Leto XII.	Hrastnik 12. 7. 1976	Št. 7
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Anton. Odbor za informacije: Savič Momir, predsednik, Vidovič Franc, Marčen Alojz, Korbar Heda, Dremel Karl, Gornik Slavko, Rački Viktor, Koritnik Matija, Kirhmajer Rudi. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Časopis oproščen davka (St. 421-1/72).
OB PRAZNIKU OBČINE HRASTNIK
Ob občinskem in rudarskem prazniku —
3. juliju in ob 4. juliju — dnevu borca čestitajo
delovnemu kolektivu steklarne Hrastnik
in vsem občanom
—	Skupščina občine Hrastnik
—	Občinska konferenca ZKS
—	Občinska konferenca SZDL
—	Občinski sindikalni svet
—	Zveza združenj borcev NOV
—	Občinska konferenca ZSMS
—	uredništvo Steklarja
Kljub težavnemu položaju in ne glede na lažne obljube okupatorja, so razen peščice odpadnikov, naši ljudje pokazali svojo patrioti čno zavest in se enotno organizirani, pod vodstvom KP, uprli agresorjem ter opravili svoje zgodovinsko poslanstvo, ko so se vključili v enoten odpor jugoslovanskih narodov.
V tem strahotnem in neizprosnem štiriletnem boju zoper okupatorje in njihove domače pomagače, je sodelovalo nad 1500 Hrastničanov. Mnogo je bilo med njimi junakov, neustrašnih borcev, ki so prispevali svoj delež naši revoluciji s tem, da so zanjo dali največ kar so imeli — svoja življenja. Njihovo bojišče je bila naša cela domovina, sodelovali so v vrstah NOV, kot aktivisti, padali kot talci ali pa umirali po zloglasnih mučilnicah in taboriščih III. raj-ha.
V dneh od 3. do 5. julija 1934 je bila v rovih hrastniškega rudnika gladovna stavka rudarjev, ki so v svojem boju za boljše življenjske in delovne pogoje ter za pravičnejše družbene odnose vztrajali 72 ur. Tudi kasneje, leta 1941, so bili prvi julijski dnevi izredno pomembni za Hrastničane, saj so prav takrat odšli prvi patrioti v partizane.
Zlasti zaradi teh zgodovinskih dejstev je bilo pred 22 leti sklenjeno, da 3. julij praznujemo ob-
čani Hrastnika kot svoj občinski praznik.
Srečni in zadovoljni smo, da ga lahko praznujemo v svobodi in miru, pod vodstvom ZK, na čelu z njenim predsednikom, tov. Titom. Srečni smo, ker ga praznujemo v družbi, katere temelj je družbena lastnina in samoupravljanje in v kateri delo in rezultati dela opredeljujejo medsebojne demokratične odnose med ljudmi v vseh sredinah.
Da smo dosegli takšno stopnjo
razvoja, pa so morali naši delovni ljudje in občani aktivno sodelovati najprej v boju zoper kapitalistične izkoriščevalce, nato proti fašistom in domačim izdajalcem v revolucionarni NOB, po osvoboditvi domovine pa v obnovi in v graditvi novih socialističnih samoupravnih odnosov.
Za boj delavcev v prvem obdobju je nedvomno najpomembnejše dejstvo, da je bila v dneh
3.,	4. in 5. julija 1934 v rovih hrastniškega rudnika gladovna
stavka. Stavka se je razširila tudi na ostale rudnike ter je imela velik pomen za boj delavskega razreda zoper takratno monarhofaši-stično diktaturo v Jugoslaviji in je bila, ker jo je organizirala in vodila KP, upor in odgovor zoper vse oblike kapitalističnega izkoriščanja.
Danes mineva 42 let od takrat, ko so ti dogodki pretresli našo dolino in ki so se razširili izven meja naše občine. Gladovni stavki naših rudarjev so se pridružili tudi rudarji Trbovelj in Zagorja, s čimer je bila izpričana solidarnost delavcev v boju za dosego svojih pravic, obenem pa je stavka pomenila svetal primer odločnega boja celotnega delavskega razreda Jugoslavije. Ta stavka je tedaj močno odjeknila po vsej deželi In dokazala, da stoji edinole KP na čelu boja za delavske pravice in da je partiji uspelo povezati interese ter vzbuditi solidarnost vseh revirskih rudarjev in drugih delavcev. Ta obračun delavstva z delodajalci, ki je odjeknil v vsej svoji ostrini, je pravzaprav tudi prerasel iz ožjega stanovskega konflikta, v gibanje širokih dimenzij in pomembno delavsko manifestacijo.
Tudi v vseh kasnejših štrajkih in demonstracijah v revirjih, je imela Komunistična partija odločujočo vlogo, pri čemer pa je imela podporo v delavcih in v njihovi globoki revolucionarni zavesti. Takšno stanje, ki ga je ustvarila KP s tem, da je postala najnaprednejši del delavske sredine v revirjih, se je pozitivno odrazilo v naši dolini tudi v letu 1941.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ob prazniku občine Hrastnik
(Nadaljevanje s 1. strani)
368 življenj je strahotni krvni davek, ki so ga plačali prebivalci naše občine.
Tako kakor v oboroženem boju s sovražnikom, so tudi po vojni nadaljevali z odločnim delom za obnovo domovine. Tudi v teh bitkah so bili komunisti v prvih vrstah, sledila pa jim je večina poštenih delovnih ljudi, ld so obogateni z dolgoletnimi izkušnjami znotraj KP, izpolnjevali zastavljene planske naloge, se odločno zoperstavljali hudim zunanjepolitičnim pritiskom in nadaljevali zmagovito pot vse do današnjih dni.
To so le nekatera skopa dejstva in ugotovitve, ki vsekakor zaslužijo, da se jih vsaj enkrat letno skupaj spomnimo in skušamo obuditi spomin na težko prehojeno, a zmagoslavno pot delavskega razreda Jugoslavije, katerega del predstavljajo tudi delavci in vsi delovni ljudje naše občine in je torej v skupnih naporih pri graditvi samoupravnih socialističnih odnosov, vsebovan tudi naš delež. Zato je tudi prav, da tako kot vsako leto, tudi letos ob tej priložnosti vsaj bežno pregledamo, kaj smo kot občinska skupnost, doprinesli k skupnim naporom v izgradnji našega sistema, v preteklem letu dni.
Nedvomno je, da čas v katerem živimo, zahteva od nas vseh določene napore, ki so usmerjeni zlasti v spreminjanje medsebojnih odnosov v produkciji in porabi ter v krepitev obrambne moči naše družbe.
Za čas od zadnjega občinskega praznovanja do danes je značilno, da so bili doseženi, kljub relativno težki situaciji na področju gospodarstva v občini, določeni pozitivni premiki. V Steklarni je bila dograjena nova hala za Savo, ki jo trenutno uporabljajo za skladišče, v bodoče pa jo bodo nedvomno izkoristili za proizvodno dejavnost. Prav tako je bila izvršena večja investicija oziroma rekonstrukcija v Tovarni kemičnih izdelkov, kjer je bil zgrajen nov obrat čiščenja in nevtralizacije fosforne kisline, s čimer so bistveno izboljšanj delovni pogoji delavcev, izboljšana je kvaliteta produktov in povečana proizvodna kapaciteta.
Enako kot v teh dveh kolektivih, so se angažirali delavci tudi v ostalih OZD, ki so prav tako vložili znatna sredstva za razširitev in posodobitev proizvodnih sredstev, kar vse bo imelo pozitivne posledice za vse delavce in občane v naslednjih letih.
Ne glede na poznano stanje našega celotnega gospodarstva lahko ugotovimo, da se je v letu 1975, glede na leto 1974, celotni dohodek občinskega gospodarstva povečal za 28%, družbeni proizvod za 18 % in dohodek za 16 %.
Čeprav podatki kažejo določen napredek, pa je prav, da opozorimo na to, da so družbenopolitične organizacije, skupščina in izvršni svet. v preteklem letu, bolj aktivno kot vrsto let nazaj, sodelovali pri odpravljanju določenih težav in nepravilnosti v posameznih delovnih skupnostih, pri čemer so bili posebej aktivni člani ZK.
Prepričani smo, da bodo vse to razčiščevanje in pobude prispevale k še boljšemu poslovanju naših
delovnih organizacij, zlasti pa k boljšim medsebojnim odnosom.
Dejavnost in aktivnost na področju gospodarstva sta tudi v preteklem letu prispevala k temu, da smo v občini lahko uredili tudi nekatere zadeve s področja družbenega standarda delavcev in občanov. Tako smo v lanskem letu končno dobili nov most, M je izrednega pomena za naše gospodarstvo, pa tudi za vse občane.
Po večletnih prizadevanjih smo pred dobrim mesecem dni bili priča dograditvi novega dimnika pri Termoelektrarni II Trbovlje, ki naj bi ugodno vplival na življenje in počutje občanov na nekaterih področjih naše občine.
Končno so tudi delavci in njihovi družinski člani, razen delavcev TOZD Rudnika Hrastnik in Steklarne Hrastnik, ki imata to vprašanje že rešeno, dobili možnost, da svoj letni dopust primerno izkoristijo in prebijejo ob morju, kjer smo zgradili z združenimi sredstvi vseh ostalih organizacij združenega dela sodobno počitniško naselje.
Prav v teh dneh je dograjen tudi poslovno-stanovanjski objekt na Trgu Franca Kozarja, v katerem bo dobilo svoj dom predvsem iz naslova solidarnostno združenih stanovanjskih sredstev 20 hrastniških družin. Poleg tega pa so v njem zgrajeni sodobni prostori za potrebe podružnice Ljubljanske banke, TKI in Zavarovalnice Sava, kakor tudi ustrezni prostori za razna zasedanja in sestanke.
Najkasneje v mesecu oktobru letos pa se bo Hrastničanom uresničila davna želja po kopališču. S sredstvi, ki jih zbiramo s samoprispevkom in s prispevki TOZD, OZD in delovnih organizacij, bo namreč takrat dograjeno zaprto kopališče. Z dograditvijo tega objekta pa bomo v celoti izpolnili sprejete obveznosti in zastavljene cilje ob izvedbi referenduma v le-iu 1971.
Tudi to je dokaz, da smo se že pred leti v občini znali sporazumeti in dogovoriti ter združiti sredstva za zgraditev najpotrebnejših objektov družbenega standarda.
Posebna pozornost je bila v lanskem, pa tudi že v prejšnjih nekaj letih, posvečena gradnji stanovanj za delavce. Na tem področju je občinska skupnost skušala zagotoviti dosledno izvajanje sprejetega programa stanovanjske graditve, kar ocenjujemo, da nam je v dokajšnji meri uspelo. Tako bo v letošnjem letu vseljenih približno 100 družin v nova stanovanji.
Ker smo se prav glede na izredno pereče stanje na tem področju v letošnjem letu v občini dogovorili, da povečamo sredstva za stanovanjsko graditev od 6 na 9 %, smo prepričani, da bo ta problematika v prihodnjih 5 letih, v okviru sprejetega srednjeročnega programa, v zadovoljivi meri rešena. Programira se namreč, da bomo tudi v prihodnjih petih letih letno zgradili okoli 100 novih stanovanj.
Poleg stanovanj, ki pomenijo osnovo za dobro počutje in za vse večjo delovno storilnost, je izrednega pomena tudi prehrana med delom. Zaradi tega smo prav v letošnjem letu sklenili v občini po-
seben samoupravni sporazum, s katerim bodo vse delovne skupnosti za dobo dveh let, združile potrebna sredstva za zgraditev skupnega objekta družbene prehrane. Akcija je dobro zastavljena in prepričani smo, da jo bomo uspešno zaključili.
Kot vrsto let nazaj, tako smo tudi v preteklem letu bili prisiljeni vložiti znatna sredstva v sanacijo plazov, ki so posebno breme za našo občinsko skupnost. Za njihovo sanacijo smo porabili prek 2 milijona din.
Ustrezna skrb je bila v občini posvečena tudi vprašanju vzgoje in izobraževanja otrok, kakor tudi njihovemu varstvu. Ocenjujemo, da imamo oba področja dokaj dobro urejena, zlasti pa področje varstva otrok, ki je celo nad vsemi republiškimi povprečji.
Enako je bila posvečena ustrezna skrb s strani vseh družbenopolitičnih organizacij in skupščine, organiziranju in ustanavaljanju posameznih interesnih skupnosti. Prav te dni je pričela s svojim delom komunalna skupnost, ld bo v naslednjih letih nedvomno odigrala izredno pomembno vlogo. Tej skupnosti se bo v kratkem pridružila tudi skupnost za varstvo pred požarom.
Posebna skrb je bila posvečena tako kot v prejšnjih letih, tudi v preteklem letu, vprašanjem s področja splošnega ljudskega odpora. Z julijem preteklega leta je pričel z delom na tem področju nov organiziran občinski štab teritorialne obrambe, sicer pa je bila na tem področju usmerjena pozornost v glavnem na podružblja-nje ljudske obrambe in na krepitev nekaterih njenih komponent. Tu imam v mislih zlasti področje civilne zaščite ter družbene samozaščite.
Vsi činitelji v občini pa so svoje delo osredotočili in usmerili zlasti na področje razvijanja delegatskega sistema, tako skupščinskega kot 'tudi delegatskega sistema na področju samoupravnih interesnih skupnosti. Danes lahko ugotovimo, da je sistem, kljub še prenekaterim pomanjkljivostim zaživel, da pa seveda z njegovo vsebino kot jo opredeljuje ustava, še nismo zadovoljni. Na tem področju nas vsekakor čaka še dosti dela, zlasti kar zadeva informiranje članov delegacij in povezovanje delegacij z delovnimi kolektivi oz. z njihovimi samoupravnimi organi. Omeniti velja tudi, da smo v obravnavanem obdobju konstituirali na novih ustavnih načelih medobčinski organ vseh treh zasavskih občin, in sicer skupnost revirskih občin. Od nje pričakujemo mnogo, zlasti na področju
bolj usklajenega delovanja in obnašanja na področju Zasavja.
