Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri doli* Liberti (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna štev. 35.— lit NAROČNINA: tromesečna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. St. 426 TRST, ČETRTEK 22. NOVEMBRA 1062, GORICA LET. XI. NEKAJ MISLI O VAŽNEM VPRAŠANJU v v v EVROPSKO SKUPNO TRZISCE IN JUGOSLAVIJA Zanimiv predlog|pomočnika italijanskega zunanjegajministra - Kaj je pravzaprav SET - Gospodarske koristi in politični predsodki Pomočnik italijanskega zunanjega ministra Russo je te dni v Bruslju predlagal, naj ministrski svet Skupnega evropskega tržišča prve dni decembra prouči prošnjo Jugoslavije, da bi z njo pričeli uvodna ^tehnična pogajanja za okrepitev sodelovanja. To posredovanje sledi beograjskemu sestanku Tito — Preti, po katerem so objavili, da bo Jugoslavija imenovala pri SET uradne opazovavce. v Leta 1961 jc 46,7% jugoslovanskega izvoda odpadlo na zahodno Evropo, 6,7% na Združene države in Kanado, 30,3% na vzhodno Evropo, 6,7 na Azijo, 7,5% na Afriko ter 2,1% na Latinsko Ameriko. 50,4% jugoslovanskega uvoza jc prišlo iz zahodne Evrope, 20,2",, iz Združenih držav in Kanade, 18,6% iz vzhodne Evrope, 4,5% iz Azije, 3,7% iz Afrike ter 2,6% iz Latinske Amerike. Ti uradni podatki (objavljeni tudi v ljubljanskem »Delu«) pričajo, kako Jugoslavija že po naravi gospodarsko teži na Zahod: nad 50% izvoza v zahodno Evropo in severno Ameriko ter nad 70% uvoza iz tega dela sveta. Samo na članice Skupnega evropskega tržišča odpade 25,8% jugoslovanskega izvoza, s pridružitvijo Velike Britanije celo 34%. In v prvih 9 mesecih letos se je izvoz v države SET povečal kar za 20%. Še bolj kot za celo državo so gospodarski odnosi s Skupnim evropskim tržiščem važni za skrajni severozahodni in najbolj razviti del jugoslovanske federacije, to je za Slovenijo. To problematiko velja raziskovati z znanstveno uravnovešenostjo, ker prinaša važne gospodarske posledice in kajpada tudi — politične. Za danes napravimo le prvi korak: razmislimo, kaj je pravzaprav Skupno evropsko tržišče ali SET. TEORIJA VELIKIH TRŽIŠČ Tržišče je kraj za prodajo blaga. Takšni privilegirani kraji so igrali pomembno vlogo pri razvoju mest in trgovine v srednjem veku. Veliki evropski sejmi, križišča, pristanišča in trgovska mesta so tudi v novem veku tako odločilno posegali v gospodarsko dejavnost, da je dobila ime »gospodarstvo trgovcev«. Slednjega je nasledilo »gospodarstvo pro-izvajavcev«, ki je doseglo višek z industrijsko revolucijo XIX. stoletja. Vso pozornost so tedaj posvečali vprašanjem proizvodnje, zlasti razvoju proizvajalnih sredstev. Z XX. stoletjem pa se uveljavi naziv »gospodarstvo potrošnikov«. To v zavesti, da ni dovolj blago proizvesti, marveč ga je predvsem tudi treba prodati. Dandanes »tržišče« pomeni število potrošnikov, ki so pripravljeni kupiti določeno blago po določenih pogojih. Potrošniki s svojimi potrebami, okusom in kupno močjo zavestno ali nezavestno odločajo o smeri in obsegu izmenjav. Svobodno tržno gospodarstvo ravno temelji na raziskovanju tržišča (marketing) ter na predvidevanju zadržanja potrošnikov. Po tem zadržanju uravnava nove naložbe in proizvodnjo. Po drugi strani plansko gospodarstvo zgolj »načrtuje« količino in kakovost proizvodnje ter nato svoje izdelke vsiljuje potrošnikom brez upoštevanja, kaj hočejo. Iz tega nastajajo krize v trgovini, seveda z negativno reakcijo tudi v proizvodnji ter v celotnem planskem gospodarskem sistemu. Velika tržišča nudijo znatne tehnične in gospodarske koristi v primerjavi z malimi, vase zaprtimi gospodarstvi. Med drugim omogočijo izboljšati organizacijo dela in ustroj podjetij, povečati zaposlitev strojev i in ljudi, uvesti serijsko izdelavo in specia- I lizacijo. Posledica je: zmanjšanje proizva- jalnih stroškov in s tem prodajnih cen. Tehničnim koristim se pridružijo gospodarske. Konkurenca med podjetji ščiti potrošnika; kakovost blaga se izboljšuje in cene kljub temu padajo. Cene padajo tudi zaradi odpravljanja carin med državami, ki so članice skupnega tržišča. In končno nižje cene omogočijo večjo potrošnjo, kar dviga življenjsko raven ljudstva. V sodobnosti poznamo zlasti dve obliki razširjenja tržišč: svobodno trgovinsko področje ter carinsko zvezo. Pri prvi obliki vsaka država članica ohrani lastno carinsko tarifo proti drugim deželam. Svobodno trgovinsko področje je na primer ustanovilo 7 evropskih držav z Veliko Britanijo na čelu. Pri drugi obliki članice odpravijo vse omejitve v medsebojnih izmenjavah, a proti drugim državam uvedejo skupno carinsko tarifo. To je primer Skupnega evropskega tržišča, v katerem so se povezale Zahodna Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. To tržišče obsega 170 do 180 milijonov potrošnikov. Z vstopom Velike Britanije bo naraslo na 230 milijonov ter bo preseglo tako Združene države kot Sovjetsko zvezo. Vsebina rimske pogodbe »Težiti moramo k razvoju združene Evrope z ustvaritvijo skupnih ustanov, s postopnim zlitjem narodnih gospodarstev, z ustanovitvijo skupnega tržišča ter s postopno vskladitvijo socialnih politik.« — Tako so zunanji ministri iz 6 držav Evropske skupnosti za premog in jeklo poudarili junija 1955 v zaključni izjavi zasedanja v Mes-sini. In maja 1956 so bila pogajanja že tako daleč, da so ministri ob zakijučku sestanka v Benetkah lahko povedali: »Cilj Skupnega evropskega tržišča je ustvaritev obsežnega področja skupne gospodarske politike, ki bo tvorilo mogočno proizvajalno enoto ter bo omogočilo stalni razmah in naraščajočo trdnost gospodarstva, pospešeno dviganje življenjske ravni in skladnost stikov med državami članicami.« Pogajanja 6 držav so bila kronana z rimsko pogodbo, katero so podpisali 25. marca 1957. Prvi cilj pogodbe je odprava vseh ovir proti medsebojni trgovini v prehodnem obdobju 12 let: 3 etape po 4 leta. V nasprotju z zmanjševanjem medsebojnih carin narašča skupna zunanja tarifa. Iz tega se vidi, kako je rimska pogodba carinska zveza, ki se loči od svobodnega trgovinskega področja. Medsebojne carine za industrijske proizvode v SET odpravljajo takole: v letih 1958-61 za 40%, v letih 1962-65 za 40%, v letih 1966-69 za 20% in z 31. decembrom 1969 bodo carine v celoti ukinjene. Podobno članice zmanjšujejo medsebojne razlike v carinskih tarifah do drugih držav: 31. decembra 1960 za 30%, 31. julija 1963 za 30%, 31. decembra 1965 za 30% in z 31. decembrom 1969 bo zunanja tarifa do ostalega sveta skupna. Z rimsko pogodbo pa niso položili temeljev samo za veliko skupno tržišče, marveč še za mnogo več, to je za Evropsko gospodarsko skupnost. Odstranjevanje ovir proti medsebojni trgovini spremljajo vzporedni ukrepi za čim večje gospodarsko in socialno zbližanje. Ti ukrepi so zlasti: odprava (Nadaljevanje n« 2. strani) / Evropsko skupno tržišče in Jugoslavija RA OS O TRST A • NEDELJA, 25. novembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maša iz stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pametna deklica«, pravljica (Tončka Curk), igrajo člani RO; 12.00 Slovenska nabožna pesem (Cerkveni zbor iz Bar-kovelj); 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Tipični kvintet »Zadovoljni Kranjci«; 15.20 Portret v miniaturi ; Vokalni kvartet »The Diamonds«; 17.00 Kino-klub; 18.30 Poklici in razvedrila: »Od briškole do kanaste« (Modest Sancin); 21.00 Iz slovenske folklore: »Kadar sta Buoh an sv. Peter hodila po Ne-diški dolini« (Lelja Rehar); 21.30 Sodobna simfonična glasba — Dimitrij šoštakovič: Koncert za klavir, trobento in godala, op. 35. • PONEDELJEK, 26. novembra, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Kadar sta Buoh an sv. Peter hodila po Nediški dolini« (Lelja Rehar). 18.00 Pianistka Ljerka Pleslič Bjelinski — Bruno Bjelinski: Proljetne igre; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 20.30 Gustave Charpentier: »Luiza«, opera v štirih dejanjih. • TOREK, 27. novembra, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 17.20 Sem in tja po lahki glasbi; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Orkester v preteklih stoletjih — Georg Friedrich Haendel: Concerto grosso v g-molu, op. 6, št. 6; Giuseppe Tartini: Simfonija v C-duru; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« (Martin Jevni-kar). • SREDA, 28. novembra, ob: 12.00 Podobe iz narave; 18.00 Z glasbenih natečajev »Antonio Illers-berg«; 18.30 Jugoslovanski skladatelji — Pavic Dc-špalj: Trije koralni preludiji na Bachove teme za komorni orkester. Komorni orkester Radiotelevizije iz Zagreba vodi Stjepan Šulek; Ivo Kirigin: Pet stavkov za godalni ortyester. Godalni orkester Radiotelevizije iz Zagreba, vodi Milan Horvat; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Strici« dramatizirana zgodba. Po noveli Frana Šaleškega Finžgarja za radio priredila Lelja Rehar. Igrajo člani RO, • ČETRTEK, 29. novembra, ob: 12.