NOVEMBER IIIIHIIIIUIIIIIIIIUIHUlrMljlilllllDIIIIIHIIIIIIIIIUIIMIIIIMia »Občinski razgledi« — glasilo občinskega odbora SZDL Ljubljana-Siška. Izhaja enkrat mesečno, razen v juliju in avgustu. Ureja uredniški odbor: Jože Curk, Savo Jakulin, Bruno Lagler, Franjo Pipan, Jože Nedog, Dušan Zgonc, Mirko Damjan, Ivan Bregant, Marjah Gamze in Igor Gruden. Glavni in odgovorni urednik: Mirko Damjan DOGOVOR za naslednjih pet let Razprava o perspektivnem programu industrijskega razvoja DR4G0CEN MH Pred nami je osnutek programa industrijskega razvoja naše občine za petletno obdobje. Ljudje vprašujejo, zakaj bila temu osnutku posvečena posebna seja ljudskega odbora, medtem ko bomo vse druge gospodarske panoge in družbene službe v celoti obravnavali takrat, ko bomo razpravljali o celotnem perspektivnem programu gospodarskega razvoja občine za to obdobje. Ce preberemo gradivo zadnje seje (v izvlečkih ga ob-iavljamo v današnji številki), lahko brž najdemo odgovor. Naša občina je sestavni del Ljubljane, ki vzlic svoji rasti Vendarle zaostaja za ostalimi republiškimi središči in je bil tempo industrijskega razvoja bolj počasen kot v nekaterih industrijskih občinah v okraju. Menimo, da je to dejstvo prepričljiv argument, zaradi katerega smo se odločili najprej za razpravo o razvoju industrije kot osnov-ne gospodarske panoge, ki bo imela največji delež pri Ustvarjanju materialne osnove za hitro spreminjanje zu-hanje podobe in strukture ter števila prebivalcev mesta Ljubljane. Ob tej priliki želimo, da bi s tem gradivom spoznali čimširši krog volivcev in da bi ta zastavljeni cilj ob sprejemanju petletnega programa občine tudi podprl. Ob tem se seveda upravičeno pojavlja vprašanje, Ica-ko bo z vrsto komunalnih vprašanj, šolskih, zdravstvenih ih drugih zmogljivosti, ki so nujno potrebne za hitrejši rozvoj industrije. Priznati moramo, da se bodo ta vprašanja res zaostrila v prvem obdobju, ko bodo začele obra-lovati nove kapacitete in ko bodo občutno povečane nekatere izmed obstoječih zmogljivosti. L>a bi ta nasprotja omilili, bomo že do konca letoš-njeoa leta predložili volivcem v odobritev urbanistični zazidalni načrt za skoraj celotno področje Šiške in Šentvida, ar je eden izmed temeljnih pogojev za hitrejšo in smotr-nejšo stanovanjsko izgradnjo. Računamo, da bosta dograjeni že v naslednjem letu ola v Vodicah in telovadnica pri šoli »Hinko Smrekar«, alje, da bomo pridobili nove učilnice s preureditvijo sta-^ovanjskih prostorov v šoli »Zvonka Runka« in šoli Zg. ‘šfca. Na ta način bomo pridobili toliko novih učilnic, da je 1710 za naslednji dve leti vsaj za silo rešili problem tret-e izmene. Z izgradnjo nove šole na Jami, ki jo bomo edvidoma začeli graditi v prihodnjem letu, pa bomo re Hi problem šolskega prostora za daljše obdobje. ^ vsem tem seveda vsi problemi še ne bodo rešeni. sHmo pa, da jih bomo kasneje uspešneje reševali, ko ° z novimi zmogljivostmi razširili materialno moč ob-host ^ tUd‘ d°se9li. da bo občina Šiška v bližnji prihod-zares lep in moderen sestavni del našega mesta. V teh dneh so razprave o rekonstrukcijah in novo-mg njah v uujvečjih industrijskih podjetjih v občini. Upa-0a ’ 0 bodo te razprave še pred sprejetjem perspektivne-Ustr^O0Tarna za^ju^ene 3 konkretnimi sklepi in bodo tako arjene vse možnosti za uresničenje naših ciljev. tv°jimi 'Tno> da bi volivci res sodelovali v tej razpravi in s stališči in predlogi obogatili naša prizadevanja. V INDUSTRIJSKEM MOZAIKU IJUBLJANE Smer: elektro in kovinskopredelovalna industrija Zadnja seja občinskega ljudskega odbora je bila posvečena