Trenutno so naša skupna prizadevanja v oblikovanje srednjeročnega programa razvoja občine, ki temelji na novih izhodiščih planiranja in ki bo v naslednjem srednjeročnem obdobju, to je do leta 1980, naš skupni dogovor, s katerim želimo doseči zastavljene cilje. Ta program je trenutno v javni razpravi med delavci v njihovih sredinah in med občani v krajevnih skupnostih, v tem mesecu pa bo dokončno sprejet.
Gradivo, ki je trenutno v razpravi, zasleduje zlasti naslednje cilje:
—	nadaljnja samoupravna preobrazba v smislu ustavnih določil in zakona o združenem delu;
—	združevanje sredstev v občini za razvoj novih dejavnosti in s tem za zagotovitev novih delovnih mest ter za možnost nadaljnjih zaposlitev vseh delavcev v občini;
—	zagotovitev pogojev za prehod na celodnevno bivanje otrok;
—	okrepitev obrambne sposobnosti naše družbenopolitične skupnosti.
Poleg tega dokumenta je trenutno v razpravi tudi osnutek zakona o združenem delu, ki ga temeljito razpravljajo tako delavci v delovnih organizacijah, kot tudi občani v krajevnih skupnostih. Zlasti je aktivna razprava v delovnih organizacijah, kjer so ob razpravi o vsebini tega zakona vse delovne skupnosti izdelale ustrezno analizo obstoječega stanja dejanskih odnosov in organiziranosti glede na ustavna določila. Tudi to področje, se pravi, organiziranost in dejansko delovanje v smislu ustavnih določil in v smislu določil zakona o združenem delu, bo zahtevalo v prihodnjem obdobju angažiranost vseh naših delavcev in delovnih ljudi ter občanov. Prepričani smo, da bomo kot vedno doslej, tudi to nalogo, v skladu s svojimi možnostmi in sposobnostmi, zadovoljivo rešili.
Mnenja sem, da je iz povedanega razvidno, da smo v občini tudi v preteklem letu dni dosegli določene uspehe, da pa kljub temu čakajo na rešitev še mnogi pereči problemi, ki bodo zahtevali od vseh delovnih ljudi, družbenopolitičnih organizacij in skupščine močno aktivnost in enotnost, da jih bomo rešili v skupnem interesu.
Vse naše obveznosti bomo uresničili le z razumevanjem in s pomočjo vseh dejavnikov v občini, zlasti pa, če se bomo vedno in povsod zavedali svoje odgovornosti.
Sekretariat
skupščine občine Hrastnik
Na podlagi razpisa Republiške skupnosti za ceste o posojilu za ceste v SRS obvešča Krajevna skupnost Hrastnik spodnji del vse upokojence in kmete na terenu krajevne skupnosti in Krajevne skupnosti Krnice-Savna peč ter Podkraj spodnji del, da je vpisno mesto registrirano pod št. B-010-3 na sedežu Krajevne skupnosti Hrastnik spodnji del, Grajska pot 7, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 6. do 11. ure dopoldne od 1. 7. 1976 dalje.
Svet Krajevne skupnosti Hrastnik spodnji del
KONFERENCA KOMCNISTOV OZD STEKEARNE
Komunisti steklarne Hrastnik so na konferenci 30. 6. 1976 obravnavali med drugim tudi analizo dosedanjega stanja in smernice za nadaljnje delo v OZD Steklarni Hrastnik. V razpravi so v celoti sprejeli in podprli naloge, ki stojijo pred vsemi člani OZD steklarne, zato smatramo, da je prav da tudi ostale člane kolektiva seznanimo s celotno vsebino smernic za nadaljnje delo.
Ob analizi samoupravne organiziranosti so bili izoblikovani naslednji zaključki:
Reorganizacija po TOZD je bila ocenjena po posameznih TOZD. Ni bilo ugotovitve, da bi bila katera izmed temeljnih organizacij organizirana v nasprotju z načeli, ki določajo osnovo za uspešno delovanje.
V	sedanji organiziranosti pa je čutiti še pomanjkanje trdnih opredelitev odgovornosti in kompetenc posameznih sektorjev v DSSS in temeljnih organizacijah združenega dela. V tem delu je to pomanjkanje potrebno odpraviti s samoupravnimi sporazumi med TOZD in DSSS oziroma posameznimi sektorji. Nadaljnja faza poglabljanja samoupravne organiziranosti pa je težnja po ustanovitvi TOZD komerciala s pripadajočimi službami in .oddelki. Dosedanji odnosi med TOZD pa še niso temeljili- na dohodkovnih odnosih.
S	sprejetjem Zakona o združenem delu pa je nujno uskladiti vse samoupravne akte in spremeniti odnose med TOZD in izven OZD na osnovi dohodkovnih odnosov.
Konstituiranje in delovanje samoupravnih organov je v skladu s samoupravnimi akti tako v TOZD kot na nivoju OZD.
O zadevah, ki so opredeljene s samoupravnimi akti (plani, odločanje o razporejanju dohodka), pa odločajo delavci na zborih delovnih ljudi.
Zaradi boljše funkcionalnosti pa predlagamo, da se kontrola, ki je sedaj organizirana po posameznih TOZD združi za celotno delovno organizacijo. Na ta način bi povečali njeno učinkovitost in racionalneje izkoristili vse razpoložljive kadre. Tako organizirana kontrola naj bi deiovaia v okviru skupnih služb. Obsegala bi vse stadije kontrole, od vhodne kontrole vseh surovin in materialov, medfazne kontrole polizdelkov ter končne in izhodne kontrole.
INTEGRACIJSKI PROCESI
Že uvodoma je potrebno posebej poudariti, da se steklarna glede na situacijo kakšrna je, mora povezati v večjo asociacijo. To predvsem zahtevajo ekonomsko stanje in perspektiva nadaljnjega razvoja te dejavnosti v Hrastniku, pa tudi v širši skupnosti. Jasno, da se morajo ta prizadevanja vklopiti skladno z intencijami, lei jih predvideva novi Zakon o združenem delu.
V	prvi vrsti bo čimprej realizirati že obstoječe zamisli. Tako na področju povezovanja razdrobljene in relativno šibke steklarske industrije Slovenije, kakor povezovanje v vertikalni smeri Tilca-slovenske steklarne-proizvajalci lestencev. Dogovarjanje, ki že poteka dalj časa v teh okvirih do sedaj še niso dali nobenih posebnih rezultatov. Ugotavljanje vzrokov za tako stanje je prav gotovo več. Verjetno, da poleg premajhne angažiranosti predvsem odgovornih
faktorjev, leži vzrok v premalo organiziranem pristopu izvedbe akcije. Po našem mnenju je premalo prisotnosti poudarka na splošnem družbenem pomenu take akcije. Ugotoviti je, da se ob večjem angažiranju vseh, pa tudi družbenopolitičnih činiteljev izven zainteresiranih delovnih organizacij morajo v zelo kratkem času pokazati pozitivni rezultati, ali pa obratno ugotoviti, kje se proces združevanja ustavlja.
Delovni ljudje v naši delovni organizaciji (TOZD IV) so se na zborih delovnih ljudi odločili in pooblastili svoje delegate, da se aktivno angažirajo za realizacijo obstoječe asociacije v širšem «smislu (Steklarne, proizvajalci lestencev — Tika), obenem pa še čvrsteje povežejo na področju regije (Tika — Sijaj — Steklarna). Tako stališče delovnih ljudi ocenjujemo kot popolnoma pravilno.
Dosedanji spor,ažurni v povezovanju s trgovino bazirajo na samoupravnih dogovorih o medsebojnem sodelovanju, vendar daleč od načela kot so določena v osnutku novega zakona, posebno kar zadeva dohodkovne odnose. Te odnose bo potrebno opredeliti skladno z novim zakonom tudi s sfero prometnih organizacij, tako z največjimd trgovskimi organizacijami, ki se ukvarjajo z notranjo trgovino, naš prav poseben interes pa mora biti v povezovanju z trgovskimi organizacijami čigar dejavnost je usmerjena na zunanja tržišča. Seveda bodo ta povezovanja lahko bolj uspešna in hitrejša, če bodo zastavljeni cilji v povezovanju v naši industriji čimprej realizirani.
RAZVOJNA USMERITEV
Dosedanje proizvodne usmeritve, tj. usmerjenosti v proizvodnjo stekla za razsvetljavo, za široko potrošnjo ter drobne embalaže v obdobju 1976—1980 ne nameravamo spreminjati. Večina investicijskih vlaganj v tem obdobju je usmerjena k pocenitvi obstoječe proizvodnje.
Tako naj investicija v novo zmesarno zagotovi boljšo kvaliteto zmesi, kar bo izboljšalo kvaliteto stekla ter s tem zmanjšalo izmeček zaradi slabega stekla.
Nadalje je predvidena v tem obdobju uvedba dodatnega električnega kurjenja na pečeh »B« in »H«, kar bo v precejšnji meri znižalo specifično porabo energije, hkrati pa omogočilo s peči nespremenjenih dimenzij večji odvzem stekla. Dnevne kadne peči za pripravo opailnega stekla pa nameravamo nadomestiti z elektropeč-jo. Tu bomo poleg prihrankov zaradi izboljšanja kvalitete stekla prihranili tudi zaradi varčevanja surovin, saj je hlapnost nekaterih spojin pri električnem močnem taljenju manjša za 90 %.
Steklarska industrija SFRJ pa tudi predelovalci plastike uvozijo veliko mo'delov za predelavo stekla odnosno plastike. To dejstvo in pa izkušnje v naši orodjarni so nas napotile k odločitvi, da pove-
čamo kapacitete naše orodjarne do te meje, da bo v celoti pokrivala potrebe jugoslovanske steklarske industrije, delno pa tudi potrebe predelovalcev plastike.
KADROVSKA USMERITEV
Glede na srednjeročni -razvojni program še .ni izdelana detaljna analiza kadrov. Vendar je že izdelana potrebna groba analiza, ki nakazuje dosedanje stanje in potrebe kadrov o>d leta 1976—1980.
Izhodišča za izdelavo programa:
1.	srednjeročni razvoj delovne organizacije;
2.	sistemizacija'delovnih mest;
3.	starostna analiza zaposlenih.
Šolanje kadrov:
1.	strokovni center kovinske stroke;
2.	dislocirani oddelki poklicne steklarske šole za šolanje vseh profilov potrebnih za ročno in polavtomatsko predelavo steklene mase ter avtomatske predelave steklene mase;
3.	šolanje srednjih in visokih kadrov se vrši prek rednih šol;
4.	šolanje ob delu.
Pri sistemizaciji se je upošteval družbeni dogovor o načelih za izvajanje kadrovske politike. V izdelavi so vsi potrebni učni programi za strokovno izobraževanje ob delu in redno šolanje prek strokovnih šol.
DRUŽBENI STANDARD
Delovna organizacija odvaja 9 odstotkov od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo, kar znaša približno 880 starih milijonov za leto 1976. Čeprav delovna organizacija vlaga precejšna sredstva v izgradnjo, ne more zadovoljiti vseh potreb. Trenutno imamo 180 prosilcev. Ni izdelana analiza, koliko stanovanj je potrebno za prosilce ki nimajo stanovanj in prosilce, ki so v starih stanovanjih.
Moramo pa poudariti problem samskih stanovanj. Trenutno imamo na razpolago samski dom, ki pa v popolnosti ne ustreza. Potrebno bo sprožiti akcijo za izgradnjo novega samskega doma po možnosti iz sredstev, katera odvaja delovna organizacija, ali pa sprožiti akcijo v okviru občine za izgradnjo skupnega samskega doma.
Obrata družbene prehrane delovna organizacija sedaj nima. Imamo možnost nabave v obratih hladnih obrokov, tople obroke pa dobimo v okviru možnih zmogljivosti v Tovarni kemičnih izdelkov.
Delovna organizacija ni pristopila k izgradnji lastnega obrata družbene prehrane, temveč je pristopila k financiranju skupnega obrata družbene prehrane v občini Hrastnik.
TERITORIALNA OBRAMBA
V okviru podjetja obstoje za potrebe podjetja teritorialna obramba, ki je organizacijsko v sklopu občinskega štaba teritorialne obrambe.
Financiranje vzgoje in izobraževanja odpade na občinski štab teritorialne obrambe, materialna skrb pa na delovno organizacijo.
—	Civilna zaščita
Civilna zaščita je v okviru QZD Steklarne organizirana v skladu z Zakonom o ljudski obrambi in navodil »Osebne iti materialne formacije enot CZ«, ki ga je izdal sekretariat za ljudsko obrambo.
Služba CZ v podjetju je del ljudske obrambe in temelji na množičnem vključevanju vseh delovnih ljudi za zaščito ljudi in materialnih dobrin.
V	okviru delovne organizacije je potrebno upoštevati:
—	Izobraževanje vodilnih kadrov in članov posameznih enot CZ.
—	Materialna oskrba in oprema enot CZ ter gasilskih enot.
—	Dograditev in opremljenost zaklonišča.
—	Družbena samozaščita
Družbena samozaščita je del samoupravne organiziranosti in dela delovnih ljudi v OZD. Pri tem je posebno pomembno delovanje družbenopolitičnih dejavnikov pri razvijanju zavesti delav-meljnih vrednot družbene uredi t-cev o potrebi za ohranjevanje temeljnih vrednot družbene ureditve, razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, preprečevanju zlorabe družbene imovine, odkrivanju nosilcev, sovražne dejavnosti ter preprečevanju drugih negativnih in družbi nevarnih pojavov.
