•pirit, fweig* s.. I'll ' ■ NEODVISEN LIST ZA SLOT DELAVCE V AMERIKI. ti >..91. CLEVELAND, OHIO. MONDAY, AUG. 5th, 1918. LETO XI. - VOI milijonov WIS. znamk na razpolago MESTNE NOVICE Pretečeni petek se je vršilo ogromno zborovanje "Električne Lige" v Cievelandu, kateri zbor je sklicala vlada Zjed. držav. Navzočih je bilo nad 500 oseb, med njimi naš urednik, zastopajoč Slovence Vsi superintendents cleve-landskih tovaren, načelniki uradov in druge odgovorne osebe so bile navzoče. Direktor vojno hranilnih znamk, Mr. J. Robert Crouse, je navzočim povedal,da je na vsak način potrebno in imperativno, da mora Cleveland do konca leta podpisati in kupiti za 16 milijonov vojno hranilnih znamk. Doseda) se jih je v Cievelandu prodalcj za šti-| ri milijone in pol dolarjev, za nadaljnih šest milijonov ima vlada podpise, in preostaja torej Še pet in pol milijona dolarjev, ki se morajo prodati snilo se je, kaj je "Grainer" in kaj je "Slovenian". In ker so bili navzoči sami voditelji \ovaren, kjer so naši ljudje zaposljerii, je zrno padlo na ugodna tla in upamo, da nas ne bo nihče več sramotil s "Grainers". — V petek je dospel v Cleveland Mr. Petar Mladineo, vodja Jugoslovanskega vladnega oddelka v Washingtonu. Prišel je* iz Chicage tudi k nam, da si ogleda naselbino Jugoslovanov in govoriš temi in drugimi Jugoslovani. Priporočal nam je, naj neprestano priporočamo in naznanjamo rojakom: Da danes ni nobenega vprašanja, ali naj bo republika ali kraljestvo. Danes je vprašanje osvobojenja izpod avstro-nemškega jarma Kakšna bo vlada, to bo narod odločil sam, ko pride svobo- na vsak način, brez vsakega da. Slovenci naj se torej na odlašanja. To je vlada povdar- tem programu zjedinijo. Vsajala. Pogovarjalo se je o na- (ko mešanje o republiki in no-činu, kako in kaj. Pomniti je tranji obliki vlade bodoče Ju-treba, da so vojno hranilne goslavije je največje škode za znainke največja sigurnost narod, ker se narod cepi v na svetu, da stoji za njimi teh najbolj kritičnih časih, vlada Zjed. držav z vso čast-! —Mr. Ignatz Rotter v Not-jo in z vsem premoženjem, in tinghamu je eden najbolj deda se te vojno hranilne znam- lavnih članov za Slovensko ke izplačajo nazaj s štiri pro-centnimi obrestmi dne 1. jan. 1923. Če bi pa kdo prej potre- Narodno Zvezo. V par urah njega tedna je pridobil oro 5Q rojakov za Zvezo, ki boval denar, ga dobi nemudo-jso vsi plačali članarino in se ma izplačanega. Torej so voj-vpisali. Pri tem mu obilo po-no hranilne znamke čisto ne-|maga rojak Fr. Žagar. Pri-drugega kot Liberty bon-hodnjo nedeljo, 11. avgusta Slovence obstoji samoodloče-vanje naroda, da narod sam postavi kar hoče. Vsak, kdor nasprotno trdi, i\alašč razdvaja narod po avstrijskem geslu. Slov. Narodna Zveza je od vlade pripoznana organizacija, katere naj se oklenejo vsi pravi, zavedni, narodni Slovenci. Vaši bratje v stari domovini bodo znali ceniti va še zasluge, kolikor ste jim pri pomogli, da seosvobodijo tujega nemškega suženjstva, a ne s prepirom in sovraštvom, ampak v skupnem delu za svobodo. — Politične stave se pričenjajo sedaj v mestu glede volitev. Stavi se 100 proti 100 da bo država Ohio suha, $100 proti $50, da bo Cox zopet izvoljen guvernerjem. — Štrajk izdelovalcev oblek še sedaj ni poravnan. Veliki podjetniki se branijo pri-poznati delavsko unijo. To je skrajno netaktno od strani delodajalcev, kajti danes so časi taki, da so delavci pokazali svojo lojalnost napram Ameriki, in zato naj pokažejo tudi delodajalci lojalnost napram delavcem. Če priznavajo možje kot so Wilson in Schwab, vladni načelnik bro-dogradilnega oddelka, delavcem pravico, da se organizirajo, zakaj bi se ta organizacija odrekla clevelandskim delavcem. V organizaciji je rnoč, delavci se organizirajo Nemci se umikajo sedaj na vseh iron- PE1 Published and under permit •rixedby the A< 6th, 1917, on Port Office ef Ohio, ly order ef th< A.S. Po«tru«i ributed 19 auth-:teber at the »veland, »ident, »on, •eneral Divji lov po tu za ies-inditi. tali. Ogromen plen Pershing poroča iz Franc. 