osnutku programa perspektivnega razvoja industrije v občini za razdobje 1961—65. Bogato gradivo, ki tolmači industrijski razvoj v tem delu Ljubljane od skromnih začetkov ob koncu minulega stoletja, v obdobju med dvema vojnama in v času intenzivne industrializacije po osvoboditvi ter posreduje osnovna načela industrijskega razvoja občine v prihodnjih letih, je pravzaprav šele osnova za temeljito razpravo med volivci, tako da bi bila dokončna redakcija programa rezultat hotenj in možnosti naše občine. Perspektivna načela so hkrati vsklajena s še sicer neuzakonjenimi stališči o bodoči industrijski podobi mesta Ljubljane. V obdobju med obema vojnama najdemo na našem področju podjetja, ki po svoji zmogljivosti in načinu proizvodnje nihajo med obrtjo in industrijo. Spomnimo se nekaterih izmed njih: »Štora-«, »Bombažna tkalnica« Viž-marje, Tovarna čevljev »Krisper«, Elektrarna v Tacnu, Tovarna zamaškov, nekateri polindustrijski tkalski obrati, »Jugoindus«, Tovarna čipk v Tacnu ter nekateri mizarski, obrati. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bilo na območju sedanje občine 27 podjetij, v katerih je bilo zaposlenih približno 1300 oseb. V prvem povojnem obdobju do leta 1951 so bila z reorganizacijo nacionaliziranih podjetij in združevanjem manjših nerentabilnih obratov ustanovljena nova industrijska podjetja. Investicijska sredstva so bila mimo obnavljanja iztrošene opreme uporabljena tudi za gradnjo novih industrijskih kapacitet. Tako smo v obdobju do leta 1956 dobili na našem območju dve novi, najmočnejši industrijski podjetji — Litostroj in Telekomunikacije. MANJ PODJETIJ, VEČJE, ZMOGLJIVOSTI V letu 1956 smo imeli v občini le 18 industrijskih podjetij (pred vojno 27), vendar gre za mnogo večja podjetja, saj se je število zaposlenih od predvojnih 1300 dvignilo na 6156. V obdobju 1957-60 nismo registrirali novih industrijskih objektov, pač pa so se povečale zmogljivosti v ve- čini stari podjetij. Fizični obseg proizvodnje se je v tem obdobju povečal za 91,1 % ali za 17,6 % letno, kar je nad povprečjem okraja, republike in celotne države. Število zaposlenih se je letno večalo za 7,7 %, kar na eni strani govori o stalnem naraščanju produktivnosti in povečanju delovnih mest, tako, da je v letu 1960 zaposlenih v naši občini v industriji že 8294 ljudi. Tudi številke o naraščanju celotnega dohodka, narodnega dohodka in čistega dohodka so za to obdobje zelo ugodne. Za ta čas je tudi značilno, da so bila vsa investicijska sredstva v glavnem uporabljena za manjše rekonstrukcije in odpravljanje ozkih grl, medtem ko že tako iztrošen strojni park ni doživel večje obnove. V letu 1960 je iztrošenost osnovnih sredstev 50,8 %. V zadnjem obdobju je na večje proizvodne uspehe vplivalo tudi spod-budnejše nagrajevanje, s katerim smo vzlic iztrošenim osnovnim sredstvom dosegli razmeroma zelo dobre proizvodne rezultate v industriji. Takšne razmere v industriji so torej osnova za razmišljanje o jutrišnji industrijski podobi naše občine, ki je samo sestavni del industrijske rasti celotne Ljubljane. In ko razmišljamo o industrijski prihodnosti Ljubljane, ne moremo mimo nekaterih številk, (Nadaljevanje na 4. strani) Občinski odbor SZDL • Občinski komite ZKS • Občinski ljudski odbor • Občinski sindikalni svet • Občinski odbor ZB in ZVVI • Občinski komite LMS 0 Občinski odbor Zveze prijateljev mladine • Občinski svet Svobod in prosvetnih društev • Upravni odbor Delavske univerze • Občinski odbor Ljudske tehnike čestitajo vsem občanom za državni praznik — dan republike! Nezadostne ocene v spričevalih