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« (Martin Jevnikar); 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Koncert Kvarteta Radia Beograd — Mihajlo Vukdra-govič: Drugi godalni kvartet. Izvajajo: violinista Ljudovit Pop in Alenko Beloti. violist Bora Ilič in violončelist Erich Ajzenbrandt; 19.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. Pripravil Rado Bednarik; 20.30 Simfonični koncert komornega orkestra »Alessandro Scarlntti« Italijanske Radio televizije iz Neaplja vodi Peter Maag. Sodelujejo: sopranistka Maria Di Giovanna, mezzosopranistka Aliče. Gabbai in basist Franco Ventriglia; Mozart: Lucio Silla, uvertura K. 135 Sercnata notturna K. 239, Adagio v F-duru K. 411 za tri basovske rogove in klarinet. Štiri medigre iz herojske drame »Kralj Thamos v Eeiptu« K. 345, Nokturno za tri glasove in glasbila K. 436-437-549, Adagio in rondo K. 617 za celesto. flauto, oboo, violo in čelo. Po koncertu (približno ob 21.40) Knjižne novosti — Martin Jevnikar: »Oskar Hudales in njegov roman Križar Lenart.« • PETEK, 30. novembra, ob: 12.00 Pomenek s po-slušavkami; 18.00 Violinist Srečko Zalokar — Vasilij Mirk: Cantilena, Matija Tomc: Elegija, Lucijan Marija Škerjanc: Dve melodiji: Lento Iugu-bre, Modcrato cantabile, Vladimir I.ovec: Ninna nanna; 19.00 Radijska univerza — Maks Šah: Iz arabskega sveta: »Sledovi muslimanske civilizacije v Španiji«; 21.00 Koncert operne glasbe, ki ga vodi Alfredo Simonetto, s sodelovanjem sopranistke Laure Londi in basista Borisa Christoffa. Igra simfonični orkester Italiianske Radiotelevizije iz Turina; 22.00 Iz pesniških gajev: »Emilio Praga« (Janko Jež). <■ SOBOTA, 1. decembra, ob: 12.00 Po šrinem svetu; 14.40 Pojeta Maya Gabor in Polonca Lesjak; 15.30 »Zdravilo za bolno dekle,« igra v enem dejanju. Napisal Paolo Ferrari, prevedla Nada Konjedic. Igrajo člani RO; 16.25 S produkcije gojencev »Glasbene Matice« v Trstu — Johann Sebastian Bach: Koncert za violino in godalni orkester v E-duru. Godalni orkester »Glasbene Matice« v Trstu, vodi Oskar Kjuder, violinist Aleksander Zupančič; 17.20 II. Vatikanski koncil — poročila i" komentarji o Vesoljnem cerkvenem zboru; 18.00 Sodobna slovenščina (J. Peterlin); 19.00 Družinski obzornik, ureja prof. Ivan Theuerschuh; 20.40 Zbor »France Prešeren«; 21.00 Franz Schubert: Rosamunda, op 26. (Nadaljevanje s 1. strani) neenakosti cen, delovnih pogojev in razporejanja proizvajalnih činiteljev, dalje socialna vskladitev, enakost pogojev za konkurenco, skupna kmetijska politika z zbliža-njem cen, vzporeditev denarnih politik, medsebojna pomoč ob težavah v plačilni bilanci, socialni sklad, evropska banka ter razdelitev bremen za pomoč zaostalim deželam. RITEM RAZVOJA Za ustvaritev skupnega tržišča sta postavljena državam članicam dva osnovna pogoja: 1. raznolikost in dopolnilnost gospodarstev; 2. majhna razlika v njihovih razvojnih stopnjah. Prvi pogoj v primerjavi z državami SET izpolnjuje vsa Jugoslavija, a drugega le Slovenija kot gospodarsko najbolj razvita republika federacije. Razvojni ritem industrializiranih držav je v sedanji atomski in vesoljski dobi tako nagel, da utegne Jugoslavija zamuditi evropski in s tem svetovni vlak ... Jugoslovansko gospodarstvo je zaostalo za zbliževanjem držav SET ter je samo leta 1961 zaradi tega izgubilo 2 do 3 milijarde dinarjev, zlasti zaradi padca izvoza vina, tobaka, ribjih in mesnih kon-serv, pohištva in usnjene obutve, še leta 1960 so zahodnoevropske države kupile 75% jugoslovanskega izvoza živil ter 30% izvoza tobaka in pijač. Jugoslavija se skuša iz te zadrege reševati z okrepitvijo izmenjav s sovjetskim taborom ter z zaostalimi deželami Afrike, Azije in Latinske Amerike. Prav, a podatki Združenih narodov o narodnem dohodku odkrivajo, kako sc zaostale dežele ne približujejo industrializiranim državam, marveč vedno bolj za njimi zaostajajo. Zasedanje mešanega odbora Pred dnevi se je v Rimu začelo reetno zasedanje italijansko-jugoslovans.kega mešanega odbora za zaščito manjšin. Dnevni red razgovorov nam ni znan, vendar se zdi, da so na prvih sejah razpravljali o uporabi slovenščine v javnih uradih in ustanovah na Tržaškem, o dvojezičnih napisih itd. Kot poroča dnevni tisk, se je italijansko odposlanstvo postavilo na stališče, da se bo to vprašanje reševalo v okviru bodoče dežele Furlanije-Julijske krajine in da zato nima smisla, da se o tem sedaj razpravlja. Če pisanje dnevnega tiska ustreza resnici. moramo poudariti, da je s pravnega stališča takšno modrovanje nevzdržno. Za izvajanje določil londonskega sporazuma I TEDENSKI KOLEDARČEK 25. novembra, nedelja: 24. pobinkoštna 26. novembra, ponedeljek: Silvester 27. novembra, torek: Virgilij g? 28. novembra, sreda: Gregorij 29. novembra, četrtek: Saturnin 30. novembra, petek: Andrej I. decembra, sobota: Marijan Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Grophis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477 Jugoslavija v mrzlici industrializacije potrebuje stroje, reprodukcijski material, trdne valute. Vse to pa v zadostni meri lahko dobi le na Zahodu, zlasti v državah Skupnega evropskega tržišča. Slovenija -je tudi gospodarsko jugoslovanski most do Zahoda ter je v korist vse federacije, da pospeši njen razvojni ritem. Italija na primer ima prav tako zaostale pokrajine na jugu ter jih podpira, a istočasno z vso silo podžiga svetovni ritem industrijskega trikota Milan - Turin - Genova. Z naraščanjem industrializacije bodo jugoslovanski stiki s SET vedno bolj plodni. Star je namreč trgovinski zakon: najboljši klienti industrializirane države ... Pred zaključno mislijo rad priznam, da nisem pristojen za politiko, a politika temelji na interesih in interesi so gospodarstvo. Politični predsodki Jugoslavije proti pridružitvi k Skupnemu evropskemu tržišču bi morali pasti, ker se SET pridružujejo tako nove neodvisne dežele (Maroko, Tunizija, Alžirija) kot tradicionalno nevtralne države (Švica, Švedska, Avstrija). Poleg tega ima Jugoslavija najboljše sosedske- odnose in obmejne sporazume ravno z Italijo (članica SET), z Grčijo (pridružena članica) ter z Avstrijo, ki se pripravlja na pridružitev k Skupnemu evropskemu tržišču. In zadnja »bomba« za razbitje politično-ideoloških predsodkov je prišla nič manj kot iz Moskve, kjer so italijanski komunisti na gospodarskem zasedanju poudarili, da Skupno evropsko tržišče koristi tudi delavcem ter bi morale komunistične vlade poslati svoje predstavnike k raznim ustanovam SET. sta namreč pristojni vladi, ki sta to pogodbo podpisali in ne organi bodoče samoupravne dežele. K stvari se bomo seveda povrnili, >ko bomo iz Rima prejeli podrobna poročila o poteku razprav na tem zasedanju mešanega odbora. SPOR V PODJETJU ORION ZAKLJUČEN Po 46 dneh stavke se je skoraj 600 delavcev podjetja Orion, ki se nahaja v žavelj-skem industrijskem pristanišču, v torek vrnilo na svoja delovna mesta. Ta dolga stavka je bila še toliko bolj pomembna, ker jc predstavljala odločen znak protesta proti odpustitvi štirih delavcev, ki jih vodstvo podjetja obtožuje, da so grozili nekem m uradniku in čuvaju, ki se nista udeležila neke prejšnje stavke. Dva odpuščena delavca sta bila vrh vsega še člana notranje komisije. Sindikati in predstavniki podjetja so po dolgih pogajanjih in razgovorih sprejeli predlog generalnega komisarja dr. Mazze, naj o utemeljenosti obtožb razsodi predsednik sodišča ali kak drug sodnik, 'ki ga bo določil predsednik. Obe stranki sta se obvezali, da bosta razsodbo sprejeli in jo takoj izvedli. Odpuščeni delavci se mect tem časom — največ 30 dni — ne bodo vrnili na delo, a bo 'kljub temu vsakdo prejemal tedensko 15 tisoč lir odškodnine. E. V. Mir na himalajsKi fronti V torek je kitajska vlada presenetila svet z izjavo, da bo nocoj od polnoči dalje ustavila vse sovražnosti na kitaj sko-indijski meji. Dodala je še, da se bodo kitajske čete s prvim decembrom umaknile 20 kilometrov severno od demarkacijske črte, ki je obstajala 7. novembra 1959 in ki poteKa še bolj severno kot Mac Mahonova razmejitvena linija. Pekinška vlada predlaga v svoji dolgi izjavi, naj se takoj imenujejo predstavniki obeli vlad, ki bodo nadzorovali umikanje čet v obmejnem pasu. Nato naj se pa začnejo pogajanja v Pekingu ali v Novem Delhiju za dokončno ureditev meje. Žalostno je, pristavlja Maotse, da se azijski narodi koljejo med seboj. Ko so v Pekingu prebrali tujim poslanikom gornjo izjavo, so ti kar obstrmeli, ker je prišla prav tako nenadno, kakor kitajski vdor na indijsko ozemlje. Odločitev Kitajcev je tem bolj čudna, ker so