150 vasi in mest je padlo v na- Naše umikanje je velika zma da so ameriške čete v Franciji napredovale od 18. julija do danes 25 milj na 14 milj dolgi fronti. Od zadnjega petka so Amerikanci ujeli 8400 Nemcev in zajeli 133 topov. Fismes je padel. Pariz, 4. avgusta. Fismes, ogromna nemška trdnjava v še roke. ga, Zavezniki so imeli velike Nemci so se umaknili. izgube pri preganjanju Nem-Pariz', 3. avgusta je bil cev. največji dan za zaveznike, Pershing odlikovan, odkar se je pričela ofenziva. Pariz, 4. avgusta. Franco-Ogromna, toda tesna fronta ski ministerski predsednik med Aisne in Marne, kjer so Clemenceau je poslal vrhov-zavezniki upali vjeti v past nemu ameriškemu poveljni-večji del nemške armade, en ku, generalu Pershingu veli-; Ji ' m dobite vojri hranilne znamke izplačane v Štirih letih ali pa vsak čas, ka-dkr bi potrebovali denar. Je torej vseeno, če vi nesete denar na banko ali ga vložite v vojno hranilne znamke. Celo procentov ne izgubite, če zahtevate piedčasno denar nazaj. Sklenilo se je torej, da se teden, ki se prične z 12. avgustom, posveti agitaciji vojno hranilnih znamk. Vsaka tovarna bo obiskana, vsem de lavcem se bo razlagal pomen vojno varčevalnih znamk in vsakega delavca v Cievelandu se bo prosilo, da kupi za $1 na teden vojno hranilnih znamk. Načrt je, da ko dobi uslužbenec plačo, dobi $1.00 manj na teden, toda za ta denar bodo priložene vojno hranilne znamke v njegovi plačilni kuverti. Torej pomeni to, da bo delavec dobil svojo plačo, a $1.00 na teden bo spravila ameriška vlada v svojo blagajno za vojne namene, a potem vrne ob času, kakor je garantirano. V vse tovarne pridejo odposlanci vlade, tudi slovenski govorniki bodo na razpolago v večjih tovarnah, in zlepa ter prepričevalno se bo pojasnjevalo uslužbencem, naj sedaj prispevajo za ameriško vlado, za svobodo, zmago in pravico. Če pomislimo na en milijon ameriš. fantov, ki so sedaj na fronti in pričakujejo vsak trenutek smrti, a doma imajo ljubečo mater, očeta, ženo, sestro ali otročiče, pa kljub temu zrejo smrti v o-braž vsak trenutek, tedaj vidimo, da so žrtve teh junakov neizmerno večje kot vsak Liberty bond, ki ga kupimo. Iz ljubezni do vlade, iz ljubezni do vojakov, ki zro smrti v o-Ci, pomagajte vladi, prispevaj-žrtvujte, da se Čimprej ne-vojna z zmago pravice in resnice. — Na vladnem shodu za hranilne znamke v pese je od naSe strani ocfloč-na) nas Ame-vendir enkrat neha- i podružnico Slov. Narodne Zveze. Misleči Slovenci širom Amerike trumoma pristopajo k Slov. Narodni Zvezi. To so ljudje, ki mislijo sami, ki ne jemljejo nobene diktature od nikoder, ljudje, ki vedo, da prihaja rešitev iz naroda samega, ne pa od tiranov, ki po vzgledu boljševikov vodijo ljudstvo v propast. Nad 2000 članov je pristopilo od 15. junija do 25. julija k Slovenski Narodni Zvezi. In to niso člani samo na papirju, ampak je vsak izmed njihvplačalsvojde-lež in je pristopil iz lastne e-neržije, kljub strahoviti de-magogski taktiki nasprotnikov. Slovenci, zavedajte se, da je Slov. Narodna Zveza od vlade priznana organizacija, ki ni vezana na nobenega kralja, kakor očitajo nasprotniki Slov. Narodna Zveza ima geslo: Proč od Avstrije, uničite Avstrijo, dajte Jugoslovanom popolno svobodo, toda kakšno vlado bo imel jugoslovanski narod, to je pa od naroda samega odvisno. Za Slovence ne obstoji noben kralj, kakor to očitajo zli duhovi slovenskega naroda v Ameriki^ Za napram viaat, rajo dejodalalci vselej upoštevati. Pričakuje se, dabo iz Washingtona prišel pritisk na clevelandske delodajalce, da čimprej ugodijo vsem pametnim zahtevam delavcev, da se štrajk v splošno korist čimprej poravna. — Vojni tajnik Baker je vložil pri vojaškem oddelku senata predlog, da se registrira nemudoma vse moške v starosti od 1 p do 45 let za vojaško službo. — Mnogo tovarniških oddelkov Ford Motor Co. je bilo zaprtih, v soboto v Cievelandu. Ford mora omejiti izdelovanje avtomobilov za vožnjo. — V soboto so clevelandske tovarne dale duška parnim piščalkam za 15 minut, da se je dostojno proslavila zmaga na francoski fronti, ko so A-merikanci zavzeli važno mesto Soissons in pognali Nemce nazaj. Današnja številka lista je za nekaj ur zakasnjena, ker mestna elektrika ni poslovala. Divji lov za band, ki so odnesli $23.000. En mrtev, pet ranjenih. Eden najbolj nasilnih ropov, kar jih pomni cleveland-ska zgodovina, se je pripetil v soboto popoldne pred tovarno Brigs Mfg. Co. na Taft, ave., blizu E. 131. ceste. Norman Walker, tajnik kompanije in C. A. Carey za-posljen pri The Walker Co. sta se vračala opoldne v avtomobilu iz mesta, kjer sta dvignila svoto $22.834.45 za izplačilo delavcem. Kovček z denarjem sta imela med seboj na front sedežu avtomobila, katerega je vozil Carey. Nobene straže nista imela s seboj, le Walker je imel orožje. Ko zavijeta iz 131. ceste nrTaft ave, zapazita veliko rudečo Hudson karo, ki obr ne naravnost proti njima. Dva moška, oblečena kot policista, sta stala ob