nekaterih ljudskih odbornikov Zdaj mineva četrto leto, odkar smo oddali 4/las za odbornike občinskega ljudskega odbora. V prihodnjem letu se bomo spet zbrali na okrašenih voliščih. Odločali se bomo za naboljše, ki bodo nadaljevali z uzakonitvijo komunalnega sistema zastavljeno delo. Morda, ne, zanesljivo bo delo ljudskega odbornika v prihodnjem šti- da sodelovanje na sejah občinskega ljudskega odbora ni edini barometer odbornikove aktivnosti, prav gotovo pa zelo prepričljivo ilustrira resnost njihovega dela. Zato pobrskajmo po zapisnikih sej obeh zborov v prvih devetih sredujemo mesecih letošnjega leta. reril V občinskem zboru je devet odbornikov s 4 ali več neopravičenimi izostanki s sej, v zboru proizvajalcev pa 8 odbornikov s 4 ali več izostanki s sej. Te konkretne podatke po-predvsem volivcem, ki so oddali svoj glas hodnjih volitvah! Občinski zbor ima 55 od- za odbornike, ki prav gotovo uuuu/huvu. u ui on- Dornikov. Med njimi jih je nis0 opravičili zaupanja. In nlTTe IdTviVe^eZ^e ostlk^Tde^i^jah^v ° P°duk 20 0dl°*teU pri pri Tsak ’dL vTča^in PogVab- letošnjem letu je bilo 105 ne-Ijajo samostojne pristojnosti opravičenih izostankov ali občinskih skupnosti. povprečno 12 izostankov na Zato bomo morali zares te- vsaKl s I • meljito spregovoriti o ljudeh, V zboru proizvajalcev je ki naj bi jih volili v občin- 41 Odbornikov. Med njimi ske organe. Posamezni pri- jih je le pet brez neopraviče-meri sedanjega malomarnega nega izostanka. Na devetih opravljanja svojih dolžnosti, skupnih sejah in štirih sa-izigravanja zaupanja voliv- mostojnih sejah je bilo 197 cev, nas namreč opozarjajo, neopravičenih izostankov ali da je izbira kandidatov in povprečno sedem izostankov na vsaki seji. i ti-* Povfusn ' -------- ■ fs':' :' M: : ■i4 : Po sestanku političnega aktiva v Vodicah: STRAH STA BLI Partizanska orožarna Na vogalu hiše št. 13 v je s to delavnico preživljala kraj in prostor primerna za Medvedovi ulici je vzidana predvsem sebe in svoja si- opravljanje tako zahtevne kamnita plošča, ki spominja nova. Toda njena napredna naloge. Kasneje je prišel k mimoidoče, da je na dvori- usmerjenost jo je že v začet- Pavli še ing. Štucin, ki se je šču delovala od julija 1941 ku okupacije pripeljala v podrobneje dogovoril o or-do januarja 1944 ilegalna pi- vrste najodločnejših revolu- ganizaciji take delavnice, rotchnična delavnica. Usta- cionarjev. Po nalogu Aleša vendar so Pavlo še enkrat novljena je bila na pobudo Beblerja, da je treba ustano- preizkusili, preden je začela Glavnega štaba POS. Tu v viti pirotehnično delavnico, pirotehnika z delom. Previd-delavnici Pavle Mencejeve je Dušan Bravničar začel po- nost je bila pač nujna in pi-so izdelovali razstrelivo za izvedovati pri njenem bratu, rotehnična delavnica je bila sabotažna dejanja in poprav- predvojnem komunistu Jože- za tedanji ilegalni boj vse Ijali orožje. tu Dolharju, kje bi lahko or- preveč pomembna, da bi lah- Prej skromna pasarska de- ganizirali kaj takega. Pred- ko karkoli tvegali, lavnica, v kateri so izdelovali lagal je delavnico svoje se-nabožne predmete, jih zlatiti stre, ki so si jo nato ogledali ter galvanizirali, se je spre- nekateri tovariši iz tedanjega menila v pravcato partizan- vodstva ilegalnega boja: To-sko orožarno. Pavla Mence- ne Tomšič, Bračič, ing. Fe-jeva, ki je že 1937. leta ob dran in Dušan Kraigher. Ho-neki nesreči izgubila moža, teli so pač ugotoviti, če sta EDNOST IN JA SOSEDA odločitev ob volitvah nadvse resna dolžnost. Le poglobljena ocena kvalitet za odbornika predlaganega človeka bo zanesljiva pot k uresničitvi