njih divizije že zasedle važne postojanke v Bomdili in Walongu in je kazalo, da Indijci ne bodo več mogli ustaviti kitajskega plaza, ki se je pomikal že v rodovitne planjave Assama. Indijski tiskovni urad PTI piše, da se za kitajsko potezo gotovo skriva kaka spletka. Indija da ne more še privoliti v pogajanja, dokler ne bodo Kitajci izpraznili vsega indijskega ozemlja, katero sega po njihovem mnenju še preko črte, do katere se nameravajo Kitajci umakniti. Vatikanski koncil II. Na 23. kongregaciji ali glavni skupščini vesoljnega cerkve jsjga zbora so koncilski očetje izglasovali predlog, naj se nadaljuje razprava o načrtu kardinala Ottavianija glede virov Razodetja. Prejšnji teden so se namreč nekateri kardinali in škofje izrazili proti načrtu v splošnem. Navajali so, da pogrešajo v njem pastoralnega duha; da so nekateri izrazi v njem preostri in da bo načrt odbijajoče vplival na ločene brate. Sedaj so se pa zedinili, da bodo nadaljevali razprave na temelju predlaganega osnutka, a da se bodo upoštevali tudi dodatni in spreminjajoči predlogi. Že samo to dejstvo dokazuje, da vlada na cerkvenem zboru harmonija v raznoli-, kosti in da postaja Cerkev vedno bolj svetovna ali katoliška. Izkazalo se je tudi, da je koncil prost nacionalističnih ali kakih drugih političnih vplivov. Prav tako pa koncil upošteva tudi novo dejstvo, ki bo prodorno za bodoči zgodovinski razvoj. Krščanstvo se je namreč razširilo v nova kulturna območja, ki ne slone na kulturnem izročilu antike in zapadnega sveta. Ti kraji so bila misijonska področja, danes so pa že delujoči subjekt v cerkvenem občestvu. Ob robu koncila so se vsi afriški škofje združili v tako imenovane škofovske konference z dvema tajništvoma. Domači voditelji Cerkve v Afriki upoštevajo duševno-kulturne tradicije črnih narodov in plemen in skušajo s primernimi pastoralnimi metodami širiti kraljestvo Kristusovo med svojimi rojaki. Tako je na primer vprašanje domačega jezika pri določenih obredih zanje bolj bistveno kot za nas. Te tendence, ki upoštevajo narodnostne razlike, a jih obenem vsklajajo v skupno občestvo Cerkve, se bodo sicer počasi razvijale, a bodo za razvoj katoliške (kar pomeni »vsesplošne«) Cerkve velikanskega pomena. Po sodbi diplomatskih opazovavcev so trije razlogi prisilili Maotseja k umiku. Prvi je trenje med Pekingom in Moskvo, Katera je dala razumeti, da ne bo podprla kitajske akcije. Drugi razlog predstavlja ogromna pomoč zapadnih velesil Indiji v dobavi orožja in živeža. Tretji vzrok je pa psihološki, ker je zviti Maotse sprevidel, da si je z napadom odtujil simpatije večine azijskih in afriških držav. —0— Volitve v Avstriji Izidi državnozborskih volitev v Avstriji po vsej verjetnosti ne bodo povzročili bistvenih političnih sprememb v državi. Na nedeljskih volitvah je rahlo napredovala Ljudska stranka, ki je prejela 2 milijona in 24 tisoč glasov ter bo imela 81 poslancev, to je dva več kot v prejšnji zakonodajni dobi. Nekoliko pa je nazadovala Socialistična stranka, za katero je glasovalo 1 milijon in 900 tisoč volivcev. Namesto prejšnjih 78 bo v parlamentu imela 76 poslancev. Daleč za tema vodilnima strankama pride tako imenovana »Stranka svobode«, v kateri so organizirani mnogi bivši in sedanji nacisti. Ohranila je ticer dosedanje število mandatov (8), čeprav je v primeri z letom 1959 zgubila 22.000 glasov. Komunisti niso niti tokrat dobili tistega minimalnega števila glasov, ki je potrebno, da bi bili udeleženi pri razdeljevanju ostankov, in zato ne bodo imeli nobenega predstavnika v parlamentu. Predvideva se, da bosta novo vlado ponovno skupno sestavili obe glavni stranki, kot se dogaja že vsa povojna leta. »Prepočasna" letala Po dolgem oklevanju se je Fidel Castro vendarle odločil, da pusti odleteti domov tudi sovjetske bombnike vrste »Iljušin-28«, kot je zahtevala ameriška vlada. Castro je svoj sklep napovedal po havanskem radiu s pristavkom, da so tista letala že tako prepočasna in prestara. Sporočilo, da lahko umakne Sovjetska zveza svoje reaktivne bombnike s Kube, je poslal tudi glavnemu tajniku Združenih narodov U Thantu. Kakor kaže, je ta sklep uspeh dolgotrajnih pogajanj sovjetskega zastopnika Miko-jana s Fidel i Castrom. Prva posledica Fidel Castrovega umika je ukinitev ameriške blokade, kar je napovedal Kennedy v torek po radiu. Amerika pa še vedno vztraja na zahtevi, da izvrši nadiorstvo tudi na kopnem in ugotovi, da je s Kube odstranjeno vse ofenzivno orožje. Ameriški predsednik ie tudi izjavil po radiu, da so zdaj odprta vrata za mirno ureditev vseh mednarodnih vprašanj. Nafta na Krasu? Na komenskem Krasu, kjer bi si navaden človek najmanj mislil, tam bodo začeli vrtati zemeljske plasti in iskati nafto. Petrolej siko podjetje iz Lendave se je odločilo, da bo prihodnje leto preiskovalo, ali se v določenih krajih našega Krasa nahajajo naftna ležišča. Vrtalni svedri se bodo začeli sukati v kraških kadunjah, ki se vlečejo od Brestovice do Gorjanskega in od Svetega do Železnih vrat. Za izvedenca v geologiji ni zadeva prav nič smešna, kajti upravičena je domneva bodisi po sestavinah tal in tudi po oblikah, da so bile tod v pradavnini vodnate kadunje in struge nekdanjih veletokov. De Gaulle ponovno zmagal Na nedeljskih državnozborskih volitvah v Franciji je proti pričakovanju dosegla prodorno zmago vladna stranka U.N.R. (Zveza za novo republiko), ki podpira in zagovarja stališča predsednika De Gaulla. Kandidati te stranke so namreč prejeli 32% vseh oddanih glasov, se pravi okrog 2 milijona in 300 tisoč več glasov kot pri prejšnjih državnozborskih volitvah leta 1958. V nedeljo je bilo izvoljenih 96 poslancev, od katerih jih kar 46 pripada De Gaullovi stranki. Prihodnjo nedeljo pa bodo ožje volitve med tistimi kandidati, ki so v posameznih volilnih okrožjih prejeli največ glasov. Ker šteje poslanska zbornica skupno 465 poslancev, bo v nedeljo izvoljenih še 396 parlamentarcev. Od ostalih strank ni na teh volitvah doživela poraza le komunistična, ki je v primeri z letom 1958 celo napredovala tako v odstotkih kot po številu glasov. Prvič po drugi vojni pa se je tokrat zgodilo, da so komunisti prenehali biti najmočnejša francoska politična stranka. Tradicionalne 1'rahcoske stranke pa so tokrat popolnoma odpovedale, saj so povsod občutno nazadovale. Iz volilnega boja so izšli poraženi mnogi znani politični voditelji, kot sta n. pr. bivša ministrska predsednika Paul Reynaud in Mendes-France. Nekateri pa morajo počakati šele na izid ožjih vo- litev, da bodo zvedeli, če bodo v prihodnji zakonodajni dobi sedeli v parlamentu. Ne glede na izid dodatnih volitev se lahko že danes reče, da je po nedeljskem glasovanju De Gaulle še bolj utrdil svojo oblast v državi in postal takorekoč absoluten gospodar. Adenauer popušča Nemško javnost je zelo razburila zadeva, katero je sprožil močno razširjeni hamburški ilustrirani tednik »Der Spiegel«. Časopis je že večkrat kritiziral delovanje posameznih ministrov. Na piko je vzel posebno vojnega ministra Franca Jožefa Straussa. Kol protiukrep je vlada ukazala zapreti izdajatelja in nekaj urednikov omenjenega lista, ne da bi bil o tem obveščen pravosodni minister, ki je član druge vladne stranke liberalcev. Pet liberalnih ministrov je zato podalo ostavko in Adenauer se je zaradi ostrega postopka proti tiskovni svobodi znašel pred hudo vladno krizo. V zadnjem trenutku je pa moral popustiti. Pripravljen je odpustiti svojega prijatelja Straussa, če bodo liberalci zopet stopili v vlado. Kljub zasilni rešitvi se bo vlada v Bonnu morala spremeniti že v bližnji bodočnosti. S spremembo bo pa tudi stan kancler končal svojo dolgo in večkrat svojeglavo politično kariero. \f T't ziihh vij u ------------ Po volitvah na Tržaškem V soboto je bilo v Trstu zborovanje kan didatov Skupne slovenske liste in številnih aktivistov, ki so sodelovali v zadnjem volilnem boju. Zborovanje je otvoril začasni predsednik Sveta Skupne slovenske liste dr. Jože škerk, ki je obenem kratko poročal o izvršenem delu. O poteku volilne agitacije, o zborovanjih, o stroških ter prejemkih liste pa je izčrpno poročal poverjenik za propagando in tisk Dušan Černe. Zatem je nastopil novoizvoljeni občinski svetovalec dr. Simčič, ki se je vsem kandidatom, aktivistom in podpornikom toplo zahvalil za požrtvovalno in nesebično delo, ki so ga opravili pri volitvah in tako pripomogli, da je Skupna slovenska lista dosegla lep uspeh. Dr. Simčič je poudaril, da se bo pri svojem bodočem delu strogo držal volilnega programa in navodil Sveta Skupne slovenske liste. Zborovavce pa je obenem naprosil, naj mu po svojih močeh pomagajo pri izvrševanju njegove naloge. Končno je dr. Marc navzočim predložil naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Resolucija »Kandidati Skupne slovenske liste in predstavniki Sveta Skupne slovenske liste, zbrani na zborovanju, dne 17. novembra t. I. soglasno sprejemajo naslednjo resolucijo : Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se je Skupna slovenska lista na zadnjih občinskih volitvah krepko uveljavila ter povečala svoje glasove za 71 odst., kar zgovorno dokazuje pravilnost tako splošnega kot podrobnega programa liste in njenih stališč. Toplo se zahvaljujejo vsem slovenskim volivcem in volivkam za izkazano zaupanje, kar jih utrjuje v prepričanju, da je treba nadaljevati z delom za združevanje slovenskih sil, in jih vzpodbuja k še tesnejšemu sodelovanju pri naporih za dosego postavljenih ciljev. Zahvaljuje se tudi podpornikom. Zborovavci ponovno poudarjajo, da je in ostane glavni cilj Skupne slovenske liste ohranitev in okrepitev slovenstva na Tržaškem, to je izbojevanje in zaščita narodnih, socialnih, kulturnih in gospodarskih pravic ter koristi Slovencev. K temu glavnemu cilju bo tudi težilo vse delo izvoljenega občinskega svetovavca tako v mestnem svetu kot v drugih ustanovah. Ponovno tudi poudarjajo svoje globoko prepričanje, da se more postavljeni glavni cilj doseči le s sodelovanjem čimvečjega števila Slovencev in s skupnimi ter samostojnimi slovenskimi političnimi nastopi. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU priredi v nedeljo, 25. t. m., ob 18. url v dvorani na Stadionu 1. maj Luigi Pirandello »ČEPICA S KRAGULJCKI« in »PATENT« Predstava zadnjič v Trstu • Cene znižane Končno poudarjajo svojo pripravljenost, sodelovati z vsemi upravnimi, sindikalnimi in drugimi ustanovami ter organizacijami, ki bodo pokazale razumevanje za slovenske zahteve in probleme, ter prispevati svoj delež za njih pravično in pravilno rešitev. Vse Slovence vabijo, naj po svojih močeh in sposobnostih pomagajo pri delu za dosego in zaščito skupnih pravic ter koristi.« URADNI IZIDI VOLITEV V ponedeljek je predsednik osrednje volilne komisije razglasil dokončne izide volitev v tržaški občini in obenem proglasil izvolitev 60 novih občinskih svetovalcev. Posamezne liste so prejele naslednje število glasov (v oklepaju je označeno število svetovalcev): PCI: 38.497 (13); DC: 62.629 (21); PSDI: 15.295 ( ); FRN: 1.280 ( —); MITLT: 4.110 (1); PSI: 12.489 (4); PL1: 15.003 (5); SSL: 4.834 (1); MSI: 24.740 (8); PRI: 4.311 (1); PDIUM: 1.434 (—); UT: 3.706 (1). Od 'kandidatov Skupne slovenske liste je dobil največ preferenčnih glasov dr. Teofil Simčič, 'ki bo torej zastopal to listo v mestnem svetu. Na listi KPI so bili izvoljeni trije Slovenci, in sicer Bernetičeva, Gombač ter Pado-van; na listi PSI ipa Dušan Hreščak in inž. Josip Pečenko. Od kandidatov na komuni-stični listi ni bil izvoljen tajnik Zveze malih posestnikov in bivši pokrajinski svetovalec Mario Grbec, čeprav je bil na listi na 10. mestu. Kot poročamo na drugem mestu, bo inž. Pečenko po sklepu vodstva stranke odstopil in bo njegovo mesto zasedel dr. Senigaglia. Doslej še ni nič znano, kdaj se bo prvič sestal občinski svet, da iz svoje srede izvoli župana in odbor. Do prve seje bo verjetno ■poteklo več časa, ker se to vprašanje ne more tako lahko rešiti. Za župana bo sicer skoraj gotovo ponovno izvoljen dr. Fran-zil, ki pripada najmočnejši stranlki, za izvolitev odbora in zlasti za redno poslovanje Občinske uprave pa je nujno potreben sporazum med določenimi strankami. Če bi sestavili odbor po vzoru sedanje rimske vlade, bi v njem sodelovali svetovalci Kršč. demokracije, socialdemokratske, socialistične in republikanske stranke, skupno torej 31 svetovalcev, kar predstavlja absolutno večino. Proti takšni koaliciji je že začel naravnost rohneti tukajšnji italijanski nacionalistični tisik, ki se zavzema, da bi namesto socialistov stopili v odbor liberalci. Kako se bo vprašan je rešilo, pa je v prvi vrsti odvisno od Kršč. demokracije. Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store fiim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi Usta ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava Politična potegavščina Med slovensko javnostjo v Trstu je vzbudila precejšnjo začudenje vest, da bo novoizvoljeni občinski svetovalec na listi Italijanske socialistične stranke inž. Pečenko odstopil in svoje mesto prepustil dr. Seni-gagli, ki je med neizvoljenimi kandidati na listi PSI dobil največ preferenčnih glasov. Od dveh Slovencev, izvoljenih na listi PSI, bo torej v mestnem svetu ostal en sam, in sicer Dušan Hreščak. Kar je pri stvari še' najbolj čudno, je izredna naglica, s katero je tržaško vodstvo PSI sporočilo odstop inž. Pečenka. To se je namreč zgodilo, še preden je pristojna volilna komisija uradno razglasila njegovo izvolitev ! Čemu in zakaj se je vodstvu PSI tako mudilo? Odstop Slovenca Pečenka v korist Italijana Senigaglie je vodstvo stranke utemeljilo, češ da bo prvi raje posvetil vse sile delu v pokrajinskem svetu, kamor je bil izvoljen leta 1960 na listi bivše NSZ. Ne glede na to, da nas ta utemeljitev ne more prepričati, saj bi Pečenko lahko ohranil oba mandata, kar bi bilo tudi v skladu z zakonskimi predpisi, nastane vprašanje, zakaj je bilo med slovenskimi volivci toliko agitacije, naj se Pečenku oddajo preferenčni glasovi, ko so tako agitatorji kot on sam prav gotovo vedeli, da bo v primeru izvolitve odstopil. Ali bi ne bilo bolje — se sprašuje človek s ceste — če bi se priporočal kakšen drugi slovenski kandidat? Tako pa celotna zadeva sedaj močno diši po potegavščini, saj iz vsega jasno izhaja, da je bil Pečenko postavljen na kandidatno listo PSI le za vabo, ker je kot tajnik Kmečke zveze znan zlasti med slovenskimi kmeti. Dogodek pa je hkrati zato politično pomemben, ker dokazuje, da tisti Slovenci, ki so se pred nekaj meseci kot posamezniki vključili v PSI, imajo v stranki prav malo ali nobene besede, če morajo celo odstopati z mest, na katera jih je na svobodnih volitvah postavilo ljudstvo. ČEDAD Po vsej čedadski okolici se je vreme v nedeljo iznenada sprevrglo v hudo zimo. Po gorah je nametalo že precej snega. V nižjih krajih do 20 centimetrov, na Matajurju ga je pa nakopičilo kar za pol metra. V dolinah se pa neprestano vliva dež in so vse reke in potoki močno narastli. Na nezavarovanih krajih je velika nevarnost usadov. Ljudje se boje, da bo marsikatera cesta zasuta in bo promet ustavljen, kar se je že večkrat zgodilo. LIPALJA VES Državna cesta po Kanalski dolini je pa res nevarna Ni tedna skoraj, da se ne bi pripetila na njenem asfaltu kakšna nesreča. Posebno zloglasni so ovinki in -klanci od Lipalje vesi do mosta čez Belo. V nedeljo zvečer se je tam zopet zgodila huda nesreča. Delavec Alojz Vurič se je peljal s Pon-tebe proti vasi, kar mu pridrvi nasproti neki avstrijski avtomobil. Delavca je vrglo ob cesto tako hudo da si je pretresel SPREMEMBE NA PREFEKTURI V soboto je prišla nenadoma vest o zamenjavi prefektov, sklenjeni na predlog notranjega ministra Tavianija. Tičejo se bolj majhnih prefektur. Med drugimi je zamenjan tudi goriški prefekt dr. Nitri, ki pojde na isti položaj v Cremono. V svoji službeni dobi v Gorici se je odhajajoči prefekt izkazal za dobrega upravnega uradnika, ki je znal obdržati ravnovesje. Na njegovo mesto v Gorico bo prišel dr. Senio Princivalle, ki je doslej opravljal dolžnost generalnega nadzornika v notranjem ministrstvu. Star je 54 let in je poročen ter ima tri otroke. Od novega poglavarja prefekture pričakujemo, da se bo še pred nastopom dodobra spoznal tudi s položajem in stremljenji slovenskih državljanov. Službo bo nastopil 26. novembra. SOVODNJE Kadar se sodedje menimo med seboj o domačih razmerah, pade večkrat beseda tudi na tovarne, taklnico na zgornjem koncu vasi in papirnico ob Vipavi. Precejšnje število domačinov je že dobilo zaposlitev v teh podjetjih. Ni pa vse tako, kot bi moralo biti. Nekateri podjetniki se držijo še starih paternalističnih navad in postopkov z delavstvom. Slišijo se opazke, da niso zadovoljni že s tem, da se uslužbenci organizirajo v sindikate, kar je njih pravica že po ustavi. Način priganjanja k delu tudi ne ustreza današnjemu načinu demokratičnega in humanitarnega odnosa med delodajalci in delavci, še manj pa ravnanje nadzornega osebja ali osebe, ki bi bilo bolj podobno nekdanjim valpetom, ko. so v priliznjenosti do gospodarja videli v delavcu zgolj delovno moč in ne človelka. Take in podobne nevšečnosti bi morale zginiti tudi v prid podjetju samemu. Te misli so tudi izražene le s tem dobrim namenom. Razveseljiv za uslužbence je pa sklep tovarniškega vodstva, da se bo po dolgem TURISTIČNA ZVEZA | pred zadnjo vojno bavile z mlekarstvom. Prejšnji teden se je zbral