vsaki strani rudečega avtomobila, do-čim si je voznik zakrival z roko oči in obraz. Oba policista se približata k Careyu in zapovesta ustaviti. Izjavila sta, da imata povelje preiskar ti osebe glede "skritega orožja." Walker je lažnjivemU policistu res izročil svoj revolver, dočim je drugi bandit iskal po avtomobilu, ko dobi Walker mahoma udarec na glavo, nakar oba bandita sko-čita proti rudeči vso hitrico odpel 131.cesti. Walker in sta hitro naznanila na policijskem uradu, kaj se je zgodilo nakar sta takoj v svojem avtomobilu začela preganjati bandite. Medtem jej tudi policija začela preganjanje, sam načelnik Smith in direktor javne varnosti Sprosty sta z avtomobilom odpeljala se za banditi, poleg drugih detektivov. Banditje so dirjali do St. Clair ave., in E. 145. ceste. Tik za njimi preganjalci, ki so se ustavili na 145. cesti, da poberejo policista Per-|ry Smith. Na 152. cesti in St. Clair ave., so dobili drugega policista. Edgar Smith, ki se je pridružil pregttjjacem. Avtomobila sta dirjala kot pri največjih dirkah, j Osebe na cesti so se jako čudile, da policisti preganjajo| policiste, kajti banditje so pli preoblečeni v policijskwmiforme. Divja gonja je šlaKiCut Rd. in naprej po GorqHid. Med- M^Mcepr« s tretjim avtomobilom bandi-tom. Ko je avtomobil bandi-tov zavil v Rishmond Rd.,je njih avtomobil prehitro zavil avtomobil se je zvrnil in prvo kolo zdrobilo. Roparji so zapustili avtomobil,pustili avtomobil, in policist Smith je začel streljati na bandite. Toda banditje so bili dobro oboroženi z revolverji, celo puške so imeli. Ko je policist Smith vstal v avtomobilu, da bi bolje meril, mu je eden bandi-tov zaklical: "Tako je prav, le stoj, bo vsaj več mrtvih policistov nocoj!" Padel je strel in policist Smith je bil zadet v desno oko, nakar so banditje pobegnili proti Richmond Rd., kjer so ustavili neki avtomobil s Pennsylvania licenco in pobegnili v ukradenem avtomobilu. Na stop 14 Mayfield Rd., so se banditje prepričali, da se jim policija približuje. Ustavili so avtomobil, zlezli pod njega in začeli znova streljati. Avtomobil policistov se je ustavil 100 čevljev od banditov, nakar so slednji zopet bežali naprej in zaplenili neki truck groceri-sta Domerle na stop 15 May-field Rd. Na tem mestu so pustili tudi kovček z denarjem, katerega šo-ali v naglici pozabili ali pa jim je bilo življenje bolj drago kot denar. Patrolman Smith, ki je krvavel že iz šestih ran, je hitro pobral kovček, ga vr- Franciji, v sredi med Soissons milijon mož,'je sedaj prosta, ki križ častne legije, kar je ( n L) n aa *jv% rt * /\ «h/t fj i a k >X n ma 1 ■■ * I " a. \l n mm /t ■ ■ 1 n. n/tU a /• m ! i /\ fc ma « j% _ 1 t * t I in Rheims, je padla včeraj v roke Amerikancev Nemci bežijo divje proti severu Dalje Tisoče Nemcev je pobegnilo^ največje francosko odliko-sseboj so odpeljali stotine to-, vanje. Clemenceau pravi, da pov, vojni matftrijal so odne-jje francoska republika hva- proti zapadu so zavezniki po-(sli ali pa zažgali, toda velik | ležna Pershingu, ki je v ta- gnali Nemce nazaj za šest milj in deloma prekoračili reko Aisnes Na ta način so A-merikanci in Francozi odvzeli Nemcem vso zemljo, katero so dobili Nemci od 25 maja v oblast, in Nemci so žrtvovali nad 300.000 vojakov, da se sedaj nahajajo tam, kjer so bili. Francosko poročilo zmage.. Francoski generalni štab naznanja: Tekom dneva so naše zmagovite čete vsepov- del zasedene francoske zemlje je svoboden. Hindenburg prizna poraz. Kodanj, 4. avgusta. Maršal Hindenburg, o katerem se je poročalo, da je mrtev, pa je še vedno živ, je včeraj spre jel v avdijenci nemške zastopnike časopisov. Hindenburg je odkrito priznal, da so to pot vsi njegovi načrti izpo-dleteli. Toda Nemci so Še vedno mojstri položaja. Če bi se boj vršil na nemških sod zagnale na 50 km. dolgi tleh, bi se Nemci ne umikali, fronti sovražnika nazaj. Fis- tako pa nekaj vasi in mest v mes, v veliki nemški trdnjavi, so se ugnezdili Amerikanci. Curville, Branscout, Cour-celles in Champigny, je v zavezniških rokah. Naša ka-valerija operira na potu med Rheims in Soissons. Nad 10 Franciji nima nobenega pomena za konečno odločitev. Hindenburg pravi, da se bodejo nemški vojaki kmalu navadili Amerikancev. Kaj pravi Berolin. Berolin, 4. avgusta. Nem- kilometrov smo prišli naprej, ško uradno poročilo pravi: gel v avtomobil in divja gon-*»unija, sledeče: Od Jugoslov. Časnikarskega Urada, Washington, D. C. Veliko si domišljujejo Člani Slov. Rep. Združenja svojem gibanju, še