zahteve, da je ljudski odbornik res vsakdanja, najtesnejša zveza med volivci in občinskimi organi, da je to kvaliteten posredovalec želja in zahtev volivcev na eni in stališč ljudskega odbora Janez Švegelj na drugi strani, da je to človek, ki bo po svojih najboljših močeh skrajševal razdaljo med državljanom in občinskim ljudskim odborom kot najvišjim samoupravnim organom občinske ‘Skupnosti. V minulem štiriletnem obdobju nekaj ljudskih odbornikov ni tako razumelo svoje odgovorne naloge. Res je, Bodimo še konkretnejši: Občinski zbor (9 sej) S Franc Dobnikar 1 Ludvik Jurič 1 1 Srečko Mihelčič 2 Franc Pokovec — Franc Grad 1 ?! ta * 2 i i i 3 4 2'! Zbor proizvajalcev (9 skupnih sej in 4 samostojne): Franc Jereb 3 19 Ivan Klančar 2 5 6 Roman Zupanc 3 0 10 Pred dobrimi štirinajstimi dnevi smo se v mali nost proizvodnje na modernih obrC6^3 na sobici Zadružnega doma v Vodicah pogovarjali o S00—800 tisoč dinarjev na hektar. !zenc* Po-velikih načrtih Agrokombinata. Občinski odbor svetovanja so zastavili vrsto upravi^Prašanj, SZDL je sklical politični aktiv Vodiškega področja. Vabilu so se odzvali tudi predstavniki »Agrokombinata«, predsednik Občinskega ljudskega odbora in vodstev ostalih družbenih organizacij v občini. Naj že uvodoma povem: takšna srečanja so dragocena. Ali kakor je dejal eden izmed udeležencev večernega sestanka: »Hvaležni smo za današnji večer, samo škoda je, da ga nismo doživeli že mnogo prej.« Sestanek je bil nadvse uspešen zato, ker na njem ni vladalo vzdušje »mi« in »vi«, ker je bil to delovni pogovor o našem skupnem jutrišnjem dnevu, zato ker ni »nekdo« predaval, temveč je v preprosti besedi tekel razgovor o pomembnih stvareh. Predstavnik »Agrokombinata« je pripovedoval o živinorejskem centru za 600 glav govedi, o elitnem pitališču za svinje, povedal je, da se bo vred- “J*-* v VAOI.VJ . —-ali ki se včerajšnjemu individualnerr12vajalcu porajajo v tej »revoluciji« v kmctii°i2v°dnji. Ponavljam: vrsto upravičenih vpr£rer nočemo, da bi se ljudje odločali za nelv083 samo »iz discipline«, temveč zato, ker to?a7'Urnejo, ker so se zavestno odločili za mor^^Dsko proizvodnjo. j. Ljudje v tem koncu zaskrbljen^0 z Sovami, češ saj bo tod nastala pravajVa' ^rugi spet pravi: zakaj na nekaterih poviPoselcaj0 ves gozd, drugje pa puščajo majhif e- Pr°-tekcija, kajne. Kje bodo spali zaj4;\azan5H če ne bo nobenih gozdov več? Kaji, ar43> ki so delali celo življenje, da bi jih ?ra vzdrževal. Zdaj bom zemljo oddal, i ^ zaposlil v tovarni ali na posestvu, ka ar'sl' naJ čakajo na milost od občine? jie Tovariši iz »Agrokombinata« in v.0^" stva odgovarjajo prepričljivo in z}cip,a,?Jcrn_ na na videz še tako droben probl'. ezenci pravijo, če bi prej vedeli za vse j L |aze-Zdaj bomo mnogo laže tolmačili ^ ctom, za kaj pravzaprav gre. p In večina bo prav gotovo razul p bo, da udeležence posveta v Zadružne rim, da še in še »držijo za bes« »Agrokombinata«: »Mi smo vedno se sestanemo z vami, s prizadetimi izvajalci in se podrobno pogovor hitro spremeni v strah. In strahu našimi kmeti.