v Gradiški na Po vseh zemljepisnih knjigah in turističnih prvi sestanek Pokrajinski odbor za turizem Člani odbora so zastopniki različnih zvez, ki se bavijo s tujskim prometom na splošno, 'kakor tudi odposlanci pokrajinskih ustanov. V odboru sedi tudi Slovenec Ivo Marinčič, kot eden izmed dveh odposlancev goriškega pokrajinskega sveta. Na seji so razpravljali tudi o vedno večjem pomenu turizma za državno finančno bilanco; saj prineso tujci vsako leto v državo na stotine milijard lir. Novi goriški odbor bo ostal v svoji funK-ciji do leta 1966. Slovesna umestitev bo 3. decembra ob navzočnosti podministra za turizem Lombardija. ŠTEVERJAN Vse kaže, da bo kmalu začela curljati voda tudi pri nas, ki smo dolgo časa pogrešali vodovod. Dela za vodovodno omrežje so že precej napredovala. Na vrhu, na trgu so že skopani globoki jarki za cevi. Voda se bo zbirala v dveh rezervoarjih, od koder se bo odtekala v različne smeri, proti Dvoru, za hiše v Ščednem in na Sovenci. S vodičih o naših krajih, si videl slike z briškimi mlekaricami, ko nosijo na glavi jerbase z vrči mleka. Podjetnejše ženske so začele pobirati mleko tudi od sosedov in so ga cijazile v Gorico na značilnih dvokolesnih vozičkih. Na ta način se je med kmeta-proizvajalca in med kupca v mestu vrinil pcvklic prekupčevavca - mlekarja. Polagoma so zginili tudi vozički in stara mlekarska romantika. Pobiravci mleka so danes že vsi avtomobilizirani. Zadnje čase je pa še ta poklic v nevarnosti. Kmetje se namreč pritožujejo, da jim domači prekupčevalci plačujejo prenizko; 53 lir za liter, medtem ko zahtevajo oni vsaj 57 lir. Kmetje jim zato nočejo več oddajati mleka. V mestu prodajajo mleko po hišah po 80 do 85 lir za liter. Prekupčevavec ali mlekar ima torej okoli 30 lir pri litru, kar se pro-izvajavcem zdi preveč. Istega mnenja so tudi družinske matere, zlasti s številnimi majhnimi otroki. SLOV. GLEDALIŠČE V GORICI temi deli' pa nikakor ne bo še poskrbljeno v nedeljo popoldne je gostovalo Sloven- za potrebno vodo po vseh števerjanskih za- sko gledališče iz Trsta z dvema predstava- selkih. Menimo, da bo spet treba čakatr ma v prosvetni dvorani v Gorici. Ansambel nekaj časa, upajmo vsaj, da ne let? | je odigral obakrat po dve Pirandellovi igri, števerjan in vse hiše do Oslavja so se še. j,n sicer »čepico s kraguljčki« ter »Patent«. Pred popoldansko predstavo je profesor J. Jež iz Trsta orisal lik in delo pisatelja Pi- randella. Obe igri, ki sta psihološko globo- ko zasnovani, stavita na igravce prav velike zahteve. Reči moramo, da so jim bili tržaški igravci popolnoma kos; najbolj seveda osrednji pisarjev lik, ki je kar pretresljivo pokazal na dvojno moralo družbe. Scenerija je dala, čeprav omejena na skromnem odru, pravilen vtis okolja iz malomeščan- Umrl je ravnatelj Nemec Ob zaključku lista smo prejeli žalostno vest, da je v sredo okoli pete ure popoldne umrl v goriški bolnišnici ravnatelj slovenskega učiteljišča in strokovne šole profesor dr. Josip Nemec. V grob ga je spravila huda notranja bolezen, zaradi katere je moral v soboto v bolnišnico na operacijo. času izplačalo na račun proizvodnje po 500U _____ __________________ ______ lir. Bolje bi seveda bilo, če bi prišlo vse Obrnilo se mu je že nekoliko na boljše. I skih 'južnoitTlijanskih krogov. VsIdadiTTe skupaj in da bi ta izplačila imela redno in —x~’ ------J-; - J----- — - stalno- oibliko. potem pa je prišel usodni udarec, ki m ; je tucy s spretno režijo Adrijana Rustje. nudo prizadel samo njegovo družino, mar- - Htttirtlbfan ri&Unu možgane. Reveža so hitro odpeljali v bolnišnico v Humin, a so mu morali že spotoma v Pontebi nuditi prvo pomoč. Zdravniki so mnenja, da ga bodo le s težavo rešili. TRBIŽ Že pred časom smo pisali, 'kako so neznani pobje 4. novembra oskrunili in pre-brnili starinsko znamenje na glavnem trgu pred cerkvijo. Policija je zlikovce pridno iskala in jih je tudi našla. Ugotovila je, da sta povzročila vandalsko dejanje dva mlada Tržačana, ki sta se prišla zabavat v Trbiž. V družbi še z dvema drugima tovarišema sta ponočevala v nočnem zabavišču »Na-bucco«. Proti jutru sta fantalina šla še precej okajena iz bara in sta storila svoje junaško dejanje, morda da bi se postavila pred kako slučajno prijateljico. Pred orožniki sta se fanta izgovarjala, da sta slučajno trčila ob tisti steber. Spomenik, ki tehta več stotov, se je kar sam po sebi podrl. Svojo laž bosta morala dokazati pred sodnijo. več tudi slovensko šolstvo. Ravnatelj Nemec se je rodil pred 62 leti v Počgori. Prehodil je trdo pot slovenskega dijaka. Po maturi v Idriji se je zaposlil nekaj časa v manufakturni trgovini v Čedadu. Potem je zopet nadaljeval študije v Ljubljani, kjer se je tesno spoprijateljil s pesnikom Srečkom Kosovelom. Skupaj sta izdajala literarno revijo »Lepa Vida«. Jezikoslovne študije je nato dovršil na benešlu univerzi. Poučeval je na raznih srednjih šolah v Vidmu in v Gorici. Po drugi svetovni vojni je bil imenovan za ravnatelja slo- ki je vnesel marsikateri podčrtujoči prijem v razvoj igre. Ker ni procvit gledališke umetnosti, po sebno pri nas, odvisen samo od) članov igralske družine, ampak tudi od odmeva in obiska občinstva, naj sledi še v tem smislu nekaj pripomb. Pri popoldanski predstavi je bila dvorana polna. Pri večerni pa je zijalo več praznih prostorov. Režiserjeve besede med pozdravnim nagovorom, čeprav malce pikre, so bile umestne. Saj je manjkalo v dvorani dosti naših rojakov in razumnikov, od katerih bi pričakovali, da se venskih srednjih šol v Gorici, za ustanovi- zanimajo za gledališko umetnost. Odsotni tev katerih si je on najbolj prizadlevai. so pa bili tudi taki, ki bi že po svojem po-Kljub veliki zaposlenosti je vedno našel čas ložaju morali podpreti napore SG, a so raza literarno delovanje in sestavljanje veli- je izletnikovali kje zunaj mesta in sp v kih slovarjev in slovnic za Italijane in Slo- ponedeljek umetno hudovali, češ, premalo vence. Dolga je vrsta njegovih del. Ravnatelj Nemec je slovel kot dober šol- ljudi je bilo v dvorani. - Je pa še nekaj tretjega, o čemer bo tre- mk, do dijakov pravi skrbni oče. Do kole- ba razmišljati. To je, da bi morali v vod-gov resnični prijatelj. Smrt ga je prezgodaj stvo Slovenskega gledališča v zamejstvu iztrgala delu in iz naše sredine. S solznimi pritegniti sposobne osebnosti, ne glede na očmi se poslavljamo od moža, ki je dal tako imenovane struje. Na tak način se svojemu narodu vse svoje moči ter bogate bo voz naše Talije nemara le premaknii zaklade srca in uma. naprej. — Vodstvu in igravcem gledališča Bog mu bodi plačnik! Družini in vsem smo pa Goričani za nedeljski nastop prav nam naj pa da tolažbe ob prebridki izgubi! hvaležni. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Razstava del slovenskega gotskega slikarja V mestnem muzeju v Škofji Loki je prirejena majhna, nekam skromna, a lepa in zgledno urejena razstava kopij, fresk, slikarja Jerneja iz Loke. Razstava ima namen podati majhen študijski prerez o delu tega umetnika iz prve polovice 16. stoletja in njeni izsledki naj bi služili prirediteljem kot dragocene izkušnje za pripravo izčrpne razstave del tega zanimivega mojstra gotske umetnosti na Slovenskem. Jernej iz Loke. je ime, ki ima velik pomen za slovensko freskantstvo poznega srednjega veka, ali pravzaprav tradicijo poznega srednjega veka. Po razcvetu in višku slovenskega gotskega stenskega slikarstva v 15. stoletju je prišlo obdobje, ki je s prvimi renesančnimi vzori obeležilo tudi umetnost- j ne, predvsem slikarske, spomenike na Slovenskem. Toda po poslikanju cerkva na Križani gori nad Škofjo Loko in Sv. Primoža nad Kamnikom, izvršenem že v novem duhu, se pojavi v slovenskem umetnostnem gradivu sept vrsta izrazito konservativnih slikarskih spomenikov, kot neposredno nadaljevanje upadajočega izročila visoko srednjeveških vzorov cerkvenega slikarstva. Vsi ti spomeniki izdajajo roko enega mojstra in, kar je že nenavadno za gotskega slikarja, na nekaterih se je celo podpisal: IERNI, to je Jernej iz Loke. Ta izredno plodovit slikar je po dosedanjih ugotovitvah deloval med leti 1526 in 1536. Toda če sklepamo po številu cerkva, ki jih je poslikal — teh je nad 30 in poleg tega je poslikal tudi eno kmečko domačijo, vsaj kolikor lahko še danes ugotovimo — je treba ta čas njegovega delovanja nujno raztegniti, še posebno, če pomislimo, da Jernej iz Loke ni slikal v okolici Škofje Loke, ampak tudi drugod po Gorenjskem, Primorskem in celo v Beneški Sloveniji. Tam ga je mogoče pro-težiral loški rojak Klement Naistoth, vikar v Šsnt-petru Slovenov, ki se ga je tudi spomnil v oporo- Goncourtovo nagrado V Parizu so podelili znamenito Goncourtovo literarno nagrado, ki je še vedno