več pa seveda o svojem programu, s katerim menijo, da so že storili svojo narodno dolžnost. Vse njihovo delovanje obstoja namreč edinole v povdarjanju, traze: "Mi zahtevamo federativno jugoslovansko republiko!" ter v zmerjanju, napadanju in pobijanju onih, ki se v resnici bore in prizadevajo za jugoslovansko svobodo. V tem kažejo vztrajnost, ki bi bila vse hvale vredna, ?ko ne bi bila na škodo celokupnemu jugoslovanskemu gibanju in narodu samemu* "Vse ali pa nič!" to je njihov program, ali s tem programom se zna v resnici zgoqiti, da ne bomo dosegli ničesar. Enemu delu peščice Slovencev v Ameriki naj bi se u-klonil cdokupen jugoslovanski narod . . . Pravijo, da so za samodločevanje narodov, pri tem pa že sedaj groze, da se bodo upirali, ako bi se velika večina ne odločila za njih program v bodoči skupni državi. Pravijo, da so revolucionarji, toda do danes niso doprinesli še najmanjše Žrtve, dočim jim vse žrtve Jugoslovanov doma, vsa požrtvovalnost srbske vojske in jugoslovanskih prostovoljcev na raznih bojnih poljih ne velja nič. Odrekajo vsem pravico, govoriti za narodno korist, zagovarjati program celokupnega naroda, zanikujejo vse dosežene uspehe v zavezniških državah, ker je njim to, kar je celokupnemu narodu glavni cilj in predmet vse borbe, le postranska stvar. Prišel bo čas, ko bo tudi njih narod sodil in obsodil, kajti pokazati ne bo imel ničesar drugega, kakor prazne fraze* fraze in zopet fraze ter oviranje uspešnega delovanja. Njihovi tovariši v starem kraju so veliko bolj zavedni ter so se že davno pridružili meščanskim strankam v boju proti skupnemu sovražniku. Odobrili so narodni program celokupnega naroda ter izjavljali na raznih shodih, da so pripravljeni boriti se v prvih vrstah za svobodo in zedinjen-je naroda. In vendar se celo o njih izraža socijalistični voditelj dr. Ferfolja v ljubljanskem socijalističnem listu "Demokracija", kakor poroča "Hrvatska Država" začetkom ja se je znova pričela. Oba policista, Smith, Edgar in Perry sta bila med tem postala radi izgube krvi nezavestna, in odpeljati so jih morali v bolnišnico. Detektiva Shib-ley in Frank sta v drugem avtomobilu nadaljevala gonjo Maršali in šerifi vseh bližnjih mest so bili obveščeni. Poznejša poročila pravijo, da je eden banditov mrtev, drugi teško ranjen. Policija ima zasedena vsa pota iz Clevelanda od New Yorka do Chicage je v ko kratkem času organiziral ameriško armado v Franciji. Podivjani Nemci. Nemci so pri umkanju razbili in razrušili vse. Celo pohištvo v kmečkih hi§ah so j razbili, da ni bilo več za rabo. Ameriški inženirji sedaj v zasedenih vaseh in mestih popravljajo škodo. Na tisoče dreves je požganih ali posekanih. Niti ena hiša ni ostala cela. Tudi Angleži pritiskajo. London, 4. avgusta. Angleži so v Albert sektorju včeraj napadli Nemce in jim odvzeli ves svet na zapadrn bregu reke Ancre. Nemci so bili pognani na vzhodni brej reke. 500 Nemcev je bilo uj< tih. Arhangelsk v rokah zai nikov. Sm^m . .Kandalaska, 4. avgusta. V Ari lucija. Boljševiki so doma zapustili mesto, ki je izjavilo za zaveznik^. Proti boljsevikom. Washington, 4. avgusta. Ameriška in japonska vla< sta se sedaj zjedinile, da pošljeta vsaka nekaj tisoč mož v Vladivostok, kjer bodo Čuvali zadnje straže češko-slovaš-ke armade, ki se bori boljševikom. Na strani boljše-v(;kov se borijo nemški in avstrijski vojni ujetniki, in ra-ditega se je ameriška vlada odločila, da nastopi proti boljševikom. "Meščanske stranke so nas prekosile z majsko deklaracijo, razširile so najbolj demokratično idejo narodne svobode med najširše sloje naroda. Vse to pa brez nas (socija-listov). Zaradi tega smo se postavili v pozo junaka, govoreč: kaj nam če meščanska deklaracija, MI ZAHTEVAMO MNOGO VEČ ZA JUGOSLOVANSKE NARODE ... Poceni je to naše junaštvo, nas radikalizem v besedah; radi se nemško tega nas vladni pandnrji ne bodo preganjali; s prezirnim je, da je mnogo Kajzerja skrbi. Berne, Švica. 25. julija. — Nemški kajzer je sklical o-gromno vojno zborovanje, katerega se udeleže vsi nemški vladarji in višji vojaški poveljniki. Prvič odkar se je začela ofenziva zaveznikov ob reki Marne, je prepovedano nemškemu Časopisju prinašati francoska uradna poročila. Nemška vlada se boji, da bi nemško ljudstvo vedelo, koliko Amerikancev je nafrancoski fronti. Kajzer je jako v skrbeh radi zavezniške ofenzive. Izdaja med Nemci Amsterdam, 23. julija. — Nemško časopisje sedaj roča, da se je našlo v n< kih vrstah mnogo izdaji ki so zaveznikom raz< skrivne nemške naj raditega je bilo generalu chu mogoče napasti N< v trenutku, ko so naj pričakovali napada. Ni sje pi emcev nasmehom nas puščajo, DA IGRAMO REPUBLIKANCE begnilo k sovražniku. . . . Naš radikalizem nas neovira, da bi držali roke križem j ko kričijo meščanske stranke po svobodni jugoslovanski Preganjanje državi.........................................