ASORTIMAN 1976—1980
V	petletnem planu bd obdržali asortiman kot je razsvetljavno steklo, steklo za široko potrošnjo in drobno embalažo do vsebine 0,3 1 za farmacevtsko, prehrambeno in kozmetično industrijo. V vseh treh proizvodnih skupinah imamo zelo široko paleto proizvodov. Ta široka paleta proizvodov nam omogoča, da smo zelo fleksibilni na trgu pri raznih motnjah, ki nastopajo v tem času na tržišču.
Situacija na trgu nas je prisilila, da smo pristopili k prečeše-vanju proizvodov v vseh treh skupinah v smeri, da obdržimo v proizvodnji tiste proizvode, ki so na podlagi tržnih raziskav najbolj iskani in da naše proizvodne naprave priredimo tako, da dosežemo zaželjeno akumulacijo. Tako širok asortiman po posameznih skupinah za naše proizvodne kapacitete pa je potreben zaradi nastopanja s kompletnim asortimanom, kar zahtevajo kupci na domačem in inozemskem tržišču.
Odločitev, da v tem petletnem proizvodnem planu obdržimo le prečiščeni, že obstoječi program je pogojevala tudi potrošnja tega asortimana v razvitejših deželah, ki je tudi v nekaterih državah 3-krat večja, nerazviti svet pa šele pristopa k potrošnji steklenih proizvodov, ki jih imamo v proizvodnem programu.
Proizvodne zmogljivosti ročnega in polavtomatskega stekla našega asortimana glede na potrebe v svetu padajo in to zaradi naraščanja potreb po tem steklu na eni strani in zaradi vedno manjšega interesa za steklarski poklic na drugi strani.
Pri planiranju izvoza za plansko obdobje 1976—1980 smo se za-(Dalje na 4. strani)
KONFERENCA KOMUNISTOV OZD STEKLARNE
(Nadaljevanje s 3. strani) vedali, da je eden od osnovnih ciljev resolucije v družbenoekonomskem razvoju in politike naše republike v tem letu v povečanju izvoza. Ta usmeritev nam je še kako koristila v marcu in aprilu tega leta, ko so kupci razsvetljav-nega stekla trn stekla za široko potrošnjo na domačem tržišču skoraj popolnoma odrekli. Del proizvodnje, ki je bila namenjena za domače tržišče, zato, da je obratovala večina zmogljivosti smo plasirali na tuja tržišča in tako zavestno zmanjšali naš dohodek.
Analiza cen in trga
Velik del naših proizvodov izvažamo, zato ugotavljamo, da naši proizvodni stroški rastejo nesorazmerno z dviganjem cen na inozemskem trgu, cene na domačem trgu pa so v tem letu ostale na istem nivoju, nekaterim izdelkom pa smo prodajne cene znižali zaradi previsoke nastavitve, ki je preprečila prodajo v preteklem letu (kelihi, stiskani kozarci —^ serija 670). Ti proizvodni stroški za naše izdelke imajo vpliv na manjšo konkurenčnost na inozemskem trgu. Omembe vredno je tudi to, da imajo naši inozemski konkurenti cenejše osnovne surovine in cenejše energetske vire kot so plin in tekoča goriva.
Za konkurenčni nastop na tujem in domačem trgu smo pričeli s sistematičnim raziskovanjem notranjih rezerv in to pri porabi vseh materialov, kakor tudi pri ekonomičnem zaposlovanju vseh v naši delovni organizaciji.
Nerealne cene naših suroviln in energije nasproti cenam inozemskih konkurentov nam preprečujejo upravičeno akumulacijo pri proizvodih, ki jih izražamo kar pa predstavlja 30 % celotne proizvodnje. Od vrednosti katero izvažamo koristimo maksimalno 15 % za repromaterial. Konku-rečni boj na zunanjem trgu zahteva čim hitrejšo rešitev vprašanja izvoznih stimulacij za steklarsko industrijo.
Do jesenskega velesejma v Zagrebu bomo preanalizirali cene večine izdelkom in pri katerih ne bomo z lastnimi notranjimi rezervami dosegli minimalno akumulacijo, bomo s 'kupci skušali doseči samoupravni sporazum o potrebnem povišanju prodajnih cen. V to skupino spada tudi del proizvodov na IS strojih namenjenih za farmacevtsko in prehrambeno industrijo in ravno tu pri nekaterih proizvodih ne dosežemo evropskega nivoja cen. Da bi postala proizvodnja akumulativnejša vršimo raziskave na trgu v cilju, da bi v letu 1977 permanentno izdelovali asortiman, ki hi pogojeval optimalno koriščenje zmogljivosti in tako dosegli rentabilnejšo proizvodnjo. Po stagnaciji prodaje v marcu in aprilu na diomačem trgu se je v juniju Situacija normalizirala. Rešuje pa se še vedno problem glede prodaje vrčkov na bližnji vzhod. Tu se maksimalno angažirajo izvozne organizacije s pomočjo naše prodajne službe. Vemo, da smo dve stiskalnici namenili za proizvodnjo izdelkov za izvoz, zato smo preko naših izvoznikov pričeli raziskovati tržišča na področju nerazvitih. Že v tem letu bomo prisotni z našimi izdelki za široko potrošnjo in razsvetljavo na 2 sejmih v Afriki. Izbrali
smo že asortiman, ki se bo lahko plasiral na tem tržišču. Tudi prodajalce na teh tržiščih delno poznamo, saj nekateri kupujejo izdelke pri nas in jih nato plasirajo na ta tržišča. Izvozni obeti na ta tržišča so v tem, da mi že obstoječi izvozni potencial plasiramo direktno na ta tržišča in da zaslužke tujih posrednikov prejmemo sami.
Rezultat raziskav na bližnjem vzhodu se je pokazal tudi pozitiven, saj smo prejeli naročilo, kjer so cene izdelkom enake domačim. Predvidevamo, dia že izvedene in bodoče raziskave zagotavljajo plasman planiranih zmogljivosti za izvoz v obdobju 1976—1980.
V cilju kvalitetnejšega planiranja in boljše prodaje bomo zasledovali domače in tuje tržišče. Rezultati večjega zanimanja za trg so tudi v tem, da smo odprodali lep del zalog, ki so nas bremenile in to na domača in tuja tržišča.
Tudi dohodkovni odnosi z našimi izvozniki nam bodo zagotavljali intenzivnejše spoznavanje tujih tržišonih ramer in potencialov, pospešili raziskavo nerazvitega področja v cilju doseganja boljših skupnih rezultatov.
Groba analiza nam kaže, da so cene izdelkov na domačem trgu razen nekaterih sprejemljive, prodajne cene na inozemskem trgu pa so nizke in pri takem obsegu izvoza bistveno, vplivajo na višino dohodka in v nekaterih primerih povzročajo izgubo. To dejstvo in nujen povečan izvoz nam narekujeta, da pričnemo maksimalno izkoriščati notranje rezerve. Te vidimo predvsem v tehničnih izboljšavah in stimulativnej-šem nagrajevanju.
Poslovni rezultati zadnjih let, zlasti pa po energetski krizi kažejo nizko akumulativnost. Zaradi velikega porasta cen vseh vrst energije predstavlja delež goriva potrebnega za taljenje stekla ca. 40 % cene staljenega stekla. To nas navaja k nizu tehnoloških posegov z skupnim ciljem zmanjšanja deleža potrebne energije za taljenje stekla. Taljenje stekla poteka pri sorazmerno visokih temperaturah okoli 1500° C. Od vse dovedene energije se le del te porabi za vse fizikalno-kemijske procese, ki jim skupaj pravimo proces taljenja, precejšen del te energije pa se porabi za vzdrževanje talilnega objekta na temperaturi, pri kateri taljenje poteka. Tako porabimo npr. na peči z talilno površino 5 m2 za pripravo 5 ton stekla na dan približno 3,5 tone mazuta, na peči z 10 m2 talilne površine za pripravo 10 ton stekla na dan le še 4,5 tone mazuta. Iz tega sledi, da je pri večji peči za 10 m2 talilne površine potrebno za taljenje 1 kg stekla za 1/3 manj mazuta kot pri peči z talilno površino 5 m2. Pri povečani speoifični obremenitvi peči pa je delež energije potreben za taljenje 1 kg steklene mase manjši, kot je razvidno iz primera taljenja stekla na H-peči: pri koriščenju 40-tonske peči 26 ton stekla na dan porabimo za stalitev 1 kg stekla 0,38 kg mazuta, pri 52 tonah stekla na dan porabimo za stalitev 1 kg stekla le še 0,23 kg mazuta.
Konstrukcija in razporeditev obstoječih talilnih objektov je bila zasnovana predvsem na potrebi po zelo raznovrstnem asortimanu,
pri tem pa ni bil vpliv cene goriv tako velik. Zaradi povedanega načrtujemo vrsto varčevalnih ukrepov, ki se izvajajo v okviru posameznih TOZD, kjer tudi beležijo določene uspehe. Eden izmed takih ukrepov, ki bo v najkrajšem času v celoti realižiran je prestavitev stroja H-28 na G-peč. Talco bo E-peč bolj izkoriščena (poraba goriva na 1 kg stekla bo manjša) obenem pa bomo lahko ustavili E-peč. Pri tem je treba pojasniti, da zaradi prestavitve H-28 — ustavitve E-peči ne bomo proizvodnje zmanjšali, temveč jo bomo pocenili s tem, da bomo prihranili vsak dan ca. 4 tone mazuta.
Velike energetske izgube predstavljajo izpadi zaradi letnih dopustov in povečanega bolniškega staleža v poletnih mesecih zaradi težkih delovnih pogojev. Po letu Ì973 (z nastopom energetske krize) smo te izpade delno kompenzirali z začasnim ustavljanjem enega od talilnih objektov. Tako ustavljanje se doslej ni uporabljalo iz razloga, ker vsaka večja nihanja temperature škodujejo peči in je bilo ustavljanje povezano z določenim tveganjem. Na podlagi izkušenj, ki smo jih pri takem ohlajevanju (postopoma po določenem temperaturnem diagramu) in ponovnem segrevanju peči pridobili pa lahko odslej naprej s tem prakticiramo, ne da bi bistveno skrajšali življenjsko dobo peči.
Ob upoštevanju navedenih spoznanj bi bilo koristno namesto dveh talilnih objektov (C in F kadna peč) s skupno talilno površino 15 m2 postaviti en talilni objekt take konstrukcije, ki bi omogočal dnevni odvzem do 30 ton stekla hkrati pa ga opremiti tdko, da bo možno istočasno izdelovati izdelke različnih velikosti. Na ta način bi se poraba energije na 1 kg staljene steklene mase zmanjšala za ca. 40—50 %.
Poleg tega talilnega objekta na katerem bi se talilo steklo enake vrste kot na obstoječih talilnih objektov C in F bi v okviru TOZD I. morale obstojati še tiste talilne zmogljivosti na katerih se proizvaja opalno prevlečeno steklo (elektro peči in A peč v kombinaciji z elektro pečjo za opal). Zaradi narave tega stekla bi te objekte za opalno steklo ustavljali le v primerih rednih remontov. Novo predvideno peč zmogljivosti 30 ton stekla na dan pa bi lahko ustavljali v letnih mesecih s čimer tako dobršen del zaposlenih organizirano in sistematično koristi dopust.
Nadaljnja možnost pocenitve proizvodnje pa je v boljšem izkoriščanju talilnih zmogljivosti z uvedbo štiriizmenskega obratovanja tudi v TOZD I (v proizvodnem delu). Kot je bilo že omenjeno je velik del energije potreben za vzdrževanje temperature talilnega objekta ne glede na to ali se vrši proizvodnja ali ne. Na eni izmed elektro peči porabimo v dneh, ko ni proizvodnje (nedelje)
6—8000 kWh električne energije za vzdrževanje potrebne temperature. Življenjska doba peči se zaradi mirovanja (nedelje, prazniki) praktično ne podaljša zato bi z uvedbo četrte izmene lahko postavili najmanj en talilni objekt ter zmanjšali za četrtino število potrebnih hladilnih peči. S tem v zvezi je potrebno izdelati izčrpne-
je analize iz katerih bodo razvidne vse prednosti in pomanjkljivosti take rešitve. Hkrati bo treba preučiti tudi obvezo, ki nas zavezuje, da do roka ukinemo nočno delo žena. Iz prej navedenega pa je razvidno, da se zahteva ukinitev nočnega dela žena lahko realizira le z nadomeščanjem žena z moško delovno silo, nikakor pa ne z dvoizmenskim obratovanjem. Dvoizmensko obratovanje je v TOZD II praktično nemogoče, v TOZD I (proizvodni del) pa bi bilo povezano z tako velikimi stroški, ki bi pripeljali ta TOZD pod mejo rentabilnosti.
Poleg vseh naštetih ukrepov je treba rešiti še dva problema, gre za dvé vrsti proizvodnje, ki trenutno ne obratujeta iz dveh povsem različnih razlogov. Tu gre za linijo za izdelavo kelihov in proizvodnjo obeskov.
Hkrati z ustavitvijo linije za proizvodnjo kelihov je koordinacijski odbor pri OZD postavil strokovno komisijo, katere naloga j:e, da bdi nad deli, ki so v programu za ponovni zagon linije in to najkasneje s 1. 1. 1977.