najvažnejša nagrada francoske literature. Dobila jo je Anna Langfus, poljska Judinja po rodu, ki pa živi kot begunka v Parizu. Nagrado so ji prisodili za roman z naslovom »Les bagages de sable«. Podelili so tudi Renaudotovo nagrado, in sicer Simoni Jacquemard za roman »Le veilleur de nuit« (Bdeči v noči). Anna Langfus je dobila nagrado s šestimi od desetih glasov razsodišča in to pri tretji volitvi. Precej šans za nagrado so imeli tudi Henry Fran-gois Roy za roman »Mehauični klavirji«, Anne Hu-re in Claude Pinget. Roman Anne Langfus je delno avtobiografski. Glavna oseba v romanu je mlada poljska Judinja, ki sama živi v Parizu, obdana od prividov svoje družine, ki so jo pobili v koncentracijskem taborišču. Spozna se s starejšim poročenim moškim in sprejme njegovo povabilo, da odideta na francoski Jug. Kmalu pa se vrne v svojo samoto, v svojo resignirano in letargično eksistenco, v kateri bo poskusila najti nekak mir. Roman je napisan v brezupnem tonu. Dejstvo, da se zgodba dogaja leta 1962 in da se glavna junakinja še po tolikih letih od strahot, ki jih je doživljala, ne. more znebiti strašnih spominov na ječo in na vojno, napravlja pripovedovanje Anne Langfus še bolj tragično. Pisateljica je dejansko šla tudi sama skozi nacistične “eče. Ko je izbruhnila vojna, je bila dijakinja. Leta 1941 je, stopila v neko odporniško organizacijp in bila večkrat aretirana. Končno jo je držal Gestapo zaprto v ječi v Plocku vse do konca. Leta 1946 je prišla v Francijo, kjer se je poročila. Pisati je začela že s petnajstim letom in objavljala novele v raznih poljskih revijah. Leta 1956 je gledališka skupina Pi-toeff uprizorila v Parizu neko njeno gledališko delo. Za svqj prvi roman v francoščini z naslovom »Le sel et le soufre« je dobila nagrado »Charles Veillon«. V tistem romanu je prikazala svoje izkušnje kot članica odporniškega gibanja in politična ujetnica. ki. Pa tudi sicer je daleč segal Jernejev umetniški sloves. Danes pomeni delo Jerneja iz Loke dokument zamirajoče slikarske, zlasti slogovne, pa tudi tehnične tradicije gotske dobe v Sloveniji. Vzrok njegovega uspeha in popularnosti pa bi morda lahko m umetnostni zgodovinar Mesesnel v nekem ljubljanskem dnevniku, v zvezi s sedanjo razstavo v Škofji Loki. Odtod postane lažje razumljiv tudi nenavadni zaostanek, s katerim se je uveljavil ta sicer dekorativno nadarjeni in tehnično dober fre-skant. Tako ta majhna razstava v stolpu gradu v Škofji Loki pomeni potreben uvod v temeljitejše preučevanje in predstavitev tega zanimivega slovenskega slikarja, saj zaključuje njegovo delo za slovensko kulturno zgodovino nenavadno pomembno umetnostno obdobje. * * Razstava v Trstu Pretekli četrtek so odprli v Trstu razstavo desetih brazilskih slikarjev. Med njimi je tudi slikar Alfredo Volpi, ki je bil rojen v Lucci v Italiji, a so se njegovi starši preselili v Brazilijo, ko mu je bilo eno leto. Preden je začel slikati, je bil tesar in ročni delavec. Kipar Jackson Ribeiro pa je opravljal prav tako razne poklice v goščavah v Mato Grosso. Slikar Ruben Valentin je bil prej dentist. Teh deset umetnikov prikazuje zanimiv prerez skozi današnjo brazilsko umetnost, ki se odlikuje po izvirnosti. V Slovenskem klubu v ulici Geppa je razstavljal zadnji čas svoje akvarele Robert Hlavaty, zdaj pa razstavlja tam svoje osnutke za scenografije Jože Cesar, scenograf Slovenskega gledališča v Trstu. OPERNE PREDSTAVE V KOPRU Na pobulo italijanskega generalnega konzula v Kopru, dr. Zecchina, bo operna družba Quarta iz Rima priredila decembra nekaj opernih predstav in koncertov v Kopru in na Reki. Prva predstava bo 5. decembra v Kopru. Na sporedu bo »Seviljski brivec«, naslednji večer bodo priredili italijanski umetniki vokalni koncert, nakar se, bo ta skupina preselila na Reko, kjer bo uprizorila 8. decembra »Tosco«, 9. decembra pa »Seviljskega brivca«. V dvorani na »Stadionu 1 .maj« je bila v soboto zvečer spominska proslava za 10. obletnico smrti skladatelja Frana Venturinija. 2c po samem obisku tega spominskega koncerta si je človek lahko ustvaril jasno sliko o veliki priljubljenosti in spoštovanju, ki ga je užival pokojni skladatelj in pevovodja Fran Venturini, med našim ljudstvom. Mož, ki je z neutrudno delavnostjo in resnično nesebičnostjo daroval lastne moči svojemu ljudstvu, si je ustvaril s svojim umetniškim in vzgojnim delom trajen spomenik, ki bo ostal vzor poznejšim rodovom. Venturinijevo pevovodsko udejstvovanje spada v tisto dobo v začetku tega stoletja, ko je zborovska glasba doživljala svoj velik razmah in ko je zborno petje privlačevalo v glasbeno kulturo najširše ljudske, sloje. Rastla so pevska društva na naših tleh, kjer najdemo Venturinija kot orgamžatoTja, pevovodjo in skladatelja tudi v še tako osamljeni in skromni vasici. Takratna zborovska glasba je dobivala neko enotnost, ki je značilna za takozvano »čitalniško« kulturo, in kakor večina naših skladateljev takrat, tako se je tudi Venturini zanimal za ljudsko pesem in priredbe ljudskih napevov. Vnašal je ljudski značaj tudi v svoja izvirna skladateljska dela. Na tem večeru smo poslušali samo njegove skladbe z izjemo ene same. Pozdravno besedo je Ameriška revija za Jugoslavijo Veleposlaništvo Združenih držav v Beogradu je razposlalo zadnji čas novembrsko številko revije »Pregled«, ki jo izdaja za jugoslovansko javnost v srbohrvaškem jeziku. Revija izhaja z namenom, da bi jugoslovanskim bravcem prikazala tiste strani ameriškega življenja, ki bi mogle zanimati tudi nje, kar naj bi pospešilo in poglobilo medsebojno razumevanje in okrepilo odnose med ameriškimi in jugoslovanskimi narodi. Ta številka prinaša med drugim članek o stoletnici ameriškega ministrstva ameriškega poljedelstva, kot na primer umetno namakanje, mlekarstvo, živinoreja in drugo. Posebno zanimiv bo za marsikogar članek »Atomska energija v poljedelstvu«. Vse članke so napisali ugledni ameriški strokovnjaki. Krajši članek se ukvarja z odnosi med Jugoslavijo in Zedinjenimi državami na področju poljedelstva. Revija je bogato ilustrirana in natisnjena na finem papirju. OPERA »ALLAMISTAKEO« V JUGOSLAVIJI »Allamistakeo« Tržačana Giulia Viozzija bodo predvajali v Mariboru in Sarajevu. Opero tržaškega skladatelja bo verjetno posnela tudi jugoslovanska televizija. »Allamistakeo« je najbolj izvajana opera Julija Viozzija in so jo izvajali v največih italijanskih in evropskih gledališčih. Zobozdravniki jezni na Grahama Greena V pariškem gledališču »Comedie des Champs-E!ysees« uprizarjajo znano dramo Grahama Greena »Uslužni ljubimec«. Kot znano, je igralo to delo tudi Slovensko gledališče v Trstu. V Parizu pa je vzbudila komedija nevoljo pri zobozdravnikih, ker je ena glavnih oseb v komediji, in to ravno najmanj simpatična, po poklicu zobozdravnik. Enega zadnjih večerov je prišlo na predstavo 200 študentov in študentk zobozdravniške visoke šole v Parizu, v belih haljah, ki so začeli v drugem dejanju glasno protestirati proti t avtorju in igravcem, češ da smeši komedija ves zobozdravniški stan. Zobozdravnik v komediji, prevarani mož, je namreč prikazan tako, da so s tem osmešeni, po mnenju študentov, vsi zobozdravniki. Neki študent je stopil celo na oder in imel nagovor na občinstvo. Toda policija je takoj izpraznila dvorano. Vodstvo gledališča je gledavcem povrnilo vstopnino. Zdaj trdijo organizatorji protestnega nastopa, da je vsa akcija degenerirala po krivdi nekaterih razgrajačev. Da bi jim igravci in vodstvo gledališča oprostilo, so poslali študentje glavni igravki Martine Sarcey šopek rož. imel predsednik prosvetnega društva Škamperle, ki je organiziralo večer. Za tem je mešani zbor istega društva zapel pod vodstvom Ignacija Ote pesmi: »Pohojena travca« in »Znamenje« s točno ubranostjo in lepo zvočnostjo. Glasbenik Ernest Švara pa je v govoru orisal Venturinijevo življenje in delo na splošno. Za tem je zapela sopranistka Ljubica Berce, troje Venturinijevih samospevov z lahkotnim in nežnim glasom: »Moji dnevi«, »Čemu bi rože brala« in »Domačo pesem«. Na klavirju jo je spremljal Gojmir Demšar. Združeni pevski zbori »Slovan« iz Padrič in »Slovenec« iz Boršta so izvajali »Nocoj, pa oh, nOcoj« in s posebno odločnostjo pa »Bazoviško« in Vrabčevo »Samo en milijon«. Pevovodja Svetko Grgič je s to izvedbo dosegel lep uspeh. * * pacal So %a%!ikmljal u Zl&tu V začetku prihodnjega meseca bosta v Trstu kar dve osebni razstavi akademskega slikarja Lojzeta Spacala. V Občinski galeriji bo razstavil grafike, v galeriji »La Cavana« pa slike. Med tržaškimi ljubitelji lepe umetnosti je že sedaj veliko zanimanja za obe prireditve, saj so potekla že štiri leta, odkar naš vodilni umetnik ni predstavil svojih del tržaškemu občinstvu. iskali