| (Slovenski Narod, Ako sodi tako socijalistični vodja o socijalističnem de- "Žandarmerijske ' lovanju za svobodo naroda, kako bo storil šele celokupen naš narod o naših "republikancih", ki so še neizmerno nazna- manj storili za uresničenje narodnih stremljenj, kakor 1'ovi tovariši v domovini, to se pravi, da drugi s trudom zgradi jo I O ^J /w * Kranjskem da ■ Ž. 'h n NAROČNINA: X« po p*Mf+ 00 LOWS J. PIRC, Editor. 80 cite, a zbrane v in pomaga dragi, no, veliko in moč- a moramo prvem ča- )AY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.060 Stasus ii Ac Gty of Cieveiand and elsewhere Afyerfoing rates or request. American inspirit Foreign in ]anguage"onIjr Ohio fatored as secmdclass matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, the Act qf March 3rd, 1879 * i fo. $1. Mon. August 5. '18 Z dvojnim orodjem za veliko bodočnost. Napisal: I)r. Ivan BonaČi. Nova svetovna zgodovina, ki se bo pričela z zajdjjučit-vijo vojne, bo imela torej Jugoslovane in našo drŽaVo, katere slika se že sedaj pojavlja na horizontu. Vem, da' se bo marsikomu 2e pri sami misli na to veličastno sliko orosilo nlco. . u . kako pa bodo naša srca šele tedaj bila, ko bo naša svoboda in'zedinjenje uresničeno, ko jo bomo začeli uživati. Prišla pa bo, prišla gotovo, prišla bo ona tudi radi-tega, ker trosimo to svetinjo mi vsi v srcu, kar jo hranimo z našim orožjem in ker jo tudi naši zavezniki zastopajo. -Jugoslavijo zahteva milijon naših padlih bojevnikov, Ju goslavijo zahtveajo potoki naše nedolžne krvi, Jugoslavijo zahteva pravičnost in mir človeštva. IV. JUGOSLOVANI,ORGANIŽUJMO SE TUDI EKONOMSKI. Pomislimo, kako bo naša Jugoslavija tudi z ekonomskega stališča lepa in popolna. Po velikosti bo skoro tako velika, kakor današnja Ita lijajma eno najlepših leg v Evropi, blago klimo, raznovrstna in zanimiva po svoji geografski konfiguraciji. Tu so ravnine in pašniki^ livade in polja, gozdovi in vili .gradi. Naša Adrija — to od vseh morij edino slovansko morje — bo potrebna tudi našim bratom Čehom in Poljakom, da bodo v stanu zatiesti svojo trgovino na slovanske trge. Naša zemlja krije v svojih globinah bogate sklade rudnin. Srbski, bakreni rudniki so najbogatejši v Evropi, a slovenska Idrija daje toliko živega srebra, kakor cel ostali svet. Dalmatinski cement uživa svetovni glas, pa tudi mra-morja imamo, da iz njega zgradimo Vidov-danski hram in postavimo spomenik padlim junakom. Bosanske in srbske šume, kjer so se v turških časih skrivali maščevalci in kjer iščejo tudi danes naši ustaši zavetja, bodo ostale tudi v bodočnosti največji ponos. Reke so nam polne slapov, a zdravilnih virov imamo Naša Jugoslavija bo rila popolno in živo celoto. N produktih in po svojem bogastvu teloto, tako da se ena naslanja na s čemur tvorijo vse skupaj eno no enoto. ^^^^ Vse panoge ntašega ekonomskega življenj polagoma in čim najbolj samostojno razvijati. V su po zaključitvi vojne bomo morali posvetiti največjo po zornost agrarni produkciji, ker bo prehrana in vsakdanje življenje največje važnosti. -Toda ko bomo srečno prestali ta najkritičnejši čas, ne bomo smeli zanemariti razvoja naše narodne trgovine in industrije. Kaj bi koristilo našim kmetovalcem in našim meščanom —- pa tudi srednji stan bo v Jugoslaviji številen — ako bi morali industrijske predmete dobavljati iz inozemstva? Mnogi se boje razvoja naše velike industrije in trgovine, milejše tn simpatičnejše iru nasi al o eki Ha bomo mogli zasledovati boi Ona naša društva in posamezniki, ki so se pečali 2e dosedaj z ekonomskimi vparšanji in organizacijami, mi morejo izporočiti svoja opazovanja, izkušnje in nasvete ter jim bom drage volje pomagal z nasvteti, in to radi koncentracije gibanja. T" Pisma naj se naslovijo: Dr. Ivan BongCI, 932 Southern Building, Washington, D.C. KONBO. --» Iz stare domovine. im je agrarno delo in agrarna produkcija. Oni pravijo: Na zboru-koroških Nemcev Nesramnost Nemcev. —, ster ter opozoril gospodično, (Hrvatska država, 25. maja), i da ne sme vsega govoriti, kar grade. in Srbija ste imele najboljšo pasmo volov in ovc ijl pa so pri dirkah pogostokrat odnesli prve na- Pri nas raste Žito in koruza, masline in črešnje, oreh in olive. .................