« Sporazumevanje, iskreni razgovori s prepričljivimi argumenti — to mora biti orožje v boju za modernizacijo našega kmetijstva. Tisti, ki so najbolj sprejemljivi za sporazumevanje, bodo najlažje preživeli na videz včasih boleč proces, ko se staro gimj umika novemu. V popoldanskem času, ko ni bilo delavcev, so tu pričeli mešati ter pripravljati razne eksplozive za diverzante in za partizanske enote. S preprostimi kemikalijami, ki so jih v delavnici potrebovali za galvaniziranje, so prizadevni delavci: Pavla Mencej, Jože Hudošček ter Franci Obram pod strokovnim vodstvom kemikov Bravničarja, ing. Štucina ter ing. Fedrana izdelovali tudi najhujše eksplozive. Delo je nemoteno teklo vse do januarja 1944, ko je bila Pavla opozorjena, da jo namerava črna roka umoriti. Umaknila se je v partizane, tehnika pa je prenehala z delom, saj je svojo nalogo častno opravila. Narodno osvobodilno gibanje je v tem času že razpolagalo z vamej-ter bolje opremljenimi pirotehnikami. SPODRSLJAJI PROSVETNO DRUŠTVO NE MORE CJOCHTI NJI PRVI POŽAR Tudi prosvetno društvo se menda lahko ukvarja s prosveto. Besedi -menda- in -lahko- sem vstavil zato, ker nekateri Člani Gasilskega društva v Tacnu niso tega mnenja. Za boljše razumevanje njihovega stališča skromna predzgodovina! Najprej je bila dramska družina v okviru Gasilskega društva. Življenje v skupini je poCasi umiralo. Potem pa se je pojavil nekdo, ki je spet razgibal prosvetno življenje v tem kraju. Logična posledica njegovih prizadevanj: ustanovitev prosvetnega društva v Tacnu. Gasilsko društvo ni moglo (in še vedno ne more razumeti) te »prevratne ideje-. In ker je dvorana v Gasilskem domu edini prostor za družbeno življenje, so imeli orožje v rokah. Mlademu prosvetnemu društvu nagajajo s ključem od dvorane v žepu. Vse to početje bi bil lahko le spodrsljaj. Toda zadnje dni so tacenski gasilci demonstrirali svoje nera. zumevanje s tem, da so brizgalno iz skladišča prenesli v dvorano. Kdaj bo torej dvorana prosta za prosvetno življenje? Od redkih primerih, kadar bo gorelo? Spametujmo set Gasilski dom v kraju, kjer ni drugih prostorov, ne more biti samo gasilski. Prosvetno življenje, če je to le mogoče, prepustimo družbeni organizaciji, ki ji je prosvetno delo osnovna naloga. - Iz občinskega nabiralnika PRVA RAZPRAVA O PERSPEKTIVNEM PROGRAMU Na zadnji deveti seji Občinskega ljudskega odbora dne 20. oktobra so bili med drugim sprejeti naslednji sklepi: — sklep o potrditvi osnutka programa perspektivnega razvoja industrije v obdobju 19€l—19CS; — sklep, da se združita kcmo-farmacevtski podjetji »»LEK-« in »»KRKA« v skupno podjetje z delovnim naslovom: »»Kemofarma-ceviski kombinat«; — Občinski ljudski odbor se odpove lastnega zavarovalnega zavoda in soglaša z ustanovitvijo skupnega zavarovalnega zavoda za ves okraj; — ustanovi se podjetje »»Letališče Brkini«. Občina Ljubljana-Si.ška je skupaj z ostalimi mestnimi občinami in občino Kranj soustanovitelj tega podjetja; — podjetje »»Elektra« se preimenuje v obrtno podjetje »*ASP<« (Avto-servisno podjetje). — Razrešeni so svojih dosedanjih dolžnosti: direktor »»LEK« Vencelj Perko, v. d. direktorja >*ZVEZDA« Leopold Pirnat in predsednica Sveta za varstvo družine Ivanka Lesar. Za v. d. direktorja »»Farmacevtskega kombinata« Je bil imenovan mr. ph. Uroš Ruprcht, za direktorja podjetja »»ZVEZDA« Karel TrotovSek in za predsednico Sveta za varstvo družine Jožica Zoraja. tav lU opozo- vnike ‘leni, da nii pro-^st se :°i med V decembru bo začela poslovati v Podutiku ena izmed najmodernejših opekarn v Sloveniji. Investitor je podjetje »1NDOP-, izvajalec gradbenih del pa je »GRADIS-. To bo prva opekarna v Sloveniji s tunelsko pečjo ter s skoraj v celoti avtomatiziranim delovnim procesom. Z upravnim osebjem ter z delavci bo zaposlovala komaj SO ljudi, njena proizvodna zmogljivost pa bo kar 12 milijonov opečnih enot letno. Da bi si laže predstavljali razliko med tako moderno avtomatizirano opekarno in opekamo, ki dela še na star način, naj povemo, da potrebujejo v starih opekarnah 40 dni, medtem, ko v tej le 76 ur za dokončno Izdelavo