. Za njim je bila na stopnički najuspešnejša četverobojka Katarina Sabothy Polenec iz AK Kranj. Največja gneča je bila na odru ob pode­litvi pokala za vseekipne zmagovalce, ciljem, da se tudi tokrat predstavimo kot dober organizator. In zadovoljstvo na­stopajočih mladih atletov je največja na­grada vsem sodelujočim na prireditvi. Tekmovanje je potekalo v skladu z urni­kom, s pozitivno energijo na tekmovali­ščih in pohvale vredno spodbudo s tri­bune, ki je vseskozi spodbujala mlade športnike k čim boljšim dosežkom. Vese­li smo, da je zaključek naše prireditve in slovesno proglasitev najboljših opleme­nitila še svetovna atletska zvezda Merle­ne Ottey. Še ena športna prireditev, s ka­tero Domžale potrjujejo svoj slogan: Me­sto športa.« B ojana Finalni Touchdown V nedeljo, 12. junija, je bil v Športnem parku Domžale dolgo pričakovani finalni Touchdown, kjer so se za prva mesta pomerile ekipe ameriškega nogometa v Sloveniji. ameriški nogomet V dnevu ame-ze za ameriški nogomet Jernej Pavlič riškega nogometa smo lahko v do-in predstavnik ameriškega veleposla­poldanskem času spremljali turnir v ništva David Burger. flag footballu, brezkontaktni različici Za naslov državnega prvaka sta tega športa. Med mlajšimi kategorija-se borili ekipi Ljubljana Silverhawks mi je slavila domača ekipa, Domžale in Kranj Alp Devils. V velikem slogu Tigers. Omenjena ekipa U-15 je tako so tekmovanje odprli avtomobili Clu­s tesnim rezultatom 14:13 premagala ba V8 s svojim slavnostnim obvozom novomeške OMP Knights. Med člani in pevka Tamara Goričanec, med pol­ je bila tekma prav tako napeta, a po težki in izenačeni igri so na koncu le povedli OMP Knightsi, in Domžale Ti­gers so jim tako morali priznati zmago ob končem rezultatu 20:19. Tretjega mesta so se razveselili Ajdovščina Gladiators. Za pestro dogajanje in ameriško vzdušje je poskrbela domžalska god­ba s simpatičnimi kamniškimi ma­žoretkami, ki so na igrišče pospremi­le Domžale Tigers domačo ekipo kon­taktne različice. Slavnostno metanje kovanca sta opravila predsednik Zve­časom pa smo lahko spremljali na­stop plesne skupine Rise in navijačic Sokolčic. Zmago so kljub borbeni igri Kranjčanov spet osvojili stari-novi pr­vaki, ljubljanski Silverhawksi, z rezul­tatom 55:6. Za tretje mesto sta se po­tegovali ekipi Domžale Tigers in Mari­bor Generals. Mariborčani so kljub de­ževnim vremenskim razmeram in gla­sni podpori domačih navijačev Tiger­sev povedli z rezultatom 58:26. Preživeli smo fantastičen dan ame­riškega nogometa. Z veseljem pričaku­jemo naslednjo tekmovalno sezono! Sedem državnih prvakov v kickboxingu in boksu Marjanu Bolharju srebrna plaketa Olimpijskega komiteja Olimpijski komite Slovenije – Združe-in atraktivnost v boksu ter kickboxin­nje športnih zvez Slovenije je konec ga kot športne discipline. Posebej se maja slovesno podeljeval priznanja je vodstvo veselilo številčne udeležbe. za športne dosežke v letu 2015 in pri-Državni prvaki in prvakinje v znanja za prostovoljno delo v športu. kickboxing športu so postali: Srebrno plaketo Olimpijskega komite­ja Slovenije je prejel športnik Domžal za leto 2015 Marjan Bolhar za doseže­no 3. mesto na svetovnem članskem kickboxing prvenstvu. V velikem finalu državnega prven­stva 2016 v boksu na Ravnah na Koro­škem in v kickboxingu v Novi Gorici je slavil šport, pa tudi Klub borilnih ve­ščin Domžale, saj ima kar sedem dr­žavnih prvakov. Oba finala državnega prvenstva je zaznamovalo kar nekaj do zadnjega trenutka neodločenih borb, kar potr­juje kvaliteto slovenskih tekmovalcev • starejše kadetinje -55 kg Gaja Hribar • starejše kadetinje -60 kg Gaja Hri­bar • mladinci nad 94 kg Jan Gajšek • članice do 60 kg Monika Brovč • članice do 65 kg Petra Žejavac • člani do 75 kg Marjan Bolhar V boksu je državna prvakinja med članicami do 81 kg postala Lana Ko­vič. Vsem državnim prvakom iskrene čestitke in veliko dobrih treningov, saj bo v Mariboru oktobra evropsko pr­venstvo v kickboxingu. Vera Vojska Več kot odlični na finalu šolskega namiznoteniškega tekmovanja Na Ravnah na Koroškem je letos potekalo finalno tekmovanje osnovnošolcev v namiznem tenisu. namizni tenis Na njem so imeli pravico nastopa najboljši, ki so se do finala prebili prek njihovih šolskih, regijskih in področnih tekmovanj ter nato prek izločitvenih tekmovanj v če­trtfinalnih in polfinalih vse do že ome­njenega finala. Iz naše regije je imelo pravico nastopa kar devet tekmovalk oziroma tekmovalcev v različnih sta­rostnih kategorijah, tekmovanja pa se jih je udeležilo osem – zaradi repre­zentančnih obveznosti (tekmovanje v tujini) se tega finalnega tekmovanja ni mogla udeležiti favoritinja za prvo mesto Katarina Stražar. V napetih dvobojih in res številnih lepih potezah ter osvojenih točkah in zmagah uspeh ni izostal, na kon­cu smo poleg drugih dobrih rezulta­tov osvojili tudi tri naslove državnih prvakov v šolskem namiznem teni­su: Nika Kobetič v absolutni kategoriji učenk, Luka Uranič pri učencih od 6. do 9. razreda ter David Grad pri učen­cih od 1. do 5. razreda. Ostali rezultati: Tilen Šalja tretje mesto