- .......—........ V istem času bo dozorevala trta v Dalmaciji, Istri in Slavoniji, žito in koruza v Banatu in Bački, slive in jabolka po Bosni, Srbiji in Hrvatski. Bdgat ribji lov nam bo dajalo naše morje, naša jezera in naše reke. z Tudi naša industrija se je pričela razvijati. Imeli smo razne rudnike, železo livarne; in topilnice svinca. Z našo svilo so se kitile deklice, a iz domaČih kož so delali opanke maščevalcev in junakov. Lesna industrija je bila eno največjih bogastev Srbije, Bosne in Slovenije. A po njenih naravnih krasotah —povejte — aH je kje lepša dežela? Ali ste že bili na Blejskem jezeru in na Plitviških jezerih? Ali ste kdaj uživali razgled z Opčine, Trsata, Klisa in Lovčena? Ali ste bili na Biševem, na Lošinju in v Boki Kotorski? Ali ste se letali, po Opatiji, Zrinjevcu, Topčide-ru in Kali-Megdanu ? Ali ste opazovali zaton solnca iz Zar*;o se morali pri vsem tem bogastvu in pri vseh teh krasotah izseljevati? Zakaj smo v tujini — imajoč vedno sliko domovine v srcu — morali vedno iskati dela in ruha, medtem ko je doma vsega dovolj? Da, bilo je, vsega bilo, toda ne za nas. Bilo je za Nemca In za Madžara, to in edino zato smo se morali seliti, ker smo bili tuji rovi, in to, politični in ekonomski robovi. Naše šume in rudnike, naše morje in zemljo so uživali večinoma Nemci in Madžari. Oni so se bogatili, medtem ko smo mi životarili. Naš človek ni mogel dobiti dovoljenja za kopanje rude, niti ni smel sekati šumo. Železnic in prometnih sredstev nam niso dali. Oni so izkoriščevali slapove naših rek in oni so posedovali naša glavna kopališča, in kakor da vse to Še ni bilo dosti, morali smo iz svojega siromaštva z našim denarjem vzdrževati en del stroškov za tujo vojsko in za tuje uradnike. Morali smo plačevati tuje žandarje in tuje špijone in brigati se za apanažo "Njihovih cesarskih in,kraljevskih visokosti petdešfet. V tej vojni so trpele vse naše dežele, najbolj pa Srbija in Dalmacija. Ko se bomo osvobodili in povrnili domov, bo tretja mnogo iznova zgraditi, popravitiin pomagati. Je ne- na*ih ljudi, ki -o ro svcji naravi nagnjeni k jadiko-\uL,a in U nar predv! evajo težko in slabo življenje, predvidevajo splošno ekonomsko katastrofo po zaključeni vojni. To so oni, ki so pripovedovali, da ne bo človeštvo niti Štiri mesece v stanu zdržati te vojne, medtem ko traja ona žc Štiri leta. Vojna jev resnici povsod veliko razrušila in! ila vsakemu velike žrtve. Toda zaradi tega se nam 'Vse dežele z velikim številom delavcev so podvržene po-ostim socijalnipi bojem. Tudi dosedaj smo bili kmetovalci ter moramo taki tudhv bodoče ostati, bomo vsaj mirnejši." To razlaganje je plod občutka in čuta, ne pa hladnega in nepristranskega razmišljanja. Resnica je, da je vsak industrijski narod brez solidnega in zdravega agrarnega stale-ža izpostavljen socijalniin prepirom, toda na dfugi strani, ako imamo priliko, da koordiniramo našo industrijalno produkcijo našim agrarnim interesom in da pomagamo s svojimi agrarnimi- proizvod tudi naši domači trgovini in industriji, zakaj bi se tega bali? Zakaj bi se temu odpove-ali, ko imamo pogoje, da se v naši Jugoslaviji razvijetfobe panogi produkcije — agrarne in industrijske— na narodni podlagi? Vežimo našega seljaka z našim delavcem, a našega delavca z našim kmetom. Dajmo delavcu, kar je delavčevega, a kmetu, kar je kmetovega, in tako ju bomo imeli vedno kompaktna in složna. Kmet mora biti svoboden lastnik svoje zemlje ter se mu mora zagotoviti s pomočjo trgovskih dogovorov prodaja njegovih produktov. Delavec mora imeti obrtne Šole, obrtne zveze in soci-jalno osiguranje. Poleg tega pa se mu mora po predlogu angleških Trade Unions in francoskih narodnih socijalis-tov zagotoviti pravico participacije pri čistem dobičku vse-ra in vsakega trgovskega in industrijskega podjetja. Ako bomo tako storili, česa se nam je bati? Ali ne bo do potem naši delavci in naši seljaki složni in najboljši pi-jonirji naše bodočnosti, ko že danes skupno prelivajo svojo kri za svojo Jugoslavijo? Z medsebojnimi ekonomskimi zvezami med našimi pokrajinami bomo ojačili asimilirajočo tendenco v našem troimenem narodu. Nobeno naše delo in nobeno naše prizadevanje ne sme v prvem trpnutku pozabiti na to splošno socijalno stran. Vedno in povsod moramo biti na čistem, da smo politično in narodno en narod in da bi vsaka veja tudi ekonomsko propadla, ako ne bi iskala v