Sklepi prve razširjene seje te komisije so bili naslednji :
Pri ponovnem zagonu se obdrži na peči ista vrsta stekla, kot je bila pred ustavitvijo linije. Sprejet je bil tudi okviren program izdelkov, katere bo avtomatska linija proizvajala ob ponovnem zagonu. Oddelek za oblikovanje je sprejel smernice za izdelavo novih oblik — osnutkov, katere bo komisija v razširjenem sestavu 6.
7.	1976 odbrala, jih dala v ročno izdelavo in tako izdelane vzorce poslala v testiranje. Za poizkusne oziroma ocenjevalne enote smo izbrali vse naše od jemalce teh kozarcev na domačem in tujem tržišču. Preko naših zastopnikov v inozemstvu pa raziskujemo trg, ki bo lahko asortiman še povečal in to v cilju večjih količin.
Če pogledamo že proizvedeno zalogo kelihov lahko ugotovimo, da bomo do konca tega leta verjetno prodali vse kelihe, razen velikost 0,5 del katerih je še največ na zalogi. Za pospešitev prodaje 0,5 del kelihov je v izdelavi steklenica za kompletacijo v servise, po katerih je v nekaterih predelih naše države še precejšnje povpraševanje. Postavitev normalnih cen in komercialno pakiranje je dalo takoj odziv na domačem in delno tudi na tujem tržišču.
Izdelava obeskov je pogojena z dodelavo za katero je značilno, da zahteva precejšnje število delavcev. Zaradi stalno prisotnih problemov z delovno silo bo najboljša rešitev, da organiziramo to proizvodnjo v okviru načrtovane združitve slovenske steklarske industrije na področjih kjer je dovolj delovne sile.
Sedanja dodelava — rezanje in naknadno brušenje je zastarela, povezana je s sorazmerno velikim odpadkom, ki ga povzroča samo nočno delo ter zahteva veliko delovne sile. V letu 1975 smo pristopili k modernizaciji dodelave in sicer z uvajanjem sodobnega načina rezanja steklenih izdelkov z diamantnimi žagami. Kljub ne še povsem eksaktno izvedeni organizaciji dela z diamantnimi žagami pa vendarle lahko zaključimo, da nam ta način dodelave prinaša vrsto prednosti. Zato bo-(Dalje na 5. strani)
KONFERENCA KOMUNISTOV OZD STEKLARNE
(Nadaljevanje s 4. strani) mo nadaljevali z uvajanjem diamantnih žag ter na ta način izboljšali kvaliteto dodelave, povečali produktivnost, zmanjšali odpadek ter s tem pocenili proizvodnjo.
Delovni ljudje OZD Steklarne Hrastnik so pravočasno in pravilno ocenili prednosti, ki jo prinaša prehod iz tekočega na plinsko gorivo, tako bodo ob realizaciji projekta gazifikaeije nastopile mnoge prednosti. Poleg istih tehnoloških prednosti (boljša kvaliteta stelilene mase, podaljšana življenjska doba določenih talilnih objektov za ca. 15 ‘%, zmanjšanje ropota in goriva) je treba poudariti, da bomo na ta način prispevali k izboljšanju z ustavo zagotovljenega zdravega okolja.
Se povsem neizkoriščene možnosti za boljša obstoj naše delovne organizacije pa ležijo v doslej še slabo izkoriščenih inventivnih dejavnosti. Zato naj bo ena poglavitnih nalog v naslednjem planskem obdobju 1976—1980 vzpod-buditev kreativnih dejavnosti vseh zaposlenih.
Stimulativnejši način nagrajevanja delavcev v odnosih priprave proizvodnje, samo proizvodnje, dodelave do končne izdelave proizvoda.
Koordinacijski odbor delovne organizacije je glede na stanje tako po vprašanju delovnih rezultatov in discipline razpravljal, kako priti do rezultatov, da čim-več narejenih proizvodov najde pot do skladišča oziroma prodaje. Sistem zaprte norme nam ni prinesel zažeiljemh rezultatov, ker s tem sistemom nismo rešili vzporedno tudi ostalih dejavnosti, ki pripomorejo k finalizaciji izdelka. Z novim predlogom želimo povečati interes vseh udeležencev pri proizvodu katerega interes je čim manjši odpadek, dobra kvaliteta stekla, zmanjšanje režijskih stroškov in drugo.
Po TOZD so tudi posamezne komisije razpravljale o tem vprašanju katerih povzetek sledi:
Koncept stimulativnejšega nagrajevanja v TOZD I je:
1.	Komisija v TOZD I predlaga, da bi stimulirali delavce v zme-sarni na odpadek v proizvodnji zaradi napake stekla.
2.	Proizvodne delavce stimulirati na normativ in odpadek, to je razmerja med številom izdelanih in dobrih komadov.
3.	Tudi v brusilni« predlaga komisija stimulacijo na odstotek loma v dodelavi in prihranek na osnovnem materialu.
4.	Za vzdrževalce strojev in modelov stimulacijo na zmanjšanje zamud, torej zmanjšanje planskih zastojev, kot so menjave orodja itd.
V	TOZD II predlagajo nagrajevanje po dobrem komadu. S tem, da je dodatna stimulacija odvisna še od zmanjšanja doseženih planskih stroškov, zmanjševanja odpadka in zastojev.
Obširnejši prikaz je razviden v njihovem kompletnem osnutku o stimulativnejšem nagrajevanju.
TOZD III — Izdelke, ki jih v tem TOZD plemenitijo imajo veliko vrednost, precej večjo, kot je njihovo vloženo delo. Zato je pri njih glavni faktor stimulativnejšega nagrajevanja stimulacija na odpadek oziroma 'lom.
V	TOZD IV predlagajo:
—	stimulacija na zmanjšano plansko porabo materiala;
—	stimulacija na zmanjšano porabo delovnega orodja in po-trošnega materiala;
—	napraviti nov tekstualni del pravilnika o normah, ki bi stimu-lativnejše vplival na rezultate dela.
Predlogi so pripravljeni in u-sklajend s pomožnim sporazumom in bodo dani v razpravo.
TOZD V — predlaga:
1.	Da bi dežurne službe vključili v učinek proizvodnje v smislu zmanjševanja zastojev.
2.	Čim več del v režiji normirati.
3.	Stimulacija za zmanjševanje planske porabe materialov.
4.	Glede kadrovske zasedbe naj dajo proizvodne TOZD potrebe ur za vzdrževanje in ostala dela. Na podlagi potreb bodo v TOZD V planirali kadre, višek pa prerazporedili v proizvodne TOZD.
Splošno mnenje
Nujno je izdelati nov pravilnik o normah, ga uskladiti s panožnim sporazumom, ki je strokovno popolnejše izdelan in bo dal boljše rezultate na področju dela.
OBRATNA SREDSTVA
Obrazec TOS smo imeli po zaključnem računu 1975 negativen za din 26,506.467,46, po Uradnem listu SFRJ 13/76 moramo do konca tega leta popraviti vsaj polovico tega zneska.
Dosedaj smo uredili naslednje:
din
—	vrnjeni depoziti in kuponi obveznic
znašajo	5,175.053
Ljubljanska banka,
Trbovlje nam je
odobrila kredit za
stalna obratna sredstva
z rokom vračila 5,5 let,
kar bo pri obračunu
TOS z 30. 6. 1976
že upoštevano	13,500.000
Skupaj	18,675.053
S tem	smo postali zopet inve-
sticijsko sposobni.
Pred kratkim je finančna inšpekcija SDK Trbovlje zaključila pregled zaključnega računa za leto 1975 dn ugotovila, da smo premalo odpisovali vrednosti starih zalog materiala in gotovih izdelkov za 1,185.000 din, poleg tega pa nam je stornirala še del prenesenega investicijskega vzdrževanja v višini 5,733.000 din, ker se stroški remontov ne morejo več razmejevati na bodoča leta, kljub temu, da se ti dragi remonti talilnih objektov opravljajo na vsaka 3 leta. S tem bo OZD kot celota po bilanci 1975 v izgubi. Na podlagi tega bomo prejeli refundacijo vplačila v skupne rezerve in posojila za nezadostno razvite, razliko pa bomo morali pokriti iz lastnega rezervnega sklada. O dokončnem obračunu bomo dali informacijo po prejemu odločbe SDK.
Po uveljavitvi Zakona o zagotavljanju plačil med uporabniki družbenih sredstev poteka plačevanje s strani naših kupcev nekoliko hitreje, vendar je pomanjkanje obratnih sredstev še vedno največji problem. Od posojila za osebne dohodke, dvignjenega 14.
5.	1976 smo vrnili samo polovico, osebne dohodke 14. 6. 1976 pa smo izplačali iz kredita sklada skupnih rezerv v SRS, ki smo ga prejeli na 3 mesece.
Imamo neporavnane anuitete kreditov za osnovna sredstva, ki so zapadla 1. 5. 1976 in 1. 6. 1976, poleg tega pa so 30. 6. 1976 zapadli novi obroki kreditov za pripravo izvoza, ki jih ne bomo v stenju pravočasno plačati.
Kot smo že prej navedli bomo v teh dneh dobili v Ljubljanski banki Trbovlje kredit za stalna obratna sredstva v višini trinajst milijonov 500.000 din, kar bo
Sklepi, ki so bili sprejeti na
I.	redni seji odbora za poslovno politiko dne 14. 5. 1976
Ad. 1)
Za predsednika odbora za poslovno politiko je bil soglasno izvoljen tovariš MAJCEN Milan — za mandatno dobo 2 let.
Za namestnika predsednika pa je bila izvoljena tovarišica TOVORNIK Marjana — za mandatno dobo 2 let.
Ad. 2)
Odbor za poslovno politiko je sprejel na znanje pojasnilo komercialne službe glede zadeve »Commerce« Ljubljana s tem, da se poroča o tej zadevi na naslednji seji odbora.
O zaključku razgovorov mora komercialna služba obvestiti samoupravne organe TOZD II.
Odbor za poslovno politiko daje vlogo na delavske svete TOZD in DSSS za izdajo soglasja, s katerim bo odbor za poslovno politiko imel pravico, da odobri manjše dotacije društvom, šolam itd.
Ad. 3)
Ing. TUŠAR Jože, vodja komercialnega sektorja in KOZOLE Drago, vodja izvoza sta opravila službeno potovanje v Avstrijo k firmi Herman zaradi ureditve neplačanih faktur za leto 1975. Nadalje so bili izvršeni obiski firm Moletz, Regsberger, Villner in firme Sateko.
Za potovanje se odobrijo tri dnevnice.
KOŽAR Milan, vodja nabavne službe, je opravil službeno potovanje v Italijo k firmi Pietro Fiorentini Vicenza v zvezi z dobavo membrane za butanski kompresor.
Za potovanje se odobri ena dnevnica.
VELEJ Anton, šofer osebnega avtomobila »Mercedes«, last OZD Steklarne Hrastnik, je izvršil prevoz predstavnika Steklarne Hrastnik tovariša KOŽAR Milana v Italijo — Vicenza.
Za potovanje se odobri ena dnevnica.
Ing. ŽAGAR Anotn, vodja TOZD
II,	je opravil službeno potovanje v Italijo. Namen potovanja je bil ugotoviti možnosti prodaje kelihov na to tržišče ter prodaja drugega asortimana. Obiskal je firme: Frivar Milano, Fratelli Agazzi-Bergama, Veroli-Rim, Di
omogočilo, da bomo pravočasno poravnali obveznosti po menicah, ki so avalirane s strani te banke.
Na podlagi sanacijskega programa smo pri Skladu skupnih rezerv SR Slovenije v Ljubljani zaprosili za kredit za stalna obratna sredstva v višini 20,000.000 din. Po navodilih strokovne službe tega sklada moramo program še dopolniti in potem bo predložen Upravnemu odboru v obravnavo in odobritev kredita.
Poslovodni organ OZD STEKLARNE HRASTNIK
Giorgi-Milano, Fratelli Pinto-Na-poli, Fili De Santis-Rim, Pratesi-Rim, Valli-Rim.
Za potovanje se odobri pet dnevnic.
PREDOVNIK Ervin, tehnolog v TOZD II, KRČAK Marija in BEDENIK Silva, obe pregledalki tekla iz TOZD II, opravijo službeno potovanje v ZR Nemčijo k firmi VEBA-GLASS v zvezi s ponovnim pregledom pokrovov kozarcev kat. št. 549.
Za potovanje se odobri devet dnevnic.
Ad. 4)
OSNOVNI ŠOLI HRASTNIK, PE »Boris Pust« Dol pri Hrastniku, razredni skupnosti 8. a in
8.	b razreda se dodeli finančna pomoč za organiziranje končnega izleta v višini 200 din na razred, ikar znaša skupaj 400 din.
Financiranje se izvrši iz sklada skupne porabe.
ZVEZI ZDRUŽENJ BORCEV NOV HRASTNIK, komisiji za preventivno zdravljenje borcev NOV Hrastnik, se dodeli finančna pomoč v višini 18.000,00 din.
MATURANTOM GIMNAZIJE TRBOVLJE se dodeli finančna pomoč v višini 300 din za organiziranje maturantskega izleta.
Financiranje se izvrši iz sklada skupne porabe.
OSNOVNI ŠOLI »NHR« HRASTNIK — 8. a, b, c, d razredom se dodeli finančna pomoč v višini 200 din za razred, kar znaša skupaj 800 din za vse štiri razrede. Finančna pomoč se dodeli za organiziranje končnega izleta po Jugoslaviji.
Financiranje se izvrši iz sklada skupne porabe.
MATURANTOM EKONOMSKE ŠOLE TRBOVLJE — 4. a, 4. b in
4.	c razredu se dodeli finančna pomoč za organizacijo končnega izleta, in sicer 300,00 din na razred kar znaša skupaj 900 din za vse tri razrede.
