Kmetijstvo.
Obdelovanje travnikov.
Pri nizkih žitnih, nasproti pa razmeroma visokih cenah živine, mleka in masla obrača poljedelec v dosego večjih dohodkov vedno večjo pozornost na živinorejo. Pomnožen je števila živine je pa le tedaj mogoče, ako se skrbi ob jednem za pomnoženje in zboljšanje krme. To se pa doseže z boljšim gojenjem travnikov. Ti poplačajo uporabljen trud in stroške v veliko obilniši meri kakor polje, in mu dajejo več in boljše krme, ne da bi zahtevali tako skrbnega obdelovanja in popolnega gnojenja, kakor njive.
Vendar je popolnoma napačna misel, da na travnike ni treba obračati nobene pozornosti. Pred vsem je treba skrbeti za njih umno namakanje, oziroma odvajanje vode, ako so premokri. Na mokrih travnikih se pridobi slabša krma. Potem je pa treba tudi travnik pomladi, prebranati, in sicer, ko se je že ta toliko osušil, da se živini ne udira. Na prebrananem travniku se pridela mnogo več krme in zlasti z brananjem odpravi s travnikov škodljivi mah.
Potem je pa treba gnojiti travnik. Za travnik je dobra gnojnica, samo, da se ne sme samo polivati, temveč pomešano z vodo. Poliva naj se ob oblačnem vremenu. Tudi hlevski gnoj je za travnike, a gospodarjem ga običajno primanjkuje. Zato se pa za gnojenje travnikov običajno poslužujejo umetnih gnojil. Proti umetnim gnojilom imajo žal, nekateri gospodarji neke povse neutemeljene predsodke. Koliko pomaga gnojenje, to so pokazali večletni poskusi na travnikih grofa Hoensbroech-Ttirnich. Nepognojeni so dali ti travniki na jeden ha po 146*52 stotov sena s 7 91 odst. beljakovine, 191 odst. maščobe in 0*30 odst, fosforne kisline, pognojeni pa 266 stotov sena z 1T46 odst. beljakovine, 2*57 odst. maščobe in 0*57 odst. fosforne kisline. Ako se primerja količina beljakovine in maščobe, se razvidi iz teh številk, da je glede vrednosti krme 100 stotov sena z gnojenih travnikov ravno tolike vrednosti, kakor 144 stotov sena z nepognojenih travnikov. Ako se ozira na večji pridelek, pokaže se razmerje mej krmno vrednostjo sena nepogno-jenega travnika z ono sena pognojenega travnika kakor 146-5 : 383, ali z drugimi besedami: Poljedelec zamore prehraniti s senom pognojenega travnika 2x/2krat več živine, kakor pa z onim z nepognojenega travnika.
(Konec sledi.)
94
103
Kmetijstvo.
Obdelovanje travnikov.
(Konec.)
Preiskava teh dveh vrst sena nam pa nadalje kaže, da hrani v sebi seno s pognojenega travnika skoro še jedenkrat toliko množino fosforne kisline, kakor pa seno z nepognojenega travnika. S krmo pognojenega travnika nudimo živini v veliko večji množini v ohranjenje potrebno fosforno kislino, s katero zamoremo vzgojiti moč-
nejo in za delo bolj zmožno živino. V kolikor se ne uporabijo te množine fosforne kisline za tvorjenje živalskega telesa in za proizvajanje živalskih snovij, nahajajo se zopet v gnoju, čegar vrednost se s tem pomnoži. Toda ne pospeši se samo pomnoženje fosforne kisline v gnoju z gnojenjem travnikov s Tomaževo moko in kajnitom, marveč doseže se tudi pomnoženje kalija in dušika. Poslednje je tem večje, čim bolj se pospešuje rast sočivja s trajnim gnojenjem s kalifosfatom.
Gnojimo torej dobro naše travnike, tedaj zamoremo dovesti tudi njivam več hlevnega gnoja z večjo gnojilno močjo. Pri travnikih z višjo kulturo se lahko omeji gnojenje na nadomestilo za množino kalija in fosforne kisline, ki se je odvzela po košnji; pri negnojenih travnikih treba je bolj pognojiti, tu je treba pomnožiti moč zemlje. Množina potrebnega kalija ravna se splošno po kakovosti zemlje; na ilovnatih travnikih zadostujejo 4 meterski stoti kajnita na jeden hektar, mej tem ko potrebuje zemlja, v kateri je le malo kalija, dvojno mero. Za vse travnike brez izjeme pa je določiti moč gnojenja s fos-torno kislino v prvem letu na 6 do 8 stotov Tomaževe moke na hektar. V poznejših letih bodeta zadostovali za gnojenje dve tretjini, mej tem ko se pozneje omeji to samo na redno nadomestilo.
Mnogo posestnikov travnikov pa žal opusti opeto-vano gnojenje, ker so napačnega mnenja, da so preskrbeli s prvoletnim zadostnim gnojenjem travnik za več let dovolj z redilnimi snovmi. To postopanje je tembolj zavrniti, ker se s tem z nova zatre razvoj dobrih trav in dobrega sočivja, ki se je dosegel v prvem letu, in s tem zmanjšuje prinos. Vsakoletno gnojenje travnika sme le tedaj izostati, ako je dobro pognojen in je dobil v prejšnjem letu dvojno gnojenje. V naslednjem letu se mora gnojenje zopet ponoviti.
Pri gnojenju je treba paziti na to, ali se razseje kalijeva sol in Tomaževa moka istodobno, ali pa vsaka posebej. V prvem slučaju je razsipanje najprimerneje v jeseni ali pa najkasneje koncem februvarija; ta čas je sploh najugodneji za uporabo kajnita, posebno pa še karnalita radi klornatih stranskih šesta rin.
Razsipanje Tomaževe moke pa ni navezano na noben čas; vrši se lahko v jeseni, po zimi, spomladi, po prvi ali drugi košnji, kakor dopušča vreme in čas. Tam, kjer dopušča kakovost travnika, je koristno, zavleči gnojilo z brano, vendar pa naj se nikar ne povlačuje pozno spomladi, da se ne raztrgajo nežne koreninice rastočih rastlin.