združenju svoje rešitve. Potem ko smo z vsporedno agrarno in industrijsko produkcijo zadovoljili najprej sami sebe in svoje potrebe, nam bo mogoče preostanek ene ali druge produkcije izvažati. Jugoslavija bo igrala v bodočnosti Evrope zelo važno politično ulogo.t Z našim delovanjem ip z našim prizade vanjem moramo doprinesti, da bo mogla|naša domovina — v našem in v interesu celega kulturnega sveta— korakati svobodno in smelo v vsakem oziru. Ne dvomimo o teirt, bratje, kajti vsak dvom slabi in ubija. Najmočnejše in neo-mahljivo zaupanje imejmo v našem narodu. Ta veliki čas, v katerem smo se tudi mi pokazali velikim in zavednim narodom, se ne more za nas zaključiti z nečem majhnim. Pomislite, kako bo, ko bo ogrevalo solnce svobode našega seljaka na polju, našega delavca pri delu in našega jugoslovanskega vojaka, ko bo ponosen in samozavesten stal na straži na meji naše države. Z našim narodom se naj nam zdi vse mogoče in dosegljivo. Naši otroci, katere bodo naše matere in sestre — tudi te vztrajajo poleg nas v borbi ka kor prave Špartanke — dojiti in odgojevati na solncu svobode, bodo naši vredni potomci, bodo dostojni naših žrtev in našega spomina. Tako verujmo vedno in neomahljivo, da moremo in da moramo biti v vsem popolni, veliki in svoji. Verujmo, kajti brez vere ni ne borbe ne bodočnosti, ve-lujmo, kajti samo to nas more ojačiti, poplemeniti in rešiti. JugOslcfvani, izseljeni bratje! Tudi vi ste močna veja našega naroda. Z vašo zavednostjo, vašim požrtvoVanjem in z vašo krvjo ste pokazali, da ljubite svoj stari kraj. S svojo politično organizacijo ste pripomogli zelo veliko, da je sprejela Amerika, ta naša druga mati, našo borbo in naše ideale za svoje. (Jčinili ste veliko ter smete s polno pravico zahtevati, da postanete deležni vseh onih koristi in vse sreče, katera bo spremljala Jugoslavijo. Toda borba še ni dovršena, treba jo je nadaljevati — ravno danes — silnejše in močnejše, kakor kdaj prej. Naša mladina hiti pod zastavo, gre v vojsko. Mnogi od onih, ki so pobegnili zaradi vojaštva iz domovine, stopajo z navdušenjem v narodno vojsko. To je zmaga zavesti in ideje. "Vsi v vrste", to naj bo naše geslo. Kdor ni za vojsko, ii i. ----------------1 P™0' kakor drugo orožje nam stoji danes na bati. Naši zavezniki — in z njimi tudi mi, ki se bo- razpolago, Jugoslovani. Poprimimo oboje odločno in za-svobodo jn boljšo bodočnost človeštva že štiri leta [vestno. Zgrabimo, je v našem interesu, v interesu naše sreče in cele naše bodočnosti. gotovo življe • ♦ * našli izhod in način, na urede svoje e-|e in napredek čim bolje in čim stalnejše. moramo iskati v zmagi. Brez nje bi mo-, Z vrsto člankov bom pokazal važnejše pojave ekonom-►pasti. pa ce bi bili v vojni tudi samo de- ske organizacije zaveznikov in one bodoče probleme, ka-vzdržati vse žrtve in stroa- tere nam nalaga vojna. Objavil bom v jasnosti vse ono, kar države so brezdvomno poz- pravil, da je učiteljica slavila vani Hrvati, toda nikakor in padec nikdar se ne sme dogoditi, da "Živio". Drugi dan si je stvar bi se jugoslovanski državi j že premislil, ker je spoznal, priključili deli avstrijskega da ni učiteljica nič kriva ter (?) področja med Dravo in rekel svojemu tovarišu, da Adrijo, nikoli ne sme država naj gospodično pošlje stran, ki misli na svojo življensko če bi prišla v pisarno. O celi sposobnost, dopustiti, da bi stvari pa je izvedel tudi žu-izginil Trst in cela obala v i pan Franc Drobnič, ki je bil jugoslovanski poplavi, nikoli učiteljici Kos sovražen. Za-ne bo nemški narod v Avstri- radi njega ni dobila učiteljica ji in Nemci v rajhu dopustil, draginjske doklade, in sedaj da bi bil popolnoma odrezan se smatral, da je prišel čas, Ljubljani j sodil proti gospodii sicer, da učiteljica da pa se le ni korel našala. Pridržane plai so Izplačali in učiteljica mela poguma, da bi se žila na ministrstvo. P( je zaprosila deželni svet za "povračilo, prošnja je bila zavrnjena in u< ca Kos je novembra 1S__. ložila proti temu ugovor, a do danes Še ni dobila rešitve. Draga živina. — Na sejmu v Gjuru na Ogrskem je bil predkratkim prodan par volov za 26.000 kron. Kupec i-ma vole, prodajalec pa papir, kljub temu, da so voli take dragi, je vendar prvi na dobičku. - ; mM od južnega morja.' Kakšno nesramno provo-ciranje je to! Kakšne posle i-ma Nemčija na našem morju ? Ali jim ni dovolj, da jim dajemo jesti, dočim moramo sami stradati ? Ako bi mi klicali na pomoč kako inozemsko državo za zaščito naših vfrtualnih