opeke. Opekarna Ima v neposredni bližini surovinske zaloge za 80 let. Illllllllllllllllllllllll' i>; : ■ . . V- I TAK GRE! TAKO NE GRE! TAKO NE GRE! TAKO NE GRE! I Avtobus je, samo z voznim redom niso zadovoljni Po dolgotrajnih pripravah je bila naposled vpeljana sezonska avtobusna zveza med Ljubljano In Vodicami ter okoliškimi kraji. Prvega novembra je odpeljal prvi avtobus na tej progi. Prebivalci Vodic in okolice so bili veseli uresničenja svoje želje, čeprav s sedanjim voznim redom niso povsem zadovoljni. Avtobus odhaja Iz Bukovice ob 5.00 zjutraj, iz Ljubljane pa se vrača ob 14.30. Večina koristnikov te avtobusne zveze so gradbeni delavci, uslužbenci in študentje, ki začnejo z delom oziroma predavanji in šolo ob 7. uri zjutraj, avtobus pa jih v Ljubljano pripelje še pred šesto uro, tako da so prisiljeni čakati več kot eno uro do začetka službe. Prebivalci teh krajev želijo, da bi odhod premaknili za eno uro, tako da bi avtobus odhajal iz teh krajev eno uro kasneje. Na nedavnem sestanku političnega aktiva jc bil obljubljen posvet koristnikov in predstavnikov podjetja, vendar ta sklep doslej še ni bil uresničen. Presenetljiva ^srčnost Na Celovški cc»| »ULIV-, ra katero Jc pravznPlo namr«**°?ko rc<4, kaj proizvaja. Fr^V če s„ tolikokrat menjajo, da Je pin*Jtake,.,1“tt?u v v»em tem še znajdejo. P0; »Je finn- Sklenili so, da se društva prijateljev mladine ne bi smela več ukvarjati z materialno stranjo vzgoje, ki mora postati skrb stanovanjskih skupnosti in gospodarskih organizacij, društva pa morajo skrbeti za vsebinsko stran vzgoje. Ugotovili so, da jo v občini premalo otroških igrišč, ker projektanti posvečajo premalo skrbi temu vprašanju, zato naj bi v svet za urbanizem prišel tudi zastopnik Društva prijateljev mladine. Ker je prirejanje izletov hvaležno področje za vzgojo in razvedrilo mladine, bo občinski odbor Zveze prijateljev mladine prirejal redne sobotne izlete v Srednjo Dobravo, kjer ima počitniška skupnost svoj dom. Otroci si na teh izletih ogledajo tudi Kropo in fužinarske zanimivosti. SKORAJ SE DVAKRAT VEČJA PROIZVODNJA In kakšno mesto naj bi imela predvidoma naša občina v uresničenju tega zahtevnega cilja? Predvidevamo, da bi se fizični obseg industrijske proizvodnje v naši občini povečal v petih letih za 196,4% ali za 24,3% letno. Vzporedno z dvigom fizičnega obsega bo v približno enakih odstotkih naraščal celotni dohodek in narodni dohodek. Čeprav se bo proizvodnost predvidoma dvignila za 10 do 11 % letno, bi z vlaganjem v osnovna sredstva pridobili veliko število novih delovnih mest, tako da bi v letu 1965 zaposlovali 15.374 ljudi, torej bi delovna sila narasla za 13,1 % letno. V skladu z načeli industrijskega razvoja Ljubljane, okraja in republike bi investicijska sredstva usmerili predvsem v elektro in kovin-sko-predelovalno industrijo. V teh dveh panogah so zanimiva predvsem tri velika industrijska podjetja: »-Lito- stroj«, »Iskra« in »Tiki«. »Litostroj« je že v zadnjih dveh letih obogatil svoj proizvodni program. Mimo turbin in črpalk so v proizvodnjo uvrstili tudi stroje za cementarne in železarne, Diesel motorje ter talna in nad talna transportna sredstva. To novo proizvodnjo bodo še naprej razvijali ter uvedli tudi proizvodnjo težkih obdelovalnih strojev, cevnih turbin in razširili asortiment talnih transportnih sredstev. Skupna tonaža osnovne proizvodnje bi se povečala od dosedanjih 20.385 na 33,590 ton. Z vlaganjem v osnovna in obratna sredstva bi ustvarili tudi nova delovna mesta, tako da bi »Litostroj« zaposloval v perspektivi 5000 ljudi in bi že v letu 