Financiranje se izvrši iz sklada skupne porabe.
(Dalje na 12. strani)
ZAHVALA
Pregledalkam svoje nekdanje izmene ter strojnikom izmene Jerman se za darilo iskreno zahvaljujem ter jih tovariško pozdravljam.
Ivan Lapornik
Iz dela organov upravljanja
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI V SLOVENIJI
Naše delo in razvoj naj bosta skupna (s sestanka delegacije pobratene občine Raška z našimi predstavniki)
Spomini hite, misli se vračajo. Vračajo se tja v leto 1941, v leto polno gorja, trpljenja, lakote, ponižanja zasužnjene Evrope in z njo vred majhnega slovenskega naroda. Hitler in njegova desna roka Himmler ništi izbirala sredstev. Nacistični aparat je uporabljal strahotne metode, doslej svetu neznane. Koncentracijska taborišča širom Evrope so rastla kot gobe po dežju. Tisto, kar se
nem zatiranju in poniževanju pa se je rodilo bratstvo, kakršnega lahko prinese samo skupna nesreča. Vlaki pa so še vedno vozili.
Vozijo tudi danes po petintridesetih letih. Vozijo prijatelje, brate in sestre. Postali so vlaki bratstva in edinstva. Že nekaj let vozijo v spomin na tiste strašne noči in dneve. Njihova pesem je vesela, razposajena! Preveč je bilo gorja, da bi bila lahko dru-
Gostje iz Raške izstopajo v Hrastniku iz vlaka »Bratstva in enotnosti«
Predstavniki delegacije skupščine pobratene občine Raška ter predstavniki družbenopolitičnih organizaciji in skupščine občine Hrastnik pred pričetkom skupnega sestanka
je dogajalo v njih, normalen človek le težko verjame. Človeško dostojanstvo je bilo povsem poteptano. Pa vendar tudi to ni bilo dovolj. V očeh nacistov je obstajala samo ena rasa — arijska. Vse ostalo je bilo treba uničiti, poteptati, zbrisati s površine zemlje. Način ni bil važen. Vlaki pa so vozili. Vozili so na jug. Vse več slovenskih domov je prek noči ostajalo praznih. Iz njih je izginjala otroška razposajenost. Marsikateri prag ni nikdar več prestopila gospodarjeva noga. Slovence so selili. Cilj njihove selitve ni bil jasen nikomur. Postali šo domačini prijaznih srbskih vasic, gostje še bolj prijaznih in gostolmbnih domačina". S svojimi vsiljenimi domačini so delili kruh, streho in celo posteljo. V bedi, pomanjkanju, skup-
gačna. Poznanstvo, sklenjeno v sili, je preraslo v medsebojno ljubezen in spoštovanje. Vezi, sklenjene takrat, so ostale žive tudi danes. Ni je moči, ki bi jih lahko pretrgala. Še več. Iz dneva v dan postajajo močnejše. Širijo se na vsa področja našega življenja. Njihova prihodnost je zagotovljena.
Letošnji vlak bratstva in enotnosti je pripeljal k nam 5. junija. Ž njim so dopotovali naši dragi gostje, predstavniki delegacije skupščine pobratene srbske občine Raška. Ta srečanja so postala tradicionalna. Obojestranske želje pa so, da ne ostane samo pri tem. In prav to je bil cilj takratnega obiska.
Občini Hrastnik in Raška sta se pobratili pred šestimi leti.
Od tedaj naprej se praktično ne dogaja nič bistvenega v eni občini, za kar ne bi vedela druga.
In kakšna je Raška? Leži v slikoviti dolinici Ibra v podnožju Kopaonika. Po površini meri 666 km2. Skoraj 47 % te površine zavzemajo gozdovi. Polovica njene površine je obdelovalne, medtem ko le 7 % odpade na neobde-lovalno površino. Okrog 40 % površine spada v družbeni sektor, medtem ko je ostalih 60 % v privatnem lastništvu. Po statističnih podatkih živi na območju občine nekaj manj kot 30.000 prebivalcev. V večjih naseljih živi nekaj nad 6.000 prebivalcev, medtem ko žive preostali v okoliških vaseh. Po podatkih iz preteklega leta je v občini 6.243 zaposlenih, kar predstavlja nekaj čez 20 % vseh
nalni dohodek na prebivalca dosežen v višini 12.000 dinarjev. To pa je še vedno za 28 % nižje od republiškega povprečja. Industrija in rudarstvo predstavljata več kot dve trejini celotnega gospodarstva. Važnejše delovne organizacije pa so: Ibarski rudniki premoga in železove rude, rudnik magnezija »Bela stena«, rudnik azbesta »Korlače«, industrija kamnitega materiala »šumnik«, lesno industrijsko podjetje »27. november«, trgovsko podjetje »Ibar«, gradbeno podjetje »Brve-nik« in turistično gostinsko podjetje »Kopaonik«. V Raški pa ima svoj obrat tudi kragujevaška Zastava. V občini le še 1 % gospodinjstev nima električnega toka, vendar bo tudi ta odstotek elektrificiran to in prihodnje leto.
Predsednik IS skupščine občine Raška, tovariš Momir Prnjak, pozdravlja v imenu svojih kolegov gostitelje iz Hrastnika
prebivalcev v občini. Po strukturi zaposlenih je 6 % visokošolsko izobraženih. Srednjo strokovno izobrazbo ima 11 % zaposlenih. Največ, kar 44 % vseh zaposlenih, je visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev, medtem ko so preostali pol ali pa nekvalificirana delovna sila. Povprečni osebni dohodek v letu 1975 je znašal 2.500 dinarjev. Skupni dohodek gospodarstva v letu 1975 je približno 900 milijonov dinarjev, kar pomeni, da je bil nacio-
Občina ima izredne pogoje za razvoj turizma. Zato je povsem razumljivo, da se gospodarstvo razvija predvsem v tej smeri.
To je le nekaj osnovnih podatkov, prav pa je, da se z njimi seznanimo. Od dne,, ko je bila podpisana listina o pobratenju obeh občin, je bilo precej storjenega na področju zbliževanja in medsebojnega sodelovanja. Kaže pa, in to je pokazalo preteklo obdobje, da niso bile izkoriščene (Nadaljevanje na 7. strani)
Predsednik občinske konlerence SZDL Hrastnik Marko Orožen pozdravlja drage goste iz Raške
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI V SLOVENIJI
(Nadaljevanje s 6. strani) vse možnosti, ki se nudijo tako na gospodarskem., kulturnem, športnem in ostalih področjih. In kot že rečeno, je bilo ravno o tem največ govora .na sestanku, ki se je vršil 7. 6. dopoldne v prostorih male dvorane delavskega doma.
nuirano razvijati medsebojne odnose. Naj navedemo le nekatere najbolj bistvene zaključke, ki so obenem tudi sestavni deli iz povelja o pobratenju obeh občin.
— Čimprej je treba spremeniti dosedanji način sodelovanja, ki je bil predvsem na nivoju srečanj občinskih delegacij. Sodelo-
bojnega spoznavanja, se zavežeta občinski konferenci SZDL, da redno izmenjujeta vse aktualne informacije o delu in življenju pobratenih občin. Te naj bi se objavljale v mestnem glasilu (Raška) odnosno tovarniških glasilih (Hrastnik).
— Vodstvi osnovnih šol v
kako že v prihodnjem letu omogočiti čimvečjemu številu šolske mladine letovanje v Hrastniku odnosno v Raški.
— Priprave za sodelovanje na gospodarskem področju je skrb predsednikov obeh občinskih skupščin. Dolžna sta, da poiščeta
Predstavniki občine Raška so izročili darilo, stensko preprogo, katero je za to priliko izdelala starejša kmetica iz okolice Raške
Na železniški postaji Hrastnik je bilo vzdušje enkratno
Sestanku so prisostvovali poleg celotne delegacije predstavnikov Skupščine občine Raška tudi predstavniki naše občine, družbenopolitičnih organizacij, nekaterih večjih delovnih organizacij in ustanov. Sestanek je potekal v izrednem tovariškem vzdušju, kljub temu, da je bil izredno delaven in nadvse pomemben.
V imenu gostiteljev je goste pozdravil predsednik skupščine dipl. pravnik Branko Milinovič. Isto pa je v imenu gostov storil Momir Prnjak, predsednik IS Skupščine občine Raška.
Tako tov. Prnjak kot tov. Milinovič sta v svojih uvodnih pozdravnih govorih seznanila prisotne z nekaterimi osnovnimi podatki, ki so bistveni tako za občino Hrastnik kot občino Raška.
Po uvodnih besedah je sledila izčrpna diskusija, v kateri so sodelovali domala vsi prisotni. Iz-nešenih je bilo precej smernic, kako nadalje uspešno in konti-
vanje je treba prenesti na posamezne interesne skupnosti, delovne organizacije in ostale zainteresirane institucije.
V prihodnje naj bi delegacije obeh pobratenih občin sodelovale na vseh slavnostnih sejah občinskih skupščin, .predvsem ob priliki proslav in praznovanja občinskega praznika tako Hrastnika kot Raške. Prav je, da ob tej priliki seznanimo naše občine, da praznuje Raška svoj občinski praznik na dan 27. novembra, to je dne njene osvoboditve.
—	Da bi sodelovanje čimprej steklo in bili temu primemo doseženi že tudi konkretni rezultati, je bilo sklenjeno, da se ob priliki praznovanja obletnice osvoboditve Raške (27. november) odpre v Raški izložba, katere osnovni cilj bo pokazati občanom Raške revolucionarni boj prebivalcev Hrastnika, kot tudi slovenskega naroda nasploh.
—	V cilju čimboljšega medse-
Hrastniku in Raški se zavežeta, da uredita vse potrebno za pobratenje omenjenih šol.
Do pobratenja naj pride v prihodnjem letu.
Pred odhodom vlaka še spominski posnetek
Istočasno naj interesne skupnosti za šolstvo in socialno varstvo obeh občin najdeta možnost,
tiste OZD, v katerih so realne možnosti za obojestransko konkretno sodelovanje.
— Do konca julija je potrebno izdelati konkretne programe o medsebojnem sodelovanju. Zanje so odgovorni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in vsi dragi nosilci medsebojnega sodelovanja. Vsakih 6 mesecev pa naj se pregleda realizacija izdelanih programov.
To je le nekaj osnovnih zaključkov, ki naj bodo osnovno vodilo in smernice pri še nadaljnjem uspešnem, medsebojnem sodelovanju.
Tri dni, kolikor so imeli gostje na voljo, je kar prehitro minilo. Ostalo je še toliko nedorečenega. Obujanje spominov je prehitelo čas. Toda časa bo še dovolj, lepšega, prijetnejšega, predvsem pa svobodnega.
N. N.
Veselo razpoloženi ob pesmi in kolu smo s prijatelji iz Raške pričako. vali vlak »Bratstva in enotnosti«
Takšno je bilo slovo od dragih prijateljev tik pred odhodom vlaka »Bratstva in enotnosti« na hrastniški železniški postaji
PO 30 LETIH V BRČKEM
Vsakokrat, ko smo se srečevali brigadirji-veterani, je tekla beseda o spominih na prvo zvezno delovno akcijo, gradnja proge Brčko—Banoviči. O njeni 30-let-nici. Nekateri brigadirji-veterani so dali pobudo, da naj se tudi iz zasavskih revirjev udeležimo proslave v Brčkem. Revirski svet v sodelovanju z občinskimi konferencami ZSMS Zagorje, Trbovlje, Hrastnik nam je omogočil prevoz z avtobusom.
Tako smo brigadirji-veterani iz vseh treh zasavskih občin in tudi nekaj mladincev 30. 4. 1976 krenili na pot.
Vzdušje je bilo tovariško, veselo, razigrano, saj smo peli pesmi, ki so bile napisane in neštetokrat zapete na gradnji proge Brčko—Banoviči.
MI SMO PROLETARCI
Mi smo proletarci, otroci dela
vsi,
kdor boji se dela, med nami ne vzdrži.
Bratstvo in edinstvo to utrdimo
mi,
vsak od proletarcev tu se prekali.
Tam kjer sonce, zarja nam se ne smehlja,
s črnega revirja od tam smo mi
doma.
Bratstvo in edinstvo to utrdimo
mi,
vsak od proletarcev tu se prekali.
NAŠA ČETA
Naša četa s črnih je revirjev, prostovoljno smo se mi odzvali, tja v Brčko smo se odpeljali, da gradimo omladinsko progo.
V naši četi sami smo rudarji, udarnik hoče vsak od nas postati, ne bojimo težkega se dela, tu utrdimo bratstvo in edinstvo.
RUDARJI MLADI
Rudarji mladi za delo vneti smo, zato prav radi to progo gradimo. Veselje je naše to progo
izgradit.
saj naše je geslo: udarnik hoče vsakdo bit.
Zaori pesem o gradnji proge, ponosno glas zapoj.
Udarnik čvrsto stopi na noge proti reakciji gremo hajd v boj. Ko bomo progo dovršili, domov se vsi vrnili, ponosni bomo in veseli mi proletarci smeli.
Ko bomo progo dovršili, domov se vsi vrnili, ponosni bomo in veseli mi proletarci smeli.
DALEČ ZDAJ SO!
Daleč zdaj so domači kraji, daleč, daleč si ti.
Daleč zdaj smo v Bosni ravni sami mladi udarniki.
Progo novo zdaj mi gradimo za obnovo zemlje vse.
S pesmijo na delo vsi hitimo da naše nosi ime.
S pesmijo na delo vsi hitimo, da naše nosi ime.
Ko pa v jutru sonce, zarja se nam rano smehlja, četa naša na rad se spremlja, pesem ori do neba.