pri učencih v absolutni kategoriji, Eva Šobar drugo mesto pri učenkah od 6. do 9. razreda, Živa Markič je v isti kategoriji osvoji­la peto mesto, Maj Guček četrto me­sto pri učencih 1. do 5. razred ter Neža Žun Pogačar peto mesto pri učenkah od 1. do 5. razreda. In kaj reči ob zaključku letošnjih šolskih namiznoteniških tekmovanj? Oba trenerja, ki nekako pokrivava to področje pri nas (David Orešnik, Ja­nez Stibrič) sva s končnim izkupičk­om vsekakor izredno zadovoljna. Do­bro in resno delo na treningih je obro­ šport Odlično 5 za 135 šolarjev karateistov Kljub zaključnim testom in veliki gneči v šoli je 135 šolarjev iz 24 osnovnih in osmih srednjih šol prvo majsko soboto posvetilo ne učenju, ampak karateju. karate društvo atom shoto-dnji je zlatu dodal še bronasto odli­kan-do domžale A ni bilo popol-čje po nastopu v borbah za malčke do noma drugače – tudi tam so se pote-35 kg. govali za čim boljše ocene v katah in Karin Podboršek z zmago na bili borbeni in disciplinirani v kumite S.K.I.F. turnirju v Strasswalchnu borbah, petice so bile tokrat v obliki Pet držav, sto tekmovalcev in dve medalj, pokalov in naslovov sloven-slovenski zmagi, od katerih je za eno skih šolskih prvakov v karateju. poskrbela ATOMovka Karin Podbor- dilo tudi odlične rezultate. Seveda pa nikdar ni nič tako dobro, da ne bi mo­glo biti še boljše in to bo naše skupno vodilo v naslednji sezoni šolskih na­miznoteniških tekmovanj. Učencem in učenkam naj bodo letošnji rezulta­ti vzpodbuda za naprej ter hkrati tudi vabilo vsem, ki jih veseli namizni te­nis, pa se (še) niso odločili, da bi ga, skupaj z nami, začeli igrati in trenirati. B esedilo in foto : Janez Stibrič Finale posamičnega atletskega prvenstva za srednje šole Srednja šola Domžale že tretjič gostitelj srednja šola domžale je pred kratkim odlično izpeljala šolski športni dan, ki je bil hkrati tudi preizkus pripra­vljenosti za organizacijo večjih športnih tekmovanj. Tako je bila 18. maja 2016 skupaj z Atletskim klubom Domžale ter Zavodom za šport in rekreacijo Domžale gostitelj finala posamičnega prvenstva v atletiki za srednje šole. Najboljši atleti in atletinje slovenskih srednjih šol so bili njihovi gostje že tretjič po vrsti in gosti­telji so tudi tokrat odlično pripravili za­ključek najpomembnejšega srednješol­skega atletskega tekmovanja v državi. Pestrost dogajanja na Srednji šoli Domžale je pokazal že začetek slove­snosti finala. Himno je zapel kar Pev­ski zbor šole v sodelovanju s Komornim zborom Domžale, z electric boogijem pa so jo popestrili plesalci Plesne šole Miki. Kratki, a učinkoviti, so bili nago­vori Marjana Ravnikarja, predsednika organizacijskega odbora, ki je za odlič­no opravljeno delo prejel tradicionalnidomžalski slamnik, mag. Primoža Ško­fica, direktorja Srednje šole Domžale, mag. Renate Kosec, podžupanje Občine Domžale, ki je bila eden od pokrovite­ljev finala, predsednika Atletske zveze Slovenije Romana Dobnikarja ter direk­torja Zavoda za šport in rekreacijo Dom­žale Uroša Križaniča, ki so vsi mladim želeli veliko prijetnih trenutkov, odlič­nih rezultatov in športne sreče. Finale je uradno odprl predsetavnik Zavoda za šport Planica Gašper Plestenjak. In potem je šlo zares. Dijaki in dija­kinje so se pomerili v vrsti atletskih di­sciplin in bili na vsakem koraku dele­žni prijaznih domžalskih srednješolcev, ki so se celo potruduli, da je bilo mogo­če dogajanje spremljati na velikem pla­tnu. Odlično organizacijo je dopolnil šetekmovalni uspeh atletov s SŠDomža­le, saj je Agata Zupin postala prvakinja v teku na 400 m in potuje na mladinsko svetovno prvenstvo, druga je bila v teku na 1000 metrov Nina Pavlič Hren, šesti pa Marko Mandič v teku na 2000 metrov. Prijetno atletsko dopoldne je minilo v številnih borbenih tekih, metih in sko­kih, dveh srednješolskih in kopici oseb­nih rekordov. V prijetnih spominih bodo vsem ostale tudi podelitve medalj, zago­tovili so spominske majice, manjkalo pa ni niti drugih prijaznosti, ki Srednjo šolo Domžale uvrščajo med najboljše organi­zatorje tovrstnih tekmovanj. O letošnjem finalu je predsednik Or­ganizacijskega odbora Marjan Ravnikar povedal: »Tretje finale zaporedoma je potekalo v prijetnem športnem vzdušju, sončnem vremenu in z odličnimi rezul­tati. Kar nekaj pohval sem prejel s stra­ni udeležencev in Atletske zveze Sloveni­je in to mi je v največje zadovoljstvo. Se­veda brez delavnih članov organizacij­skega odbora, dijakov in dijakinj, učite­ljev, vsi so svoje zadolžitve odlično opra­vili, ne bi tako dobro uspelo. Veliko so za odlično organizacijo prispevali člani Atletskega kluba Domžale. Zadovoljen sem, da je z dogodkom živela cela šola, kar smo dokazali tudi z petjem himne v izvedbi Komornega zbo­ra Domžale, ki so se mu pridružili učitelji in letos 60 dijakov prvih letnikov. Organi­zacija tovrstnih tekmovanj je pomemben prispevek šole k razvoju športa na podro­čju atletike in sodelovanja med klubi tudi na sami šoli. To potrjujejo tudi finalisti: Agata Zupin, Nina Pavlič Hren in MarkoMandič, iskrene čestitke! SŠ Domžale že kar nekaj let krepi