tudi v tem, da je njegovo delo odraz teženj in po drugi strani tudi zmožnosti socialno takrat najnižjega stanu, našega kmeta — piše o njem zna- za poljedelstvo. V reviji najdemo še več člankov, ki poročajo o pomoči, ki jo država nudi ameriškim farmarjem, o značilnosti ameriškega farmarja, o geografski razporejenosti ameriškega poljedelstva, o stroju v poljedelstvu in podobno. Podrobneje so prikazani nekateri specifični problemi Proslava v spomin Frana Venturinija GOSPODARSTVO Kitajska: nazaj li kmetijstvu! V vseh komunističnih državah hočejo oblastniki predvsem razviti težko industrijo, katero naj seveda finansira in vzdržuje kmetijstvo. Tako je bilo tudi na Kitajskem, kjer so pospeševali in tudi prisilili prehod kmečkih delovnih sil v mesta, v industrijo. Nekaj let je šlo, potem pa se je zemlja maščevala. Pred nekaj leti so sicer zatrjevali, da so dosegli več kot rekordno letino zrnja. Pozneje se je pokazalo, da je vse to bila le gola propaganda, saj sta pred naslednjo žetvijo nastali hudo pomanjkanje in lakota. Sledile so tri slabe letine in pomanjkanje se je še povečalo. Danes je na Kitajskem huda lakota, ki izroči smrti velikanske množice ljudi. Pa kaj je za kitajske oblastnike, čeprav bi pomrlo tudi 100 Mesne prašičje pasme v Italiji Redki so, ki uživajo s prašičjo mastjo obeljeno hrano, prašičje meso pa imajo vsi radi. Zato pa sta prašičja mast in slanina zelo poceni, meso pa je drago. Temu se bo v kratkem prilagodila italijanska prašičereja. Do pred malo leti je angleška, oziroma že zelo poitalijančena, svinjska pasma »Large VVhite« popolnoma obvladala italijansko prašičerejo. To pasmo so gojili čisto, z njo pa so tudi križali domače podeželske pasme. Pasma »Large White« je zgodnja, ima prvovrstno meso in daje mnogo masti. Bila je prvovrstna v času, ko je bila mast še visoko cenjena. Ko pa je vedno večji del ljudi opuščal rabo prašičje masti in se je dvigalo povpraševanje po prašičjem mesu, so vpeljali dansko pasmo »Landrace«, ki je bolje ustrezala moderni kuharski modi. »Landrace« je bolj stegnjena pasma, ž več mesa in manj masti. Hitro se je širili in se še širi. S pasmo »Large White« pa so povezani veliki interesi prašičerejcev, ki prodajajo plemenske živali te pasme. Za*:o so ti prašičerejci začeli selecionirati pasmo »Large VVhite«, da bi ustregli željam potrošnikov. V enem desetletju so uspeli vzgojiti nove zvrsti »Large White«, ki so zelo podobne »Landrace«. Danes se širita obe pasmi vzporedno in sta si tudi zelo podobni. Zemljevid podzemskih vod Imamo nadzemske vode, kot potoke, reke in jezera ter podzemske, o katerih nam govorijo izvirki in arterijski vodnjaki. Ugotovljeno je, da so skrite pod zemljo tudi velike reke in velikanska jezera — cela morja. Mnogo je še neraziskanih podzemskih vod, o katerih se ne ve, ali imajo kakšen dotok in odtok ter v kakšni smeri. Vsa ta vprašanja raziskuje mednarodna hidrološka organizacija, ki trenutno teži za tem, da bi v zemljevidih podzemskih vod rabili iste označbe in iste barve. ZDA, Sov. zveza, Zah. Nemčija in Francija imajo že pripravljene zemljevide podzemskih vod, a z različnimi označbami in barvami. milijonov ljudi? Saj je ljudstva kot mravelj. Vendar so oblastniki uvideli, da tako ne gre naprej. Sklenili so, da bodo v bodočnosti skrbeli predvsem za kmetijstvo in lahko industrijo ter bodo v ta' namen vrnili kmetijstvu velike množice delavstva — na milijone — ki je dosedaj bilo zaposleno v težki industriji. Poleg tega ima oblast v načrtu, zmanjšati za 30% število prebivav-stva v velikih mestih, kot so Kanton, Šanghaj, Peking in druga. —0— Krmljenje se mora modernizirati V tem oziru je W. M. Boeson, profesor na univerzi v Perdue (ZDA) napravil posrečene poskuse. Kot poskusne živali je določil istospolne enojajčne dvojčke, ker le taki imajo gotovo ista genetična ali dedna svojstva tako z očetove kot z materine strani. Za krmljenje je vzel splošno veljavne recepte iz leta 1908 in iz leta 1962. Po prvem receptu krmljenja je žival v prirastku zastala za celih 42%, čeprav je porabila 30% krmskih enot več kot druga žival, ki je bila krmljena po današnjem načelu. Stroški za krmljenje prve živali so bili za 33% višji kot za drugo. To pomeni, da je v zadnjih 50 letih veda o naj smo trne j šem krmljenju zelo napredovala. Vidi se pa tudi, da zametuje denar, kdor se glede krmljenja drži starih načel, nerazvitih državah. Ali lahko režemo krompir za seme? Po svetu sadijo skoraj izključno cele gomolje krompirja. Rezanje gomoljev, oziroma izrezovanje oči je razširjeno še največ v Italiji, to pa od Sicilije do naših krajev. Danes sicer v mnogih državah in krajih niso časi za rezanje gomoljev, ker je delovna sila redka in zelo draga, a v bistvu je priznano, da se lahko sadijo tudi krompirjevi zrezki in se nihče več ne smeje temu opravilu. So celo neke vrste krompirja, ki kar zahtevajo rezanje, ker bi drugače morali zasaditi zelo veliko težo krompirja, ker dotične sorte nimajo drobnih gomoljev. 60-LETNICA MEDNARODNE MLEKARSKE ORGANIZACIJE Leta 1903 je bil v Bruslju (Belgija) mednarodni mlekarski kongres, katerega se je udeležilo 700 zastopnikov iz 16 držav. Takrat so ustanovili mednarodno zvezo za mleko, h kateri so pristopile mlekarske organizacije še drugih držav, taiko da so danes v zvezi zastopniki 28 držav. Letošnji 16. kongres je bil v Koponhagnu (Danska). Udeležencev je bilo daleč čez 1000. Zveza prireja vsako leto mednarodne kongrese, na katerih pa je pravo delo razdeljeno po raznih komisijah. Danes so naslednje : komisija za sir, za mlečni prah in zgo-ščeno-kondenzirano mleko, za mlečno proizvodnjo s posebnim ozirom na prednosti in hilbe odprtih hlevov, za kemično analizo, za mikrobično analizo (drobnoživk), za gospodarstvo in za mlekarstvo v tropičnih krajih. Lansko- leto je bila ustanovljena nova komisija za mlekarsko-sirarsiki pouk v V osrčje naše Zemlje V zadnjih desetletjih je človeška znanost prodrla visoko skozi atmosfero proti Luni, Soncu in drugim svetovom. Raketa, izstreljena proti Veneri, leti že nad 80 milijonov km daleč in pošilja na Zemljo znanstvene izsledke. O zračnem ovoju okrog zemeljske oble smo že precej natančno poučeni. Vse drugače je pa pod našimi nogami. Čeprav je naša Zemlja eden izmed najmanjših planetov, vemo malo ali nič, kaj se skriva pod zemeljsko skorjo. Zemeljski polmer na ekvatorju je dolg 6378 km. Zgornja plast Zemlje, imenovana tektonosfera, je debela le 120 km. Deli se v tri ovoje. Na vrhu je litosfera ali obod iz kamenin, ki meri le nekaj desetin km. Pod zgornjo litosfero ovija našo oblo druga »mehkejša« plast, ki ji pravijo znanstveniki »sial«. Sestavljena je namreč iz silicijevih in aluminijevih plasti. Tretja plast do konca 120 km debele tek-tonosfere je pa »sima«, sestavljena iz silicijevih in magnezijevih elementov. Vse do sredine Zemlje, to je 3558 km debeline, pa sega pravo zemeljsko jedro ali barisfera, kar pomeni »težka krogla«. Učenjaki sklepajo, da jo sestavljajo samo težke snovi iz nikljastih in železovih prvin. Gotovega pa ne vedo nič. Tako imenovani zunanji plašč, ki obdaja našo Zemljo, je po zadnjih ugibanjih debel kakih 2800 km. Po ugibanjih seveda, ker je človek z vsemi svojimi apa- rati prevrtal ovoj Zemlje komaj 4 km v globino v nekem kanadskem rudniku, še jajčne lupine ni potemtakem predrl! Zastavi se vprašanje, zakaj je taka težava preriniti se samo nekaj kilometrov globoko v zemljo, medtem ko švigamo po zraku na stotine kilometrov visoko. Vzrok je vedno višja temperatura, čim globlje se spuščamo. Po merjenjih v vrhnjih plasteh se temperatura zviša na vsakih 33 metrov globine za eno stopinjo. V globini, do koder so danes prišli, je že preko 120 stopinj Celzija vročine. Kaj pa je potem še nižje? Res, pravi pekel. Celo vrtalni stroji bi se stopili. Kljub tem težavam, se pa geofiziki pripravljajo z a velikanski načrt. Kakor je bilo izvedeno v »geofizičnem letu 1960« znanstveno sodelovanje vseh narodov za spoznavanje zemeljske površine, tako nameravajo združeni geofiziki vsega sveta razglasiti v prihodnjih dveh letih sodelovanje vseh narodov za proučevanje zemeljske skorje. Združene države so že dale na razpolago 10 milijonov dolarjev. V načrtu je prodor do globine tisoč kilometrov, kar pa je tudi komaj ena šestina daljave do zemeljskega središča. Sedanja znanost si niti ne stavi načrtov, da bi mogla zvrtati jašek v še nižje globine. Že iz tega kratkega razmišljanja izhaja, da se človeškemu razumu in tehniki stavijo že na našem majčkenem planetu nepremagljive ovire nasproti. K. K. 8. Po večerji se je Maja zmuznila na dvorišče in je pazila na posebno številko avtomobila. Res, tam je stal neznani znanec! Nalagal jo je torej in nima nobenega dvojnika v mestu. Gostje so se iz jedilnice razšli po drugih prostorih in sedeli v skupinah pri kavi in likerjih. Operna pevka je zapela nekaj arij in je žela burno pohvalo. Načelnik je pristopil k Maji: »No, draga moja, ste že kaj opazili?