Za obnovo, za domovino veselo gremo vsi, ki Tita ljubimo in zemljo našo, naprej za lepše, srečne dni.
Ki Tita ljubimo in zemljo našo, naprej za lepše, srečne dni.
DANES GREMO VSI NA DELO!
Danes gremo vsi na delo mladinci Titovi.
Pesem zazveni, pesem naših novih srečnih dni. Kramp sedaj zapoj, lopata zazveni,
brigada le v boj nasip gotov še ni.
Sedmega novembra proga mora
steč,
zato napnimo še vse moči.
Pri vsaki od teh pesmi je povzdignil svoj glas takratni pevo-
vodja v brigadi Stradar Zdravko.
Mesto nas je sprejelo v jutranjem svitu (ob treh). Čeprav neprespani, smo bili dobre volje, kajti obetal se nam je lep sončen dan. Sprehodili smo se . po mestu, v katerem se skoraj nismo več znašli, toliko se je spremenilo. Nekdaj do gležnjev prašne in blatne ulice, sedaj asfaltirane. Hiše z visokimi lesenimi ograjami izginjajo, ker jih izpodrivajo nove moderne stolpnice — in prav je tako.
Dne 1. 5. 1976 okrog petih zjutraj je mesto oživelo. Okrašeni avtobusi so vozili v mesto iz vseh delov naše domovine.
Tudi iz Slovenije: iz Novega mesta, Celja, Maribora, Ptuja, Gorice. Ob desetih smo krenili v sprevodu proti središču mesta, do slavnostne tribune. Občutki ganotja so nas kdaj pa kdaj spreleteli, saj smo korakali skozi špalir večtisočglave množice odraslih in mladine s pesmijo na ustih. Vzklikanje in skandiranje se je mešalo z godbo in glasovi spiker jev.
Drugo bolj pomembno dejstvo je to, da je družini Poslek potrebna takojšnja materialna pomoč.
Potrebno bo popolnoma preurediti stanovanje, da bo zopet uporabno.
Trkam na zavest naših članov kolektiva, ki so že tolikokrat pomagali s humano gesto, če se je kdo znašel v takem položaju. Bo-
»Ne.« Kljub temu je rad prispeval 2.000 din za naše, pomoči potrebne ceste. Tov. Rane je mnenja, da so naše ceste slabe. Kakšnih posebnih problemov še ni i-mel, če seveda izvzamemo premetavanje in gnečo.
Na vprašanje, zakaj se je odločil, da bo dal sredstva kar naenkrat in ne postopoma po obrokih, je odgovoril: »Odločil sem se, da bom dal. Dobro bi bilo, da dajo vsi, saj bodo denar vsekakor dobili nazaj.«
Dejal je, da se mu ne zdi, da bi bil kaj posebnega, vsekakor pa je dober zgled vsem ostalim, saj prav vsi potujemo po naših cestah, se jezimo nad luknjami in kačami,, ko se nam kam mudi. Prav gotovo je izogibanje in zgo-
Prisrčno je bilo tudi srečanje z brigadirji Celjani in takratnim komandantom I. celjske brigade tov. Stanetom, v katero so bili vključeni tudi revirčani.
Po končanem slavju pozno popoldne smo odhajali z nepozabnimi vtisi, vendar s tesnobo v srcih z enim brigadirjem manj, ker je Zdravku usoda odločila drugače.
Želeli smo obiskati kraj Bukvik, kjer je brigada delala pred 30 leti, vendar nam to ni bilo mogoče. Prav gotovo je kraj popolnoma spremenil svojo podobo.
Celjani so si kraj Bukvik ogledali, o čemer so nam pripovedovali na srečanju v Celju 15. 5. 1976.
Tudi to srečanje je bilo prisrčno in tovariško.
Veseli smo, da se mladina ponovno vključuje v republiške in zvezne delovne akcije, na katerih se krepi tovarištvo, bratstvo in spoštovanje do dela, ter nadaljuje naše poslanstvo izpred 30 let.
B. J.
dimo tudi tokrat solidarni z omenjeno družino, kajti mati je samohranilka z dvema doraščajočima otrokoma in ji bo vsaka pomoč tako ali drugače izredno dobrodošla.
Člani delovne skupnosti OZD Steklarna Hrastnik. Izkažimo svoj human odnos, kajti tov. Marija Poslek in oba otročička — niso več sami.	Edi Volfand
varjanje na karkoli le slab izgovor.
Obljubil je, da bo spodbudil tudi ostale sotovariše v brigadi, da prispevajo sredstva, saj pri takšnih akcijah ne bi smelo biti izjem.
Zahvalila sem se mu za prijeten razgovor. Danes nas že bolj ali manj načenja zob sebičnosti, prav zato velikokrat pozabimo, da pomenijo prispevki in akcije dajanje samemu sebi. Iz njegovih besed sem spoznala, da je tov. Rane odločen, v svoji potezi brez pomislekov. Res je, da so odstopanja v to ali ono smer, potrebni so tudi zgledi, kar tov. Rane vsekakor je.
Jasna Kosm
Kdor hitro da — dvakrat da
Morda v tem trenutku ni nikogar v Hrastniku, ki mu ne bi bila znana zadeva, ki se je tako tragično končala dne 29. 6. 1976 v enajstem nadstropju stolpnice na Logu. Hudo in boleče je bilo slišati, kaj se je zgodilo v stanovanju tov. Marije POSLEK.
Skoraj, da se sliši neverjetno, toda žal je resnica, da nekoga pač dolgo v življenju spremlja nesreča.
To ni več zgolj slučaj, to je lahko, bi temu dejali »tragedija«. Ni še dolgo tega, ko je zgoraj imenovana in z njim njena otroka izgubila očeta, ni se še vse poleglo od bolečin in vseh skrbi, že je nastal drug velik problem matere, otrok, kako kruto se poigrava usoda s človeškim življenjem, je skoraj brez primere.
Ko je zjutraj odhajala na vsakodnevno delo, še slutila ni, da 'tisto, kar je pustila, skrbno negovala in urejala, čez 8 ur razen golih in črnih sten ne bo več.
Da ni ničesar več, ne oken ne vrat, da ne govorimo o pohištvu, ki ga je kratko malo zmanjkalo, ničesar več ni uporabno. Kje je vzrok in zakaj se je moralo to zgoditi ravno njej, to prepustimo času, to bodo povedali strokovnjaki, ki bodo vso stvar preučili in ugotovili, zakaj in kako je prišlo do požara v stanovanju.
Tako je izgledalo stanovanje tovarišice Ane Poslek takoj po požaru,
ki ji je uničil vse
AKCIJA POSOJILA ZA CESTE TUDI V STEKLARNI
Opravljam delovno prakso v kadrovskem oddelku. Telefon neprestano zvoni ves delovni čas. Posebno nas je vzdignil pogovor s tovarišem Ranetom, ki nam je sporočil, da bo namenil 2.000 din za ceste in to takoj.
Odpravila sem se v obrat, da spregovorim z njim. Prišel je še ves v delovni vnemi in se pravkar jezil na slabo kvaliteto stekla.
Tov. Rane Šuljagič se je rodil 16. 1. 1935. Njegov dom je v Dragljicah zraven Titovih Užic. Zdaj stanuje na Logu 2 z ženo, ki je gospodinja, imata dva otroka, ki sta oba že študenta, eden dobiva tudi štipendijo-
Vprašala sem ga, ali ima avtomobil. Odgovor je bil kratek:
Iz dela občinske skupščine
V torek, dne 22. junija 1976 je bilo sklicano 16. skupno zasedanje delegatov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik ter 9. skupno zasedanje delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Hrastnik.
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so na 16. skupnem zasedanju sprejeli naslednje ugotovitve, zaključke in sklepe:
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik so pri obravnavi družbenega plana razvoja občine Hrastnik za obdobje 1976—1980 ocenili, da je gradivo primerno za obravnavo po OZD oziroma TOZD in krajevnih skupnostih, kjer naj bi se obravnavalo do 15. julija letos. Po tem ror ku bodo o pripombah in predlaganih predlogih k družbenemu planu ponovno razpravljali delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik na zasedanju, ki bo predvidoma konec julija 1976.
Vse pripombe, spreminjevalne in dopolnilne predloge k posredovanemu besedilu in vsebini srednjeročnega razvojnega programa občine Hrastnik, naj sredine, v katerih se bo izvršila razprava, posredujejo do 16. 7. 1976 komisiji za družbeno planiranje Skupščine občine Hrastnik in izvršnemu svetu Skupščine občine Hrastnik, ki bosta nato morebitne pripombe in nove predloge uskladila in tako dopolnjen predlog srednjeročnega razvojnega programa predložila v sprejem vsem trem zborom naše občinske skupščine. Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so pooblastili izvršni svet Skupščine občine Hrastnik, da podpiše predlog dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije 1976— 1980.
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik so osvojili predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik o dopolnitvi 31. člena dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976, kateremu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje posebnega občinskega davka od prometa naravnega žganja in vinjaka zvišale za obseg znižanja temeljnega davka v višini 25-odstotnih točk, tako da bo stopnja posebnega občinskega davka znašala 40 %. Odloke o spremembi občinskih stopenj bodo udeleženke sprejele v juniju 1976 s tem, da se stopnje uporabljajo od 1. 7. 1976 dalje.«
Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve na območju občine Hrastnik so sprejeli delegati v besedilu, kot jim ga je predložil v obravnavo in sprejem izvršni svet Skupščine občine Hrastnik.
Po tej spremembi se bo povišala stopnja občinskega davka od prometa naravnega žganja in vinjaka od sedanje stopnje 15 % na stopnjo 40%, z veljavnostjo od 1.
7.	1976 dalje, sredstva, pridobljena s tem zvišanjem, pa se bodo uporabila za financiranje potreb
na področju splošnega ljudskega odpora v letu 1976.
Potrjen je bil letni davčni zaključni račun prispevkov in davkov občanov za leto 1975 in zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1975 občine Hrastnik.
a) Zaključni letni davčni račun prispevkov in davkov občanov izkazuje:
obremenitev
plačila
zaostankov
preplačila
2,411-248,95 din 2,312.957,30 din 181.440,30 din 83.148,65 din
b) Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov izkazuje:
obremenitev	87.067,00	din
plačila	83.668,35	din
zaostankov	6.677,15	din
preplačila	3.278,50	din
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Hrastnik so poročilo o delu izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik za obdobje maj 1975—maj 1976 z najvažnejšimi nalogami za naslednje obdobje ter poročilo o delu upravnih organov Skupščine občine Hrastnik za leto 1974 in 1975 s kratkim programom dela uprave v letu 1976 brez pripomb v celoti sprejeli.
Po določilih odloka in pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik so delegati vseh treh zborov Skupščine občine Hrastnik sklenili podeliti priznanja tovarišema:
—	Tov. ŠTROMAJERJU (Ludvik) Frideriku, stanujočemu v Hrastniku, Cesta 1. maja 69, se podeli priznanje »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik za delo in uspehe na področju gospodarstva.
—	Tov. ŠPEGLICU (Anton) Antonu, stanujočemu v Hrastniku, Za Savo 16, se podeli priznanje »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik za delo in uspehe na družbenopolitičnem področju.
Po 2. členu pravilnika o spre-mebi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« občine Hrastnik pa se v letu 1976 podelijo posebna občinska priznanja:
—	Tov. ROGLICU (Alojz) Vojtehu se podeli posebno priznanje po 2. členu pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« za uspehe na področju gospodarstva.
—	Tov. BASTICU (Ivan) Petru se podeli posebno priznanje po 2. členu pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« za uspehe, ki jih je dosegel na področju društvene dejavnosti.
—	Tov. BARIČU (Franc) Francu II. se podeli posebno priznanje po 2. členu pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« za uspehe na področju športne dejavnosti.
—	Tov. HALZERJU (Robert) Robertu se podeli posebno priznanje po 2. členu pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« za uspehe na področju športne dejavnosti.
—	Tov. VOVKU (Franc) Dragu se podeli posebno priznanje po 2. členu pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« za uspehe na področju športne dejavnosti.
—	Tov. PIRŠU (Stane) Borutu se podeli posebno priznanje po 2. členu pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o podeljevanju priznanj »Zaslužnemu občanu« za uspehe na področjii športne dejavnosti.
Informacijo o okvirnem programu praznovanja letošnjega občinskega praznika, informacijo o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč in informacijo o obisku delegacije pobratene občine Raška, SR Srbija, so delegati brez pripomb vzeli na znanje.
Delegati vseh treh zborov so bili pismeno seznanjeni z odgovorom na delegatsko vprašanje, ki ga je postavil na 15. skupnem zasedanju vseh zborov tov. Karli GRČAR, delegat TOZD I Steklarne Hrastnik in ki se nanaša na ureditev kanalizacije iz naselja Podkraj.
Iz pismene informacije izhaja, da bo to lahko urejeno takole:
»Pristojne službe oddelka za gospodarstvo in finance so Si dne
9.	junija 1976 ogledale zadevo na kraju samem in ugotovile, da je izvajalec del strokovno opravil vsa dela ob cesti in tudi pravilno
izpeljal kanalizacijo. V kolikor želijo prebivalci iz tega predela, da se kanalizacijo podaljša, je potrebno, da krajevna skupnost Hrastnik-spodnji del stopi v stik s Komunalno obrtnim podjetjem Hrastnik in z njim uredi to vprašanje. O zadevi je bila krajevna skupnost Hrastnik-spodnji del pismeno obveščena.«
Na zasedanju so delegati postavili naslednja delegatska vprašanja:
— ŽIBERT Franc, delegat TOZD I Steklarne Hrastnik je postavil vprašanje ureditve montažne trgovine ali kioska z osnovnimi prehrambenimi artikli v Podkraju.