sodelovanje s klubi v občini Domžale in okolici, saj je iz leta v leto več dijakov iz teh klubov. Vsako leto sem poizkušal čim bolje vključiti dijakeSŠ Domžale, tako smo v letošnje tekmo­vanje vključili dijake programa tehnika računalništva. S pomočjo mentorjev so letos pripravili posebno platno ter pred­vajali celotno dogajanje na stadionu. Moj moto je, če se lotimo organizacije tako ve­like in pomembne prireditve, kot je fina­le državnega tekmovanja v atletiki za di-jake in dijakinje, nikoli ne vprašaj, koliko je dela, temveč kako in na kakšen način bo tekmovanje najbolje izpeljano – tudi zaradi promocije šole in Občine Domža­le. Temu so sledili tudi vsi člani organiza­cijskega odbora. Še enkrat se zahvalju­jem vsem, ki so kakorkoli prispevali k do­bri organizaciji tekmovanja.« Ob koncu so predstavniki vseh orga­nizatorjev podelili tudi pokala najuspe­šnejšima atletoma: Lari Omerzu, mlada skakalki v višino iz Gimnazije Brežice s preskočenimi 184 cm, in Aneju Zupan­cu z Gimnazije Celje, ki je 400 metrov pretekel v 48,28 sekundah To je bil res dan kraljice športov v Domžalah! Vera Vojska Foto: Srednja šol a D omžale Na tatami iške telovadnice so 7. maja 2016 stopili tudi domžalski ATOMovci in z 11 odličji pokazali do­bro pripravljenost na 22. odprtem šol­skem S.K.I.F. prvenstvu Slovenije za šolsko leto 2015/2016. Dvakrat je na­slov osnovnošolske prvakinje osvo­jila Karin Podboršek, ki je bila med starejšimi deklicami vijoličasti in rja­vi pas najboljša v katah in kumiteju +45kg. Po dve zmagi in še eno dru­go mesto sta osvojila Naja Svetlin, ki je bila najboljša med starejšimi mal­čicami zeleni pas v katah in malči­cami do 35 kg v kumiteju, podprva­kinja je postala še v katah za mlaj­še deklice zeleni pas. Žan Podboršek je postal srednješolski prvak v katah mlajši mladinci 4.KYU-1.DAN (vijoli­časti, rjavi in prvi črni pas) in kumi­te borbah za mladince +60kg, srebro je prejel za nastop v katah med sta­rejši mladinci. Med osnovnošolci sta naslov prvaka osvojila še Eva Dormiš v borbah med mlajšimi deklicami do 40 kg in Aleksander Eržen v katah med starejšimi malčki zeleni pas, sle­šek, je jedrnat opis 25. mednarodne­ga KYU turnirja 21. maja 2016 v Av­striji, ki so se ga v sklopu slovenske S.K.I.F. vrste udeležili štirje ATOMov­ ci. Če je zmaga lansko leto Sloven­cem ušla, so se letos veselili najprej zmage ATOMovke Karin Podboršek v katah med deklicami do 14 let – mo­dri, vijoličasti in rjavi pas, za njo je na najvišjo stopničko stopila še Cla­rissa Rošker iz Maribora po nastopu v kumite borbah za ženske od 14 do 18 – modri, vijoličasti in rjavi pas. ATO-Movka Karin se je veselila še brona­stega odličja in tretje stopničke v bor­bah, tretjega mesta se je veselil še en ATOMovec – Timotej Mršič v kumite borbah v kategoriji moški od 14 do 18 let – modri, rjavi in vijoličasti pas. Na nehvaležnem četrtem mestu je svoj nastop v katah za moške nad 15 let modri, rjavi in vijoličasti pas zaklju­čil ATOMovec Andrej Neškoski. Čestitke! B ojana šport Festival ženske košarke Ženski košarkarski klub Domžale je skupaj s Košarkarsko zvezo Slovenije in Združenjem ženskih košarkarskih klubov ob zaključku sezone organiziral družabno­športni dogodek, Festival ženske košarke. žkk domžale V soboto so se tako mlade slovenske košarkarice zbrale v Športnem parku Trzin – Mlake, kjer so dekleta v treh starostnih kategorijah U13, U15 in U17 igrale košarko 3 krat 3. V tekmovanje se je podalo 19 ekip, ki so bile sestavljene iz deklet šestih klubov iz celotne Slovenije. Greli so nas nasmejani obrazi deklet in prijetno sonce ter neumorni prosto­voljci ŽKK Domžale. Vsi smo izžarevali obilico dobre volje in prireditev pripra­vili v izjemni slogi. Vsem gre zahvala za brezhiben potek prireditve. Vse zbrane v športnem parku je poz­dravil župan Trzina Peter Ložar, ki mu je generalni sekretar Košarkarske zve­ze Slovenije Rašo Nesterović v zahva-Na koncu sobotnega druženja so v JUB, Tlaki Kavka, Hiša na travniku, Ra­lo predal spominski dres. Z veseljem vseh treh kategorijah razglasili najbolj-dio HIT, Vigrad, Pizzerija Olivija, Marg, sta se tekmovanja udeležili tudi član-še ekipe, posameznice pa so iz rok pred-d.o.o., In2, d.o.o., Koper, Burger d.o.o. ska reprezentantka Annamaria Prezelj sednika ŽKK Domžale Bojana Dremla, Posebna zahvala za pomoč gre taborni­in Ela Mičunović, nosilka srebrne kolaj-predsednika Združenja ženskih klubov kom roda Skalnih taborov iz Domžal in ne v metanju trojk z zadnjih mladinskih Boruta Kopa, Prezljeve in Lipka prejele roda Bistriških gamsov iz Kamnika. olimpijskih iger. Annamaria Prezelj je praktične nagrade. Poleg vseh prosto-Najpomembneje je, da so tisti, ki prve košarkarske korake naredila prav voljcev, ki so opravili izjemno delo, se so se tega dogodka udeležili, resnično v Trzinu, vsem dekletom pa je zaželela, za podporo pri izvedbi dogodka zahva-uživali in ko vidiš nasmeh na obrazih da še naprej pridno trenirajo, a ob tem ljujemo občini Trzin. Dogodek so omo-igralk in slišiš izredno pozitivna mne­ne pozabijo na obiskovanje šole, saj sta gočili