1965 ustvarjal 25 milijard celotnega dohodka. »Iskra« bo razvijala specializirane tovarne za proiz-vodndjo posameznih elementov. Pretežni del perspektivnega programa tega podjetja v našem okraju je usmerjen na območje naše občine. Predvidoma bodo na našem območju zgrajene tri nove tovarne z naslednjimi osnovnimi skupinami proizvodov: elektronske naprave, avtomatske telefonske naprave in elementi telefonskih naprav (magneti). S temi novogradnjami bo predvidoma skoncentrirana tovrstna proizvodnja. ki je sedaj raztresena po obratih po Sloveniji in se bodo vložena sredstva prav zaradi boljše izrabe zmogljivosti, večje produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti v kratkem času amortizirala. »Tiki« bo razvijal proizvodnjo termoelektričnih naprav. Predvideva gradnjo nove industrijske hale, povečanje mehanizacije ter gradnjo cinkarne, ki bi slu- * >• & Ih ■ A. a. ni »LEK« IN »KRKA« POD SKUPNIM IMENOM Sklep delavskih svetov podjetij »Lek« in »Krke« o združitvi v »Farmacevtsko kemični kombinat« predstavlja v življenju teh dveh kolektivov nedvomno zelo pomemben dogodek. Obe podjetji sia sicer pokazali v zadnjem času pomemben napredek ter ustvarili v letošnjem polletju skoraj enake sklade, vendar pomeni združitev ne le ekonomsko okrepitev farmacevtske industrije pri nas. temveč je s tem ustvarjena možnost, da to panogo, ki je doslej zaostajala za drugimi, čim bolj mehaniziramo ter avtomatiziramo, s tem pa ustvarimo pogoje za širok ter enoten perspektivni program farmacevtske proizvodnje. Zato združitev ni pomembna le za obe podjetji, temveč za vso slovensko farmacijo. žila celotnemu ljubljanskemu industrijskemu bazenu in izpolnila vrzel v tovrstnih zmogljivostih pri nas. V industrijskem programu v ostalih panogah je še vrsta drugih manjših in večjih investicij : »Avtomontaža« (v najkrajšem času začetek serijske proizvodnje karoserij v novem obratu), »Pivovarna Union« in »Alko« (obnovitev iztrošene strojne opreme in modernizacija proizvodnje). Kombinat »Lek« (obogatitev asortimenta z vrsto novih proizvodov. Že konec leta 1961 bo začelo poskusna obratovati novozgrajeno podjetje gradbenega materiala »Indop« z letno zmogljivostjo 12 milijonov opečnih enot. Perspektivni program investicij v industrijo terja velika finačna sredstva. Ce hočemo uresničiti zastavljen program, bo treba angažirati vsa razpoložljiva sredstva gospodarskih organizacij ter prav tako zagotoviti sredstva gospodar- gumneje vključiti v sporazu-skih organizacij in investicij- me za posojila za opremo iz skega občinskega sklada za tujine. Prav tako bo treba čim večjo udeležbo pri pred- vskladiti časovno zaporedje videnih posojilih ter se po- posameznih investicij. LETNI OBRAČUN mladinske organizacije V nedeljo, 5. novembra, je bila v domu Svobode v Šentvidu občinska konferenca LMS, ki so se je mimo 200 delegatov iz vseh aktivov udeležili tudi predsednik ObLO Janez Nedog, sekretar Občinskega komiteja ZKS Miloš Poljanšek, predsednik Občinskega odbora SZDL Mirko Damjan in predstavnik CK LMS Tone Ferenc. Po obširnem in kritičnem poročilu dosedanjega predsednika Viktorja Cedilnika, je v zares živahni in kvalitetni razpravi sodelovalo 27 mladincev, medtem ko je 11 preostalih diskutantov zaradi pomanj-karga časa oddalo napisane diskusije. Vsi delegati konference so bili že teden prej seznanjeni s predlogom kandidatne liste za nov občinski komite, tako da so res lahko izbirali najboljše med predloženimi kandidati. V novem komiteju je 29 članov, za predsednika je bil izvoljen mladinec iz pivovarne »Uni* on« Miha Škerjanc.