Odgovoril mu je predsednik skupščine, in sicer, da je enako vprašanje že bilo postavljeno na zasedanju skupščine in nato posredovano STP Hrastnik, ki je odgovorilo, da trgovina v Podkraju ekonomsko ne bi bila upravičena, saj je v neposredni bližini samopostrežna trgovina pri Steklarni. Predlagal je, da se od ŠTP ponovno zahteva odgovor glede postavitve ustreznega kioska v Podkraju, krajevna skupnost Hrastnik-spodnji del pa naj se v zvezi s tem obrne na druge morebitno zainteresirane organizacije, ki se ukvarjajo s trgovino, če bo STP Hrastnik ponovno vztrajalo na prvotnem odgovoru.
Sekretariat
skupščine občine Hrastnik
Obvestilo
Člane kolektiva obveščamo, da jih bomo v naslednji številki »STEKLARJA« podrobneje obvestili o poteku akcije za vpis posojila za ceste. AKCIJA JE ŽE STEKLA. Vpis poteka dokaj zadovoljivo, vendar organizatorja ZK in sindikat, kot nosilca naloge s tem ne bi smela biti zadovoljna, ker je njuna naloga prevzgojiti še tiste, ki sedaj stojijo ob strani in z nezaupanjem gledajo na vpisovanje posojila. Teh je kar precej, med njimi tudi takšni, ki jim družba daje veliko, vendar se tega ne zavedajo.
Dvakrat da, kdor hitro da!
S tem geslom se je obrnil sindikat Steklarne Hrastnik na svoje člane k pobiralni akciji za tovarišico ANO PO-SLEK, kateri je v torek 29. 6. 1976 požar uničil stanovanje in celotno imetje.
Tov. Poslekova je mati samohranilka, ima dva otroka in je postala v hipu reva.
Akcija je hitro in učinkovito stekla. Trenutno je zbranih ca. 50.000 din. Ker pa akcija še poteka, vas bomo o končni zbrani vsoti obvestili v naslednji številki »STEKLARJA«. Že danes pa se uredništvo zahvaljuje vsem za izkazano solidarnost.
Solidarnostni dan za Tolminsko
Akcija zbiranja pomoči prizadetim po potresu na Tolminskem, Goriškem in okolici Bohinja je v našem kolektivu že uspešno zaključena. O zbrani vsoti vas bomo prav tako obvestili v naslednji številki »STEKLARJA«, ker nam služba, ki za to odgovarja, še do danes ni dostavila poročila.
Uredništvo
DELEGACIJA IZ POBRATENE OBČINE M0NTIGNY EN GOHELLE IZ FRANCIJE
Delegacija pobratene francoske občine Montigny pred tovarno SIJAJ
v Hrastniku
ODŠLA STA V POKOJ
JE OBISKALA HRASTNIK
V dneh od 16. do 20. 6. 1976 so bili Hrastničani gostitelji štiričlanske delegacije iz te pobratene francoske občine. V delegaciji so bili: župan, generalni tajnik ter dva člana sveta (skupščine) občine Montigny. Obisk je bil opravljen v skladu z določili listine o pobratenju med obema občinama, samo bivanje delegacije pa je bilo prirejeno tako, da so francoski tovariši lahko videli kar največ novosti in zanimivosti pri nas. Poleg tega sta bila organizirana dva razgovora, od katerih je bil eden širšega značaja. Predstavniki te francoske občine so si ogledali med drugim Varstveno ustanovo na Dolu pri Hrastniku, »Jutranjko« — TOZD Dol pri Hrastniku, »Sijaj«, kakor tudi nekatere objekte družbenega standarda, ki so že dograjeni in tudi tiste, ki so trenutno v gradnji.
En dan svojega bivanja pa so izkoristili za to, da so si ogledali novo počitniško naselje v Novem gradu.
Glede na pomanjkanje prenočitvenih kapacitet v občini, je bila delegacija nastanjena v planinski postojanki v Gorah.
Iz opravljenih razgovorov s člani delegacije je bilo ob vsakem koraku čutiti njihovo presenečenje
nad tem, kar smo v občini dosegli oz. spremenili po devetih letih, ko je bil nazadnje pri nas župan te občine. Zlasti jih je zanimalo to, kako imamo urejeno in kako funkcionira naše samoupravlanje, posebej pa, kako delujeta otroško varstvo in šolstvo. Na razgovorih je bilo ugotovljeno, da je naše nadaljnje sodelovanje mogoče razen na nekaterih drugih področjih, zlasti na dveh. V ta namen, naj bi v prihodnje pospešili praktično sodelovanje med varstvenimi ustanovami ter šolami v obeh občinah.
Poleg tega so razgovori zajeli zlasti še vprašanje urejenosti in funkcioniranja komunalnih dejavnosti, načina financiranja posameznih dejavnosti in posameznih objektov v občini.
Precej časa je bilo posvečenega vplivu in delovanju zveze sindikatov v naših oz. v njihovih razmerah.
Ob zaključku lahko ugotovimo, da je imel obisk pozitiven pomen, zlasti v smislu prenašanja naših izkušenj pri graditvi socialistične družbe na člana francoske delegacije, med katerimi je župan član Komunistične partije Francije
Sekretariat
skupščine občine Hrastnik
8__________________________________■
JANEZ LAZAR
S 30. junijem je bil starostno upokojen naš dolgoletni delavec tov. Janez Lazar.
Rodil se je v podkraju 9. 12. 1915 kot najstarejši otrok v veččlanski družini Lazarjevih. Že v mladosti se je privadil skromnega življenja ter trdega, težkega dela od jutra do večera. Njegova mladost ni bila ravno razposajena. Naredila pa je močnega in odločnega fanta ter kasneje moža in očeta. Skromnost, njegova stalna spremljevalka v mladosti, ga je spremljala tudi kasneje in tak je še danes.
V steklarni se je zaposlil 14. 1. 1942 kot urejevalec hladilnih peči. Na tem delovnem mestu je ostal polnih 24 let, vse do leta 1966, ko je bil premeščen na delovno mesto drugega strojnika v Kisiikarmi. Seprav njegovi dohodki niso bili ravno veliki, pa se je že kmalu odločil, da si postavi svoj dom, v katerem bo v miru preživljal s svojo družino. Že leta 1963 se je vselil v svojo hišo ter še naprej trdo delal za blagor svojih otrok in žene.
Tov. Lazar je bil ves svoj čas pošten in marljiv delavec. Življenje ga je naučilo ceniti vse, kar je dobrega in poštenega. Zato tudi od njega ni nikdar preveč zahteval. Bil je zadovoljen, če je lahko dosegal tiste svoje skromne cilje, katere si je zastavil. Ti pa nikdar -niso bili prezahtevni. V prepričanju, da boš tak ostal tudi v ijeseni svojega življenja, ti želimo še vrsto srečnih in zdravih let v krogu svojih najdražjih. Za ve® tvoj trud in delo pa se ti ob slovesu najtopleje zahvaljujemo z željo, da se še večkrat videvamo čili in zdravi.
LADISLAV KUNŠEK
Med tistimi, ki so letos bili starostno upokojeni je tudi tovariš LADISLAV KUNSEK, steklarski mojster, zaposlen na MP srednja v TOZD I.
Tovariš Ladislav se je rodil 17. maja 1921 v Jurkloštru. Njegova mladost je bila izredno trda. Večkrat je bil lačen kot sit. Zato tudi ni čudno, da se je že 29. 6. 1935, ko mu je bilo komaj dobrih 14 let zaposlil v steklarni, kjer je ostal vse do svoje upokojitve konec meseca junija.
DOPISUJTE V STEKLARJA
Zupan pobratene francoske občine se na sestanku predstavnikov občine in družbenopolitičnih organizacij Hrastnika zahvaljuje za gostoljubnost, ki so jo čutili na vsakem koraku kamor so prišli
Tovariš Ladislav je prav gotovo sodil med tiste delavce, kä so s svojo trdo voljo in pravilnim odnosom vztrajali tudi takrat, ko ni vse teklo ravno gladko. Življenje v tovarni, kot tudi zunaj nje, je jemal s polno mero realnosti, tako da od njega ni preveč zahteval in je sodili med tiste naše de-lavce-mojštre, lai so si s svojo skromnostjo in odločnostjo pridobili mnogo neskritih simpatij.
Svoje človekoljubno posLanstvo pa ni opravljal pošteno in vzorno samo v kolektivu in družini, kjer sta z ženo vzgojila tri otroke, temveč je bil in je še nadvse aktiven tudi v kulturnem delu, je stalni član godbe na pihala Svobode II, ter njen dolgoletni gospodar. To delo je opravljal predvsem tista leta, ko je stanoval v neposredni bližini godbenega lokala.
V svojem dolgem delovnem stažu, pa tovariš Kunšek ni stal ob strani vsem dogajanjem v podjetju. Večkrat je bil predlagan in izvoljen v razna samoupravna telesa podjetja, kar nedvomno kaže o veliki meri zaupanja njegovih sodelavcev in sodelavk.
Njegova delovna ura se je ustavila. Poznavajoč ga, smo prepričani, da ni to tudi definitivna prekinitev vseh njegovih aktivnosti. Predvsem v godbi bo še dolgo nepogrešljiv član.
Ladislav, ob odhodu v več kot zaslužen pokoj, ti kličemo še na mnoga leta z željo, da jih preživiš v sreči in zadovoljstvu s svojimi najbližnjimi tako doma kot v sredini, kjer živiš. Za ves tvoj trud pa ti izrekamo najlepše besede zahvale.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem obratovodji Erihu Vovku, oddelkovodji Adolfu Haberlu in Adiju Perdu za darilo, ki mi bo v lep spomin.
Ladislav Kunšek
FRANC BARIC-NANI
»DELO Z MLADIMI MI POMENI VSE — TO JE MOJE ŽIVLJENJE!«
Vsebinsko, se pravi tema pogovora je tokrat nekoliko drugačna, kot smo je sicer bili vajeni prebirati. Ni pa zato nič manj zanimiva ali manj pomembna. Če smo bili v njej navajeni marsikdaj prebrati kaj pikrega na račun našega (ne) dela in obnašanja,- potem je njen tokratni namen predstaviti človeka, ki je s svojim delom izven tovarne dosegel konkretne in nadvse pomembne rezultate, zlasti na športnem področju in posebno še v delu z mladino. Brodarsko društvo je njegov drugi dom in kot sam pravi marsikdaj in to neredko, tudi prvi. To je Franc Barič, trener, mentor, športnik in še marsikaj. Kot takega, vam skušam spoštovani sodelavci tudi predstaviti.
Torej Nani, izvoli!
Mogoče te bom malce razočaral, ne vem, če bom ravno dober sogovornik. Toda, če že ravno moram, bom opravil tudi to zame dokaj nehvaležno delo. Namreč dosti raje delam kot pa govorim, čeprav moram priznati, da je tudi beseda izredno važen dejavnik pri vzgoji mladine in pri treningu.
Pa začniva drugače. Kdaj se je pričela tvoja športna aktivnost?
Torej moja športna pot se je pričela nekako pred sedemindvajsetimi leti. To pa je tudi rojstno leto našega društva. Takrat sem bil še razmeroma mlad, vendar me je voda tako pritegnila, da sem ji ostal zvest do danes.
Bil si tudi aktiven športnik?
Da, veslač in predvsem to, čeprav sem nekaj časa tudi boksal-Kot veslač sem tekmoval do leta 1972, potem pa me je pomanjkanje časa nagnalo s proge. Boksal sem 7 let, od tega prva tri leta pri trboveljskem Rudarju.
In kakšna je bila tvoia športna kariera, mislim predvsem na tekmovalne dosežke?
Predvsem zaradi razumevanja moram dodati naslednje. Moj prvi šport je bil in ostaja kajaštvo, medtem ko mi je boks pomenil kot dopolnilno aktivnost za čas zimskih premorov, ko ni moč tekmovati s kajaki. Če pa govorim o
uspehih samih, potem moram začeti z 2. mestom na republiškem prvenstvu. To je bilo leta 1954, ko sem kot mladinec tekmoval v članski konkurenci. Naslednji u-speh je bilo osvojeno državno prvenstvo v spustu leta 1955. Uspehi so se stopnjevali, tako da sem v letih 1955—1957 bil stalen član državne reprezentance. Kadrovski rok je v precejšnji meri zavrl moj športni razvoj. Po prihodu iz JLA sem se posvetil predvsem trenerskemu poklicu. Poleg tega pa je bilo vse več dela v samem društvu, kjer je bilo potrebno storiti mnogo za kolikor toliko normalno delo. Teh časov se ne spominjam ravno s prevelikim veseljem. Čeprav sem po odslužitvi JLA še tekmoval, pa moji rezultati niso bili več na nivoju prejšnjih.
Kakšna pa je bila tvoja Jbok-sarska kariera?
Ja, kot sem dejal, sem boksal 7 let, in to v velter kategoriji. Naj večji uspeh pa sem dosegel leta 1955, ko sem osvojil naslov republiškega prvaka. Kasneje sem boksal še v srednji kategoriji, vendar mi je iz dneva v dan vse bolj primanjkovalo časa, tako da sem v letu 1959 dokončno prekinil svojo kariero.
Zadnja leta si v celoti posvetil vzgoji kadrov?
Od leta 1964 sem trener v društvu. Moram reči, da me delo z mladimi nadvse veseli. Glede sa-.ihega dela pa bi dejal: Pri delu z, mladimi tekmovalci je možno predvsem naslednje: Treba je i-meti zvrhan koš potrpljenja in pa pravilen pristop. Predvsem mladi so v svoji razposajenosti včasih tudi preobčutljivi. Moram pa priznati, da z njimi nimam kakšnih posebnih težav. Edino, kar je, je pomanjkanje potrebne opreme, kajti v tem primeru bi bila masovnost še večja. Da je leta prvi pogoj kvalitete, pa mènda ni treba posebno poudarjati.