tudi Občina Domžale ter podjetja: nja ostalih prisotnih, potem veš, da je izobrazba in razgledanost v življenju Spalding, Tosama, CPU izobraževalnibila taka prireditev dobra ideja.zelo pomembni. center, Našitki Šimenc, Bioteh, Vigrad, ŽKK D omžale Tekma Državnega prvenstva v agilityju S 6. tekmo za DP se je karavana agilitaških tekmovanj, ki potekajo po vsej Sloveniji, ustavila v Domžalah. kinološko društvo domžale V soboto, 18 junija, je KD Domžale orga­niziralo 6. tekmo državnega prvenstva v agilityju. V eni od najbolj atraktivnih kinoloških športnih disciplin, v kateri smo Slovenci v samem svetovnem vrhu, je tekmovalo 182 psov s svojimi vodni­ki. Kljub temu, da so se kvalifikacije za svetovno in evropsko prvenstvo že končale, je bila udeležba na tekmi zelo velika. Tudi obisk gledalcev ni bil zane­marljiv, in kaže na to, da se zanimanje za raznovrstno delo s psi povečuje. Čeprav organizacija take tekme ni majhen zalogaj, in so vsi člani društva zavzeto pomagali, so se tekmovalci 70 let šaha na Domžalskem (4) Bojan Osolin, deset let na čelu ŠD Domžale žalskem leta 1996, moje podjetje Celos Jože Skok je tudi sodelovalo pri financiranju ju­ P bileja, sta me Milič in Vavpetič nagovo­ogovor z Bojanom ni bil rila v predsedovanje društvu. mogoč, ne da bi omenili nje­govega prezgodaj umrlega Koliko časa si bil predsednik društ va? brata Milana, izvrstnega ša­ hista, igral je že na mojstrski ravni. Najmanj deset let, saj mi je leta 2005 precej upadel posel v podjetju, zato Kdaj si začel ig rati šah? sem se moral razbremeniti, predse­Šah sva začela igrati z bratom Mila­ dnik pa je postal Boštjan Grošelj. Pre­nom, bil je dve leti starejši od mene, vzel sem dobro vodeno društvo. Vide je še preden sva šla v osnovno šolo, vodil povezavo z igralci, bil je kapetan navdušil naju je oče. Imela sva dvo­ in organizacijski vodja, urejal je tudi boje po dvanajst partij za praznike, 1. finančne zadeve. Za strateške odloči­maj, novo leto in podobno. Brat me je tve smo se pogovarjali z vodstvom Na­večinoma premagoval, kakšno partijo predka. Za Papirnico je začel društvo pa mi je vendarle uspelo dobiti. Parti­ financirati Napredek Domžale, za dve je sem si zapisoval in še zdaj jih hra­ leti je postal predsednik moj predho­nim. Milan je kot strojni stavec v ti­ dnik Stane Skok. Ne spomin se, če smo skarni Tone Tomšič v Ljubljani nati­ se sploh prijavljali na občinske razpise snil knjižico za pisanje partij. Na sle­ za sredstva. Glavna so bila sponzorska po sva igrala tudi ponoči. V počitni­ in donatorska sredstva, zdaj pa so pro­cah smo v Radomljah na travi okrog računska. Tedaj se je začela srednja ša­bloka razprostrli odeje in igrali tur­ hovska šola, ki jo je postavil Stane La­nirje, bilo nas je tudi dvajset. Milan znik, vodil pa mednarodni mojster Ma­je igral tudi dvoboje z Mitjo Zupanči­ tjaž Mikac. Izvedli smo več triletnih ci­čem, ki je bil zaposlen v Papirnici Ko­ klov. V njej so bili perspektivni mla­ličevo, in frizerjem Viktorjem Žitkom, di igralci, med temi sin Žiga, Luka Le­kjer se je veliko naučil o šahu, saj sta nič, Marko Srebrnič, pa Maja Šemrl,bila oba že izkušena šahista. Matej Filip, Jure Plaskan, Špela Ore­hek, brata Turek, z njimi je bilo veliko Radomlje so bile pomemben dela. Imeli smo zanesljivo financira­ zametek šaha na Domžalskem. nje, kar je bilo tudi potrebno. Vsi mla-V Radomljah so bili redno, enkrat ali mladincev. V njem je bil problem, ker zdaj je tik pred doktoratom. V Rado-di so se uvrščali na državna prvenstva. dvakrat na leto, turnirji. Prihajali so ni bilo organiziranega učenja mlajših, vljici sem leta 1999 na kvalifikacijah Velikokrat sem na tekmovanjih spre­tudi iz drugih krajev, pa domači Miran zato je moralo igralce dobiti od zunaj. za državno člansko prvenstvo zmagal mljal sina. Veliko lažje je voditi dru-Jereb in Martin Capuder, ki je v Ra-Igral sem tudi v drugi zvezni ligi in in postal mojstrski kandidat. štvo, ko si vpet v dogajanje, kot da to domljah vodil trgovino. Tudi jaz sem se teoretično pripravljal, kolikor se je spremljaš s strani. Pozneje smo zapro- S katerimi člani Domžal si bil igral kot otrok, ne z uspehi, medtem dalo. Potem sem začel študirati na fa-sili Matjaža Turka, da je vodil mladin­ največ v stiku? ko je bil Milan vedno blizu vrha. Sča-kulteti, si ustvarjati družino, se znašel ski del, ker so v društvu igrali njegovi soma je postal član domžalske ekipe, v podjetništvu in vsaj za deset let pre-V Papirnici Količevo sem delal osem otroci Lan, Bor in Ajda. Mladi so odra­ki je nastopala v jugoslovanski prvi nehal igrati šah, pa se znova vrnil. Sin let. Na začetku sem bil skupaj v sobi z ščali, Luka Lenič je postal svetovni pr­in drugi zvezni ligi. Igral je z Leonom Žiga je namreč začel obiskovati šaho-Ivačičem in Vavpetičem. V drugo zve-vak do 14 let, bil sem z njim na spre-Mazijem, Samom Bevkom in drugimi. vski krožek pri Alešu Drinovcu v Kra-zno ligo na Krku naju je z Milanom pe-jemu na državni ravni. Na tisto obdo-Domžale so imele jedro ekipe s tre-nju, kjer smo živeli šest let. Še isto ljal predsednik