« Sedla sta na divan. Pomignil je tudi policijskemu nadzorniku, a prav tedaj je pevka spet stopila h klavirju. Gospod Komi je stal s kozarcem šampanjca blizu pevke, ves poglobljen v melodije. Maja je mečkala robec v vroči roki. Ko je umetnica končala, je pošepnila načelniku, da je že prišla do določenih zaključkov. »Torej je skoraj gotovo,« je menil načelnik,« da je prav tisti hotel središče trgovcev z mamili.« Maja je prikimala in vprašala nadzornika, če pozna nekega Delagoja. »Izdaja se za Portugalca, kar pa v resnici ni. Stanuje v istem hotelu. Posrečilo se mi je seznaniti se z njim. Ko sem ga pa hotela nekoliko pobliže spoznati, je nenadoma izginil.« »Delagoa?« je premišljeval nadzornik. »Kakšna pa je njegova zunanjost?« Maja je potegnila fotografijo iz torbice: »Prosim. Sem ga tudi slikala.« »Pa je dovolil?« »Ne, na skrivaj z malim aparatom v ključavnici torbice.« »Čudovito,« je vzdihnil nadzornik in ponudil sliko načelniku. Ta si jo je ogledoval in je pripomnil, da ga je moral nekje že videti. »Morda v zvezi s tistim gospodom tam pri klavirju,« je brž vprašala Maja. »Predstavili ste ga kot gospoda Komija.« Načelnik se je začudil: »Kako? Gospod Komi... ?« »Nikar ne glejte tja. On nas opazuje.« »Ne razumem vas, gospodična, kaj pripovedujete. Gospod Komi je vendar ugledna oseba v mestu!« Maja je udano odgovorila: »Ker nimam dokazov, ne morem nadalje govoriti. Neki razlog pa je dotični gospod imel, da se me je izognil in se zdaj zatajil.« Na kratko je povedala, kako je bilo z gospodom Komijem in tudi o srečanju '' kopališču. Načelnik je zmajal z glavo: »Vse to še ni nič trdnega. Bojim se, da vidite strahove, kjer jih ni.« Maja si je prižgala cigareto. »Morda,« je odvrnila, »toda moje slutnje so me le redkokdaj varale. Stvari pa moram priti do dna.« »Nekaj utegne res biti pri celi zadevi. Toda, ne, ne — Komija kar izpustite iz svojih kombinacij. Tudi ne vem, kako bi si drznil priti v levje žrelo, sem k meni.« »Kot volk v ovčji koži,« je ujedljivo pripomnila Maja. Načelnik se je dvignil: »Oprostite, gospodična Rayski, moram se malo pridružiti tudi drugim gostom. Vi pa bodite še vedno v zvezi z nadzornikom Jordanom.« S premišljeno kretnjo si je ta nažigal cigaro. Njegovemu bistremu očesu ni ušlo, da je gospod Komi še vedno sta] blizu klavirja v razgovoru z nekim gostom. Opazil je tudi, da postaja vsak trenutek bolj nemiren. »Vi torej mislite,« se je obrnil k Maji, »da mož ve, kdo ste in da ste ga zasumili?« Maja je srebnila iz kozarca: »Da, prav to. Drugače si ne morem razložiti njegovega obnašanja.« Godba je zaigrala. Majin mizni sosed se je s trdnimi koraki približal k Maji in jo prosil za ples. Nadzornik pa je šel proti klavirju in je nalašč prav izzivalno pogledal gospoda Komija. Ko se je ozrl, je policist že videl, kako se je Komi v zadregi po- slavljal od sobesednika in urno zginil skozi množico gostov. Oba aretiranca so najprej priprli v pusti celici na glavni policiji, dokler ju ne bodo zaslišali. Starejši mehanik, Srečko Zelenec, natakarjev brat, je vrgel strupen pogled na zamrežena okna: »Prokleto, zdaj sva pa v pasti. Dokaze , imajo v rokah. Jaz bom seveda trdil, da nisem vedel, kaj se nahaja v zavojčkih.« Radič ga je zaničljivo pogledal: »Meniš, da bodo verjeli? Kaj naj pa jaz rečem?« »Popolnoma isto!« »Se ti meša! Potem pa zares ne bodo verjeli.« Zelenec se je popraskal za ušesi: »Prekleto — potem bom pa trdil, da sem našel zavojčke na sedežu avtomobila. In bom še rekel, da sem jih nameraval jutri zjutraj izročiti mojstru.« »In jaz?« je spet vprašal Samo. Zelenec ga je zgrabil za roko: »Od kod si jih pa ti pravzaprav imel? Kar obnemel sem, ko so nekaj iztaknili v tvojem žepu.« »Od kod sem jih imel, tega ti ne smem izdati. Ha, ko bi jaz vedel, da bo prišlo do tega. Zdaj ne pomaga kreganje, še manj neumni izgovori.« Zelenec je komaj izdavil iz sebe: »Torej se moramo pripraviti na nekaj let.« »Mogoče,« se je Samo zgrabil za lase. »Kar populil bi si jih. Lekarnarja bosta zaman čakala na naše blago.« Vrata so se nenadoma odprla. Komisar je osorno pokazal s prstom na dr. Radiča: »Pridite vi ven!« Samo mu je sledil skozi dve sobi. Tu se je spremenil komisarjev obraz. Potrepljal je Radiča po ramenih: »To ste pa sijajno izpeljali, gospod doktor, ko ste mi telefonirali iz krčme, kako ste potem spretno igrali aretiranca — toda povejte mi, kako ste prišli zadevi do mozga.« Radič je sedel k mizi in si prižgal cigareto, katero mu je ponudil policijski uradnik. Nato je poročal, kako je prišel stvari na sled. »Kaj pa prašek, ki so ga našli v vaših žepih?« (Dalje) »Torej bolje, da se temu izognemo.« »Pretehtajmo drugo možnost,« je rekel profesor. »Da obkrožamo, kot rečeno, Zemljo tako dolgo, da si lahko ustvarimo kolikor toliko točno predstavo, kaj se dogaja na njej.« »Je to mogoče? Hočem reči, si je mogoče med kroženjem okrog Zemlje ustvariti res točno predstavo, kaj se dogaja na njej in kaj si lahko obetamo od človeštva?« je vprašal pater Robert. »Kar zadeva materialno plat življenja na Zemlji, si zares lahko ustvarimo talko še kar 'točno predstavo,« je odvrnil profesor Magnussen. »Kot veste, imamo na »Liberty« optične in radijske naprave, s katerimi lahko raziščemo zelo natančno vsak košček Zemlje. V kratkem času lahko fotografsko posnamemo vso zemeljsiko površino in ugotovimo na njej vsako mravljišče — če še niso povzročili izumrtja vseh mravelj,« se je nasmehnil. »Potem pa je morda bolje, da preizkusimo to možnost,« je rekel nekdo. »Počakajte,« je rekel profesor. »Moram namreč pristaviti, da pa vendarle ne moremo po tej poti odkriti tistega, kar se skriva v podzemlju, in tudi ne tistega, kar ljudje mislijo. Lahko prisluškujemo njihovim radijskim pogovorom in prestregamo njihove telcvizijsike oddaje, toda to nam vseeno ne bo veliko pomagalo, ker ne znamo njihovega jezika. Razen tega pa vodstvo Srečnega sveta svojih skrivnosti in tajnih namenov gotovo ne bo obravnavalo v televizijskih oddajah.« oesoija E. Z. 85. »Glede jezika ni več taka težava,« je rekel nekdo. »Saj lahko vzamemo tistega starčka s seboj in z njim se zdaj že lahko sporazumemo. On nam bo prevajal, če bo treba.« »Obstaja glede tega tudi možnost, ki so se je posluževali ra ziskovalci in konkvistadorji nekdanjih časov,« je pristavil drugi. »Lahko 'bi vzeli s seboj tudi nekaj mladih ljudi iz starčevega plemena in po najhitrejši metodi bi jih morda že v nekaj tednih precej dobro naučili angleščine. Tako bi imeli na razpolago dovolj tolmačev.« »To ni slaba ideja,« je rekel profesor. »Toda ne smete pozabiti, da so ti mladi rojeni v gorah in so doraščali v primitivnih razmerah. Celo v primeri z nami imajo oni neskončno primitiV-nejši odnos do civilizacije Srečnega sveta. Mi smo samo njem predhodniki in smo morda v takem odnosu do nje, kot bi bili danes Asirci ali Egipčani do naše... hm ... hočem reči, do civilizacije tretjega tisočletja, iz katerega smo ušli, kot bi lahko rekli. Toda to pleme odklanja, kot ste slišali, prav vsako tehnično civilizacijo, in je zaradi naukov svojega očaka prav alergično do nje. Dvomim, če znajo starčevi ljudje sploh brati in pisati. Vsekakor pa nimajo niti pojma o kaki tehniki razen o ročnem obdelovanju polja in kaki najpotrebnejši obrti. (Dalje) ■Jr ŠPORTNI JP K K g-s. fi O .H «'S.S £> 3 ro O § ° a N - ^ - c TJ £? ^ N ° 5 o _; c/j ro j^.S >V> OJ >0 O C | « .. c O ?? Gfl V ^ Č K W c C-> c3 Oj QJ $H •n4- V) Q X) (U O O ra T-. Tl s 3 OJ 03 03 '^.5 •* r- 1/3 B O C W -X ^ ”5 fl C tu O > o o-si-SS > ■* 3 S w ■a o. e c ° S -s _ >7) i—i C ^ ra F — - "■o’ . +-. -D TJ OJ 03 C C N E •n O s« Dh . >o 1 0) O C QJ w - o >G C o ra O i7j c c ^ a £••3 ■a « gl _ RJ P M > a-S| h >w TJ S w - - L- ° g N 5 o) ’57 s .a *c <2 cx > 03 0 Oj »H . o bfl £8 . S OJ T3 ^ -1 « O ra o S^-o-0 -O -F , -5 i_. OJ ra OJ B f ” >-. bil » o> ra ' JS s ■» LV P E >u > ra ra ~ jz n **> o 1 > bfl 5 O O ~ £ o u C U r- >y •s«s o & o nd > ^ U 0) ’n. ra ° o V XI c oj KI TJ £ OJ s >H N O, _ — o|S o “E M u > o ^ 2 M c 'S ra •&-£ ^ n W) • h 03 PQ J3 05 1x3 £ 03 £-§ q >g n n H c -n C3 O ’n 5=9 = N ..e9 S*-*. ■s ra ra ^ Jh rr? ° N V TJ s.a Ja o| M c s n N oj •- r? O >V) c/) 3 S - 'ra n3 CQ O rO tU) O s * OJ £ ^ C/3 — o ra >-.rv ho . h XI G > 'M 60 s 2| g -a £ E e -2 >o #ra So o ^Z? OJ tri ►g -§ « ^ 'S, bo bfi/ts O ..^0rn il-lg « E n .o Ir! ra •".« “S 2 S1 ^ jd (U - TJ -i; i2 oj T3 ^h (u C •o 1X4 O O • oj ra ^ O M >o ■ a. (U £3 71 U TJ i J? “> «i i13 W N ° c • tn o ,3 § -S OJ