Kot trener si dosegel nekaj izrednih dosežkov?
O tem raje ne bi govoril. Rečem pa lahko samo nekaj. V mojem imenu govore tekmovalci. Kakšni so njihovi rezultati, pa lahko ocenite sami. Prav gotovo pa je res tudi to, da ob podpori drugih, ki tudi delajo z veseljem v društvu, ob polni angažiranosti vseh tekmovalcev, skratka ob timskem delu tudi uspehi ne morejo izostati.
Pa vendar, uspehi, če dovoliš, tvojega sina, pa Kavzarja, para Halzer-Vovk, v zadnjem času tudi mladega Stradarja in drugih, niso nastali sami od sebe?
Res je, da niso prišli sami od sebe, vendar moram ponovno poudariti, da so plod skupnega dela in izredne talentiranosti vseh.
Kajaštvo je razmeroma drag šport, po drugi strani pa je nadvse pomemben, predvsem pri konceptu naše vseljudske obrambe? Tako eno kot drugo je res. Zato v društvu varčujemo kolikor se da. Praktično vsak dinar najbolj rentabilno vložimo. Kar se da, popravimo in izdelamo sami, pa vendar nam iz dneva v dan primanjkuje sredstev, tako da niti ne moremo na vsa tekmovanja. Tako lahko zagotovo trdim, da je
finančna plat tista, ki nam dela največ preglavic pri našem nadaljnjem razvoju. Glede drugega dela vprašanja pa mislim, da je to vprašanje širšega družbenega pomena in bo o tem treba enkrat obširneje spregovoriti.
V	tej tekmovalni sezoni opravljaš funkcijo (začasno) zveznega selektorja- Kako?
Predvsem moram povedati to. Dolžnost v. d. selektorja sem prevzel »silom prilik«, kot bi nekateri dejali. Pristal sem, da , to delo Opravljam le začasno. Zakaj? Predvsem dve stvari sta pri tem še kako pomembni. Zvezni selektor nikakor ne more biti angažiran v društvu, vsaj v taki meri ne, kot sem jaz. Druga stvar pa je moje delovno mesto, ki mi nikakor ne dovoljuje daljše in pogostne odsotnosti. Kdor spremlja nastope naših tekmovalcev, pa lahko vidi, da so tekmovanja v sezoni praktično vsak teden. Sicer trenutno ni kakšnih posebnih težav pri sestavljanju reprezentance. Večje težave nastajajo pri spremljanju in odkrivanju mladih perspektivnih tekmovalcev. Tu mora biti selektor stalno prisoten.
Kako potem spremljaš tekmovanja?
V	ilustracijo naj ti povem, da sem bil s fanti na eni tekmi zunaj meja. To je bilo v Zwicku v-Vzhodni Nemčiji. Redka pa so tudi domača tekmovanja, katerih se lahko udeležim.
Pretekli teden sta bili v Sloveniji dve veliki mednarodni prireditvi. Najprej tekmovanje v spustu za evropski pokal na Soči in kasneje še veliko mednarodno slalom tekmovanje v Tacnu. Si bil prisoten?
Ne.
Ker si že v. d. zveznega selektorja, bi te vprašal za kratko oceno letošnjih nastopov naše reprezentance v tekmovanju za evropski pokal?
Morda se marsikomu dosežki naših reprezentantov ne zdijo zadovoljivi. Vendar moram reči, da so uspehi več kot zadovoljivi nasproti vlaganjem in pozornosti, katero posvečamo temu športu. Samo en primer dovolj jasno go-
vori o premoči tujih tekmovalcev in pozornosti, katero drugod temu športu posvečajo. To je oprema, ko imajo tuji tekmovalci na voljo več čolnov in izrazito kvalitetno boljših, naši fantje največkrat nastopajo samo z enim čolnom, pa še ta je kvalitetno v primerjavi s tujimi v močnem zaostanku. Da o drugih bonitetah in vsem ostalem niti ne govorimo.
Nani, za svoje predano delo v društvu in na področju telesne kulture si prejel že več družbenih priznanj. Zadnje je naziv mladinskega mentorja. Kaj ti vsa ta priznanja pomenijo?
Predvsem priznanja. Vseh sem enako vesel in vsa mi pomenijo mnogo, vendar bi se vsem odrekel v prid boljšim pogojem dela v društvu.
Sicer si še razmeroma mlad, če sem prav razumel, jih boš imel prihodnje leto 40. Koliko časa še nameravaš vztrajati?
Odvisno od tega, doklej me bodo v društvu potrebovali in pa odvisno od tega, v kolikšni meri bomo uspeli realizirati naše načrte.
Nam lahko o teh poveš kaj več?
Lahko. Po večkratnih selitvah smo končno dobili prostore, s katerimi smo še kako zadovoljni. Vendar le-ti se zdaleč niso tako opremljeni, kot bi želeli. Vemo, da idealno tudi ne morejo biti, vendar je treba še mnogo dela, da bodo služili svojemu namenu. Tudi okolica ni takšna kot bi želeli. Zato nam je prvi cilj, da najprej uredimo društvene prostore ter uredimo okolico doma. Drug naš veliki in željeni cilj je slalom proga v Prusniku. Le-ta ima takšno naravno lego, da bi ob minimalnih investicijah lahko postala primerna, da ne rečem odlična tudi za najbolj zahtevna mednarodna tekmovanja. Kaj bi pomenila za naše tekmovalce, pa ni treba posebej omenjati.
Nani, s tem končajva najin klepet.
Ob zaključku ti želim še obilico uspehov pri tvojem delu in še posebno mnogo športnih dosežkov tvojih varovancev. Želim, da bodo tvoje ih vaše skupne želje kmalu izpolnjene. Upam, da to ne bo tvoje slovo. Potrebujejo te v društvu, potrebujejo te predvsem mladi.
Hvala za pogovor in še kdaj nasvidenje!
Pogovarjal se je Jože Premec
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in sestre MARIJE HUDI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ji poklonili cvetje, vence-in jo spremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi godbi in pevcem »Svobode II« za odigrane in odpete žalostinke, kakor tudi govornikoma SZDL terena' II in ZVVI Hrastnik.
Žalujoči: hčerka Hedvi, sinova Viktor in Alojz z družinami in sestra Ana.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi drage mame, stare mame ČADEŽ JERICE
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, -prijateljem in sosedom, ki so na kakršenkoli način pomagali, iskrena hvala govorniku za tolažilne besede, godbi in pevskemu zboru DPD »Svobode II« ter vsem, ki so v tako velikem številu spremljali na zadnji poti drago mamo.
Hvaležne družine Čadež, Ličen in Vučetič
NAGRADNA KRIŽANKA
▲	PARIŠKI MODNI KREATOR	tuje ŽENSKO IME	PAPIR ZA TISKANJE ČASOPISOV	PCKRAJI: NAV VI ET* namu	BOLGARSKI KUJ IŽ,KRITIK (GEORG»	▲	TEŽKA KOVINA RDEČKASTE BARVE	SIBIRSKI VELETOK	KEMIČNA PRVINA	UPEPELIL VALNICA	MLEVSKI OSTANKI	LJU6K.MO-Sko ime, TINCE	SESTAVIL: KARLI DR E ME L	A	TRD, ULE* ŠČEĆ S6 KREMENČEV MINERAL	VRTLJIVI DEL ELEKTRO* MOTORJA	OTOŽNA, MILA PESEM	BARVA KOZE	PISANA PAPIGA
ANGLEŠKI FIZIK (PAUL)						JAVNO PREZIRANJE. IZOBČENJE							REKA V JV FRANCIJI	FILMSKA IGRALKA GARBO					
JUJE ŽENSKO IME.						SPLAVILO FIGURA PRI ČETVORK)								KOTAČ, VESPI PODOBEN MOTOCIKEL					
RELIKT								PRISTANIŠČE V LIBIJI ISLAMSKI PÖ: STNI MESEC						GRŠKA BOGINJA, PALAS MESTO V SIBIRIJI					
TOKOM ER									KRAJ NA DOLENJSKEM, (IZKOPANINE)									LISTNATO DREVO	SREDO5 ZEMSKA RASTLINA
▲	HORMON SREDICENAD OBISTNIC	KRONSKA DEŽELA	mrv, m-. STAN IŠČE	HEROINA ACEVA					MESTO NA FINSKEM (TURKU)				IGRALKA LOJKOVA PIJAČA STARIH SLOVANOV						
				08R1					GRENKI APERITIV										
glavno mesto <4 ANE					KRMA ZA KONJE	▲	ROMAN M, gorkega					KONICA MONDENO MEHIŠKO KOPALIŠČE				TI6ETANSK0 GOVEDO			
							SUMNI* ČENJE									AZIJSKA DRŽAVA			
VELIKA OLESENE: LA RAST1 LINA						SLOVANSKI KNEZ C02VCS8)					VRSTA PINGVINA				OTOK V1N* DONEZIJ1				
											EMILIJAN CEVC				RDEČKAST planet				
DEL SU: KNJICA						ZAMAH S KLADIVOM							A	MAKARSKA			OSEBNI ZAIMEK		
														KONEC POLOTOKA			STAROGRŠKI KIPAR		
VELIKO FINSkO JEZERO ONARI)						REKA V BOLGARIJI							VOJAŠKO POROtILO						
						SOTOČNICA DRINE							FILM. IGRAL1 KA AIMEE						
NOSE LIJ			JADRANSKI OTOK				NAJV.ŽIVEČI PTltTEKAČ				7AVETN«							DVORANA	MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI
			ISLAMSKI PRiNC				VOJAŠKA ENOTA				TONA								
POZDRAV STARIH RIMLJANOV				▲	ANTON ČEHOV JÜD			B!T-KA> Z EU	ÌENSKA V„RAJU’	VELJKA MORSKA RIBA				SINOVA "ŽENA FILMSKA IGRALKA FARROW					
PRITOK DRINE				KONJ DO 3. LETA KOBALT						ANDREJ HIENGj	KRAJ PRI TRŽIČU				KOR EC, MERNIK				
PODNET, SPOOBUPA											RUSKI KOMPONIST (CEZAR AN: TOMOVIČ)				POVEST IVANA RIBICA				
NACIJA						MUSLU MANSKI BOG					DESNI PRITOK VOLGE				PREDSEDNIK REPUBLIKE SIRIJE				
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada 50 din
2.	nagrada 30 din
3.	—7. nagrada 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka 23. julija.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki, smo prejeli 60 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din): GUNA HEDA
2.	nagrada (30 din): AVFLIČ JOŽICA
3.	—7. nagrado (po 20 din) prejmejo: ZORČIČ JULKA, RESTAR IVAN, upok-, PREMEC ANICA, DRAKSLER ALOJZIJA, ALT VILMA.
IZ DELA ORGANOV UPRAVLJANJA
(Nadaljevanje s 5. strani)
SKLEPI sprejeti na II. redni seji odbora za poslovno politiko dne 1. 6. 1976:
Ad. 1)
1.	Za dvig in izplačilo osebnih dohodkov za mesec maj 1976 naj se zaprosi pri Skladu skupnih rezerv SRS kredit v višini 9,850.000 din.
Kredit se najame pod naslednjimi pogoji:
—	obrestna mera znaša 9 %,
—	doba vračila je 3 mesece.
2.	Za podpis kreditne pogodbe pooblašča poslovni odbor glavnega direktorja dipl. ing. Mrcina Maksa in vodjo gospodarsko planskega sektorja tov. Korbar
Hedo.
Poslovni odbor predlaga koordinacijskemu odboru OZD Steklarne, naj naloži vodjem TOZD, da izdelajo notranji sanacijski program z ukrepi v prihodnje.
Pristopi k podrobni analizi oziroma ugotavljanju stroškov, če so stroški res nastali, če so se povečali in zakaj so se povečali.
MATURANTOM TEHNIČNE STROJNE IN ELEKTRO ŠOLE TRBOVLJE (4. e razred in 4. s razred) se dodeli finančna pomoč v višini 300 din na razred, kar znaša skupaj 600 din za organizacijo maturantskega izleta.
Financiranje se izvrši iz sklada skupne porabe.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: zakon o združenem delu, otorinolaringologi, rokoko, arara, Larisa, Aladin, korak, Kadar, J. A., Pag, forma,
Aca, kolesje, Kastor, oba, usoda, tar, brod, krpa, Dalila, nagrada, Rooney, J. S., roj, Lokar, Akron, Kakanj, vazal, ranar, Donbas, Vis, osat, idila, Ira, tisa, sari, sejem, Celjanka, akut, Araks, Alah, aar.
Obvestilo
XIII. STEKLARSKE ŠPORTNE IGRE Organizator — Novi Sad
V Novem Sadu so bile od 2. do 5. julija že 13. športne igre steklarjev Jugoslavije. Organizator iger je bila ALBA TOZD Industrije stakla Pančevo. Več kot 800 športnic in športnikov se je pomerilo v 11 športnih panogah.
Ženske so tekmovale v 6 panogah. Naše zastopstvo je bilo tudi tokrat skromno, v mejah finančnih možnosti. Skupno je nastopilo 24 športnikov, ki so tekmovali v streljanju, kegljanju, malem nogometu in praktičnem delu kot poznavanju samoupravnih aktov. Več o samem poteku iger kot tudi o športnih dosežkih naših predstavnikov pa bomo poročali v prihodnji številki našega glasila.
J. P.