društva Ivo Sonc. Tam bje sem zelo ponosen. Luko so nemu­mi domačini, Ivačičem, Karnarjem in leto je bil tretji na državnem prven-sta bila vodilna člana društva Ljubo doma sprejeli v višjo šahovsko šolo naVavpetičem, pa igralce od drugod, na-stvu do osem let, njegovi vrstniki so Milič in Stane Laznik, pa brata Janez in Šahovski zvezi Slovenije, vodil jo je Iz­jetimi ali nekaj podobnega – Iva Baj-bili Luka Lenič, Jure Zorko, pa nekoli-Viktor Hribar. Leta 1992 sem se odločil tok Jelen, mu uredili štipendijo v sre­ca, ki je bil stalni član, Janeza Barleta ko starejši Marko Srebrnič, vsi pozne-za samostojno poslovno pot. V Papir-dnji šoli. Začeli so se intenzivno ukvar­in enkrat celo velemojstra Albina Pla-je izvrstni šahisti. Žiga je končal sre-nici Količevo sem bil zelo zaposlen, na-jati z njim, pa tudi prisvajati zasluge za ninca. Ko mi je bilo 16 let, me je Vide dnjo šahovsko šolo pri Matjažu Mik-zadnje sem bil vodja nabave. Podjetje uspehe, kar ni bilo povsem res. Moram Vavpetič povabil na mladinsko desko. cu v Domžalah. Z njim sem študiral so začeli prodajati in odločil sem se za reči, da je za takšen uspeh zaslužen Leta 1976 sem igral v prvi zvezni ligi šah, že v času gimnazije pa ga je pov-podjetniško pot, kar mi je zelo dobro predvsem on sam, njegova družina, predvsem zato, ker društvo ni imelo sem opustil, se odločil za študij fizike, uspevalo. Ob 50-letnici šaha na Dom-zlasti mama, pa trenersko sodelova-KD Domžale na parkurju odlično od­rezali in posegli tudi po stopničkah. V kategoriji A1 small je bila Doris Ve­selić 8. V A2 small sta se Iztok Vide in Fear Jr. zavihtela na 3. mesto. V A2 me­dium je vedno zanesljiva Lara Juvan­čič z Murijem slavila zmago, Vasili­ja Caharijas je bila 9. V A2 large je 7. mesto pripadlo Nani Gorjup, 14. pa Lei Štebe. Med najboljšimi – v katego­riji A3 je bila med largi Nana Gorjup 6. Med veterani je edina v konkurenci medium, Vasilija Caharijas Ajšo uspe­šno popeljala čez vse ovire in z uvrsti­tvijo dosegla zmago. L . V. K. nje z mednarodnim mojstrom Zlatkom Bašagičem. Naše društvo je pri tem so­delovalo, kolikor je moglo, brez razda­janja družine ne bi bil uspešen. Baša­gič je večkrat bival kar pri njih doma v Domžalah, ker so bile potrebne teme­ljite priprave za udeležbo na svetovnih in drugih prvenstvih. Si moral sprejemati tudi neprijetne odloč it ve? Precej težka odločitev je bila, da se je šahovsko društvo preselilo z balinišča v športnem parku. To je bil neke vrste lokal, v njem so na veliko kadili, bilo je precej hrupa. Za selitev smo se odlo­čili predvsem zaradi mladih, hitropo­tezni turnirji pa so v prvem nadstropju potekali še kar nekaj let, vodil jih je Peter Zupančič. Prostore smo dobili na Kopališki, kjer domuje Zavod za šport in rekreacijo. Tam smo ohranili me-sečne turnirje v pospešenem šahu ves moj mandat, nekaj časa so potekali tudi mesečni turnirji v hitropoteznem šahu. Starejši šahisti so radi oporeka­li, zakaj gre toliko denarja za mlade, ne pa zanje. Sredstva so bila vse manj sponzorska, vse bolj pa proračunska. Denar je bil namenjen za mlade in nji­hova tekmovanja, zato ga je bilo manj za člansko konkurenco. Precej se posvečaš vzgoji mladih? Odločil sem se, da je treba mladim nekaj dati. Prevzel sem šahovski kro­žek na osnovni šoli Dob, zdaj pa semdve leti na OŠ Preserje pri Radomljah. Prvo leto sem ime dve skupini, bilo jih je petdeset, zdaj začenjam od druge­ga razreda naprej. Z njimi je prijetno delati. Vodim tudi klubsko šahovsko šolo najmlajših, v kateri je šest fantov in deklet. Vsak torek popoldne delamo naloge in priprave. Opravil sem izpit za šahovskega mentorja, pred štirimi leti sem obiskoval ustrezno izobraževanje. Med najmlajšimi so talenti Rudi Olenik, Jure Uštar, Jerneja Grošelj, Gal Juvan,Žiga Dovč in Jaka Gregorin. Vodim jih tri leta. Imamo dober podmladek, tudi med malo starejšimi, kot sta brata Stra­že in Hiti, pa Kaja Faganel in Kaja Gro­šelj ter Klemen Košak. Izvajamo tudi poletne tabore, ki jih včasih ni bilo. . objave objave ROK ZA ODDAJO SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si. Naslednja številka Slamnika izide v petek, 29. julija 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 14. julija 2016, do 12. ure. urednistvo.slamnik@gmail.com OBVESTILO PREVERITE VELJAVNOST OSEBNIH DOKUMENTOV V prihodnjih mesecih pričakujemo povečano število vlog za izdajo osebnih dokumentov, zato vam v želji, da bi se izognili daljšim čakalnim vrstam in nevšečnostim pri prehodu mej, predlagamo, da še pred obdobjem le­tnih dopustov in morebitnih potovanj v tujino preverite veljavnost svojih osebnih izkaznic in potnih listin ter vloge za izdajo novih dokumentov vložite pravočasno. Svetujemo vam, da vlogo za izdajo osebne izkaznice ali potne listine vložite vsaj tri tedne pred rokom, ko doku­ment potrebujete in ne čakate do izteka njihove veljav­nosti. Vlogo lahko vložite na kateri koli upravni enoti v Republiki Sloveniji ali na katerem koli krajevnem uradu drugih upravnih enot. Uradne ure Upravne enote Domža­le so ob ponedeljkih in torkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13. do 18. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure. Vlogo za osebno izkaznico ali potni list lahko vložite le osebno, za mladoletnega otroka vloži vlogo zakoniti za­stopnik. Če je otrok starejši od 8 let, mora biti navzoč pri vložitvi vloge, saj mora vlogo podpisati. Vlogi za izdajo nove osebne izkaznice ali novega potnega lista mora biti priložena tudi stara osebna izkaznica oziroma stari potni list (če ste listino imeli) in primerna fotografija ali potr­dilo z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki).  U pravna enota D omžale OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE Bistriška 19, 1230 Domžale RAZPIS ZA NAJEM ŠOLSKIH PROSTOROV OSNOVNE ŠOLE DOMŽALE ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017 I. Predmet razpisa so naslednji prostori, s katerimi razpolaga Osnovna šola Domžale: – velika telovadnica OŠ Domžale v izmeri 527 m2 , – velika telovadnica PŠ Ihan v izmeri 692,10 m2 , –mala telovadnica in učilnice v izmeri cca. 60 m2 , –šolska avla v izmeri 180 m2, –uporaba AV opreme in pripomočkov. II. Navedeni šolski prostori so na voljo: • od ponedeljka do petka: od predvidoma 17. do 23. ure, • veliki telovadnici tudi ob sobotah in nedeljah od 8.00 do 23.00 ure • v času praznikov in počitnic je šola zaprta, zato je možna vadba le po predhodnem dogovoru. Najemnikom bodo termini dodeljeni za najem šolskih pro­storov za šolsko leto 2016/2017. • naziv in naslov najemnika, • priimek, ime, naslov, telefonsko številko in elektronski na­slov odgovorne osebe, • naziv in naslov prejemnika računov za najem šolskih prosto­rov, • davčna številka, • želeni termin, rezervni termin • oblika rekreacije (vrsta/dejavnost), • predvideno število udeležencev. V. Rok za prijavo oziroma oddajo vlog je 5. 7. 2016. Vlogo lahko oddate osebno v pisarni tajništva Osnovne šole Domžale, Bistriška 19, 1230 Domžale ali pošljete priporočeno na že navedeni naslov šole, s pripisom »Razpis za najem šolskih prostorov«. Prijave po roku bodo upoštevane le, če razpisani šolski prostori ne bodo zasedeni v vseh razpisanih terminih. X. Najemniki, ki do 1. 8. 2016 ne bodo poravnali morebitnih nepla­čanih najemnin za prejšnje obdobje najema, ne bodo mogli začeti uporabljati prostorov, njihov termin pa bo oddan drugemu, ki mu najem zaradi zasedenosti ni bil odobren oziroma drugemu zainte­resiranemu prosilcu. Domžale, 14. junij 2016  Ravnatelj Uroš Govc VLOGA ZA NAJEM šolskih prostorov Osnovne šole Domžale za šolsko leto 2016/2017 Z vlogo se prijavljate na razpis za najem prostorov, ki jih oddaja Osnovna šola Domžale v šolskem letu 2016/2017. Na osnovi vlog oddanih v roku določenim z razpisom, bodo zainteresiranim prosilcem dodeljeni termini za vadbo oz. izvajanje dejavnosti od 01. 09. 2016 do 24. 06 2017. Vlogo, izpolnite in do 5. 7. 2016 posredujte v tajništvo šole (osebno, po pošti ali na e-naslov: os-domzale@guest.arnes.si ). Vloge bodo obravnavane v skladu z določili razpisa. V času, ko v šolskih prostorih potekajo tekmovanja in prire­ditve, si Osnovna šola Domžale pridržuje pravico, da naje­mniku v naprej odpove termin. Najemnina se bo zaračunala za vse termine, opredeljene v na­jemni pogodbi, ne glede na to, ali je najemnik prostor koristil ali ne. III. Prednost pri izbiri prostih terminov za najem šolskih prostorov bo določena po naslednjem vrstnem redu: • izvajalci športnih in rekreativnih programov za otroke in mla­dino, • izvajalci športnih in rekreativnih programov za odrasle, • najemniki, ki bodo najeli prostore za obdobje od 1. 9. 2016 do 24. 6. 2017 oz. za najmanj 8 mesecev, • redno plačevanje najemnine, če je vlagatelj že bil najemnik, • poravnane finančne in druge obveznosti najkasneje do 1. 8. 2016. IV. Vloga za prijavo na razpis mora obvezno vsebovati podatke, ki jih določa obrazec VLOGA: VI. O dodelitvi termina bodo kandidati obveščeni najkasneje do PODATKI O DRUŠTVU, KLUBU, SKUPINI… 30. 8. 2016. VII. Osnovna šola Domžale bo z najemniki sklenila najemne po­godbe, v katerih bodo med drugim opredeljeni prostori najema, termin in čas najema, cena uporabe na uro (60 min) najema. Naje­mnina se bo zaračunavala za vse termine najema, ne glede na to, ali je najemnik prostor koristil ali ne. . VIII. Morebitno oddajanje prostorov s strani najemnika drugemu najemniku (podnajem) ni dovoljeno in bo pomenilo takojšnjo pre­kinitev pogodbe. IX. Cene najema športnih površin so določene po sklepu župana. Šolski prostor Cena na uro brez DDV Velika telovadnica (športna površina)11,59 € OŠ Domžale Velika telovadnica (športna površina)15,23 € PŠ Ihan Mala telovadnica in učilnice 7,67 € Avla 10,81 € Ime društva, kluba, skupine Sedež – naslov Davčna št. plačnika Davčni zavezanec: DA NE Ime in priimek odgovorne osebe in kontaktne osebe društva, kluba, skupine Odgovorna oseba: Tel. št.: e-naslov: Kontaktna oseba: Tel. št.: e-naslov: Želeni prostor in časovni termin-i vadbe (naziv prostora, dan in ura najema) Prostor: Dan/dnevi: Ura: Ura: Rezervna izbira prostora in/ali termina Prostor: Dan/dnevi: Ura: Ura: Izjavljamo, da so naši stroški najema preteklih let v celoti poravnani. DA NE Izjavljamo, da smo šoli vrnili ključe za dostop.....DA NE do vadbenega prostora. KLJUČA NISMO PREVZELI Kraj in datum: Podpis odgovorne osebe AV sredstva 2,81 € ŽIG le t n i k lv i | j u n ij 2016 | š tev ilk a 6 slamnik | 39 objave | pisma bralcev | križanka % pa smo zmanjšali obremenitev od­padnih voda. To smo dosegli z aktivno okoljsko politiko, naložbami v najso­dobnejše tehnološke rešitve za varova­nje okolja ter kulturo vseh zaposlenih. Na lokaciji Lek Mengeš–Domžale letos praznujemo deset let brez ugotovljenih odstopanj pri najzahtevnejših inšpek­cijskih pregledih kakovosti, kar obsega tudi odsotnost kršitev na področju va­rovanja okolja. To je izjemen rezultat ne le za lokacijo, temveč tudi za celotno skupino Sandoz. Po razpoložljivih virih smo edina go­spodarska dejavnost v obeh občinah, vključena v shemo Evropske unije za odgovorno upravljanje okoljskih vpli­vov, in eno prvih takšnih območij v Sloveniji, za kar smo letos prejeli pri­znanje Evropske komisije. Prostovoljno izpolnjujemo zahteve standarda ISO 14001 in Programa odgovornega ravna­nja za kemijsko industrijo. Pooblašče­ne ustanove redno izvajajo predpisani nadzor naše dejavnosti, meritve pa ka­žejo, da se naši okoljski vplivi gibljejo pod dovoljenimi vrednostmi. Za vsako napravo imamo določene mejne vre­dnosti, ki so redno nadzorovane, tako tudi sosežig visokokaloričnih in čistih topil. Meritve tu potekajo ves čas, od­stopanj od predpisanih vrednosti ni. Para in ivje sta rezultat nastajanja vode kot stranskega produkta pri delovanju energetskih naprav, osrednji energent je zemeljski plin. Sestavni del našega proizvodnega procesa so tehnični ukre­pi, ki nevarnim snovem preprečujejo onesnaževanje tal in podzemne vode. Redno izvajamo monitoring kakovosti podzemne vode iz vodnjaka za tehnolo­ško vodo in nadzornih merilnih naprav. Netočni podatki o onesnaževanju vode na podlagi enot obremenitev voda pred Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61 1230 Domžale čiščenjem na čistilni napravi so gro­bo zavajanje, saj ta kazalnik služi za obračun okoljske dajatve, ne odraža kakovosti odpadne vode in je povsem neustrezen za primerjanje s populacij­skim ekvivalentom. Dejanski podatek o naših enotah obremenitve za leto 2015 je kar 9,5-krat manjši od navedene šte­vilke. Kakovost na področju varovanja okolja je pogoj za pridobivanje razvojnih pro­jektov. Na lokaciji Mengeš–Domžale lahko tudi zaradi skrbnega upravljanja okoljskih vplivov povečujemo obseg delovnih mest z visoko dodano vredno­stjo. V dveh poslopjih Biofarmacevtike na območju krajevne skupnosti Pre­serje, ki so v zapisu poimenovani kot tovarna, se v laboratorijih odvijajo vi­sokotehnološki raziskovalno-razvojni procesi z minimalnimi vplivi na okolje. 80% zaposlenih v tej enoti ima najmanj visokošolsko izobrazbo. Šestmetrski dvig poslopij, ki je predmet spremembe občinskega podrobnega prostorskega načrta in zaradi katerega je nastal zapis občinske svetnice, se nanaša na ti stav­bi z laboratoriji. Prav visoka stopnja varovanja okolja in kakovostno vodenje lokacije našim vo­dilnim strokovnjakom omogočata, da s svojim znanjem pridobivajo nove ra­zvojne projekte. Ti so v preteklem letu prinesli 90 novih zaposlitev ter okrog 4 milijone evrov, namenjenih za dajatve in poslovno sodelovanje na območju somestja Domžale–Mengeš–Kamnik, od koder je več kot 400 naših zaposle­nih in številni naši dobavitelji. Katarina Klemenc , direktorica Korp orativnega komuniciranja v Leku, čl anu skupine Sandoz Rešitev križanke je: ISKANJE POZABLJIVE DORY MALI OGLASI Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrij­skih). Marko Pratneker, s. p., Slamni­karska 3 b, Domžale. t: 041 920 149 Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 031 264 290 Brezplačen odvoz bele tehnike ter vseh kovinskih predmetov. t: 040 780 078 Iščemo mlajšega upokojenca ali upokojenko za občasno delo na kmetiji. t: 041 755 779 Oddam opremljeno garsonjero v Domžalah, informacije – t: 040 292 347 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si SIMAX Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale tel. 01 724 16 56 Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica) tel. 01 831 17 96 PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO nagradna križanka 6 Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2015/2016 Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 18. 7. 2016, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skla­du s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in na­slovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organiza­cij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Razvoj Leka, člana skupine Sandoz, je povezan z odgovornim ravnanjem do okolja V 5. številki Slamnika je bil na 30. strani v rubriki Politične stranke objavljen pri­spevek občinske svetnice stranke NSi Andreje Šuštar, ki vsebuje neresnične in grobo zavajajoče podatke ter trditve o Lekovih okoljskih vplivih. Obžaluje­mo, da so bile bralcem Slamnika pred­stavljene take napačne informacije, namesto javno dostopnih informacij, za katere smo tudi osebno dosegljivi. Številni udeleženci dneva odprtih vrat iz Domžal in bližnjih krajev so si v ja­nuarju lahko osebno ogledali urejenost naše lokacije in spoznali naš odnos do okolja, kar z veseljem posebej predsta­vimo tudi občinskim svetnikom. Razvoj Leka, člana skupine Sandoz, namreč je in bo še naprej neločljivo po­vezan z odgovornostjo do okolja. Naše začudenje je toliko večje, ker članek trdi, da je težko dostopati do konkre­tnih podatkov o vplivih naše dejavnosti nagradna križanka 5 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 5-2016: Breda Martinčič iz Mengša, 2 vstop­nici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2015/2016 na gradna križanka 6 na okolje. Spadamo namreč med prve gospodarske družbe v Sloveniji, ki so redno javno objavljale podatke o svojih okoljskih in družbenih vplivih, in sicer že leta 2009. Ker menimo, da so te infor­macije pomembne, je aktualno poročilo s podatki za petletno obdobje dostopno na naši spletni strani http://www.lek. si/si/o-nas/druzbena- odgovornost/ skrb-za-okolje/. Celovit pregled je na voljo v okviru Poročila o trajnostnem poslovanju družbe Lek d.d., in sicer za celotno družbo in po posameznih loka­cijah. Po našem trdnem prepričanju pomeni poslovna uspešnost tudi odgovornost do družbe, zdravja in varnosti zaposle­nih ter okolja. Čeprav so se naši okoljski vplivi gibali v predpisanih mejah, smo zato v zadnjem desetletju uvedli tristo­penjsko čiščenje izpustov v zrak in jih s tem zmanjšali za 82 %, za dobrih 50 Tatjana Karlovšek iz Domžal, 2 vstop nici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2015/2016 Mara Vilar iz Domžal, 2 vstop nici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2015/2016 Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale 40 | slamnik š tev ilk a 6 | j u n ij 2016 | l e t n ik lv i reportaža S pohoda po slamnik in nakolo? V Domžalah je to mogoče! Si predstavljate, da imate v enem kraju tri velike dogodke, ki privabijo več tisoč ljudi, vi pa bi bili radi na vsakem od njih? V Domžalah je to mogoče, še več, letošnji 11. junij je bil dan, ko smo v Domžalah gostili Slamnikarski sejem, Pohod ob reki, ki povezuje in kolesarski festival Maraton Franja. S tem smo pokazali, da znamo pove­zovati različne aktivnosti, tako kultur­ne, športne in ne nazadnje turistične. Čeprav so organizatorji ‚bili bitko‘ z nepredvidljivim vremenom, pa je bilo dopoldansko vreme kot nalašč najprej za pohod, ki se je začel v Slamnikar­skem parku pri Občini Domžale, nada­ljeval ob reki Kamniški Bistrici, zeleni osi naše regije in končal na Okusih Kamnika (ali obratno!). Slamnikar­ski park se je začel polniti že zjutraj, ko so vanj najprej vstopili pohodniki, kmalu za njimi pa že prvi obiskovalci, ki jih je privabila pestra slamnikarska ponudba, pa ne le v obliki pokrival, ampak tudi aktivnosti. Modne revije, ustvarjalne delavnice, ročne spretno­sti ter zanimivi glasbeni in animacijski nastopi. Zanimiv dan je lepo zaokroži­lo dogajanje kolesarjev na Družinsko­-šolskem Maratonu Franja, ki je bil na­menjen najmlajšim in njihovim druži­nam. Zbralo se jih je okoli 2500, kot so ugotovili organizatorji, pa razlog, da se zberejo v tako velikem številu, zago­tovo tiči v tem, da je to edini dan, ko se družine lahko dlje časa vozijo varno, saj je njim prilagojena celotna pot, ki je v tem času zaprta za ostali promet. Povezovanje je ključno, če želimo ustvarjati prostor zadovoljnih ljudi, kot je slogan Občine Domžale, in pre­pričani smo, da so bili v soboto, 11. ju­nija, zadovoljni številni občani, ob­čanke in turisti, ki so v ta namen obi­skali naše mesto. Pokazali smo jim našo zgodovino, jim dali okusiti kul­turne prizvoke in jih ne nazadnje po­vabili uživati v naravo, ki bogati naše mesto, na športno-rekreacijski na­čin. Omenjene tri prireditve bodo tudi v prihodnje, obljubljajo organizator­ji, bogatile junijske dni v naši občini, zato se že lahko veselimo srečanja pod slamniki, na kolesu ali peš v Domža­lah. Če ne drugega, je to odličen razlog za druženje z družino in prijatelji, pa tudi spoznavanje novih obrazov, ki jih sicer srečujemo vsakodnevno na ulici. Mateja Kegel Kozlevčar Foto. P eter Koprivnikar 1. Dobrodošli na 4. slamnikarskem sejmu v Domžalah! (Foto: Vido Repanšek) 2. Medgeneracijsko druženje na stojnici Slamnikarskega muzeja (Foto: Špela Trškan) 3. Tako pa se plete v Krašnji pri Lukovici. (Foto: Vido Repanšek) 4. Sezono nošenja slamnikov so vdružbi otrok iz Vrtca Urša slavnostno odprli župan Toni Dragar, častni člandr. Miro Stiplovšek in direktoricaKDFB Cveta Zalokar. (Foto: VidoRepanšek) 5. Letošnja modna revija tudi v znamenju mehiške tradicionalne noše. (Foto: arhiv SMD) 6. Prvič v Domžalah – Slamarska radionica Kirbus iz srbske Subotice (Foto: arhiv SMD) 7. Slama, pripravljena za strešno kritino. (Foto: Špela Trškan) 8. Tematski poudarek sejma je bil na slami, na vsem, kar se lahko iz nje naredi, in na nadaljevanju žitne zgodbe. (Foto: Vido Repanšek)