pravic, obesili bi nas na prvem kandelabru. A pangermanom v Avstriji pa je vse dovoljeno. Isti list pjše 28. maja o tej izjavi zopefsledeče: G. Dobernig nam milostno obljublja neko državo, v kateri naj bi imeli Hrvati "vodilno ulogo". Ne, g. Dobernig, ne samo, da se vam zahvaljujemo za tako državo, temveč celo najodločnejše protestiramo proti njej. Žalostno bi bilo, ako bi še danes ne vedeli, kaj pomeni toHko- _ V Loškem potoku (na Przemysla s klicem Kranjskem) je ljut mraz uničil ves nasad graha, krompirja in koruze, Ljudje s strahom pričakujejo bodočnosti. V dolini Rečice, tri četrt u-re od Loškega trga, sta brata Anton in Mihael* Kovač napadla in umorila mlinarja in Žagarja fakoba Vrečka. Pred kratkim je bil prodan na otoku Visu en hektoliter vina, ki je imel 14 stopinj alkohola, Za 1000 kron, ali po 10 kron liter. l krat uporabljeni rece vide. . . " Najprej se laskati enemu izmed nas, favorizirati ga pred dflugimi, razpreti jih potem, končno pa nad vsemi zagospodovati. Mi se ne borimo samo teoretično ali platonično za demokratski princip, in ta se glasi: enakopravnost za vse e-nako, tako za majhne, kakor za velike, za močne, kakor za slabotne. Naše geslo je: narod Hrvatov, ^Slovencev in Srbov enoten na zunaj, vsa tri plemena pa so in imajo biti popolnoma enakopravna med seboj na znotraj. Na tem temelju mi najodločnejše od-lanjamo vsako "vodstvo", kajti to ne bi nasprotovalo samo demokratičnemu principu, temveč bi imelo zopet, pa bodisi v kakoršnikoli obliki in naj se tiče kateregakoli nas treh enakopravnih bratov (tri vrste, zaplenjene). Nikoli več nas ne bodo premotili; mi ostanemo zvesti demokratskim principom in borbi za zedinjenje in popolno svobodo edinstvenega naroda — pa ako nas tudi nekateri, ki se očividno ne zavedajo (pol vrste konfiscirane) svoje služeče rabote, še nadalje napadajo, ker nečemo biti tudi nacijonalni Jugoslovani, temveč samo to, kar smo tudi v resnici in kar edino moremo biti, Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in Srbi. iz naše črne kronike. Jugoslovanski poslanci so inter-pelirali čelotno vlado zaradi zasledovanja definitivne učiteljice v Blokah pri Novi vasi pri Rakeku, Leopoldine Kosovee, ki je bila ovadena marca ftH5. od nekega orož-•niš(tega stražmojstra, češ, da je z drugimi vred slavila padec Przemysla. Pripomniti je, da se je pač govorilo o padcu Przemysla, da pa so se zbrali tovariši učiteljice v o-ni gostilni v Novi vasi slučajno in da so se pozdravili pri vinu 7 besedo "Živio", kakor je to pač običaj. V tem trenutku se je ni mizi da jo uniči. Trikrat je prišel k orožniku ter mu grozil, da bo učiteljico naznanil, če tega ne stori on. Orožniški stražmojster >e nato podal o-vadbo. Okrajni šolski nadzornik je 12. aDrila 1915, zaslišal 10 prič. Kljub temu pa, da so vse priče ugodno izpovedale za učiteljico, je bila 19. a-prila suspendirana in aretirana. Oddali so jo na ljubljansko deželno sodišče, kjer jo je znani jetniški ravnatelj Rabitsch sprejel z besedami: Treba se vam je ukvarjati s politiko. Zapomnite si, če ste nedolžni, boste sedeli šest tednov, če ste krivi, celo večnost. Tudi deželnosodni predsednik Eisner je vprašal gospodično, zakaj je zaprta. In ko je odgovorila, da zaradi političnega prestopka, se je izrazil ta fini gospod: "Čudno, taka druhal!" Istočasno je bila v zaporu politično sum ljiva Srbkinja, neka slušate-Ijica medicine, ki je bila mesece in mesece zaprta v samotnem prostoru, ker je bila rekla ravnatelju, da si prepoveduje, da bi jo psoval. 7. maja se je ustavila preiskava proti gospodični Kos v disciplinarni preiskavi ter je morala živeti ob 55 K. Prepričana, da se ji povrne zaostala Za slovensko gledališče v Ljubljani. — Slovenski Narod javlja iz Zagreba, da se je v Zagrebu podpisalo že o-kroglo 100.000 kron za ljubljansko gledališče. "To je sijajen dokaz," tako pravi Slovenski Narod, "kako Hrvati smatrajo osnovanje našega gledišča za jugoslovansko stvar." V isti namen je daroyala I. Hrvatska Štedionica v Zagrebu 5000 kron, in po tem lepem vzgledu so se ravnali tudi drugi denarni zavodi. Slovenščina v Gorici. — Tržaški poslanec dr. Rybaf je privedel pred tržaškega namestnika deputacijo tržaških staršev, ki imajo otroke v goriških šolah. Namestnik je obljubil, da bo podpiral hove zahteve, da se mora venska mladina poučevati t materinem jeziku. Samomor. — Alojzija Ktij čič iz Jase pri Ljubljani, se je zastrupila na Sušaku radi nesrečne ljubezni. Oblekla se je v poročno obleko, okitila sobo s cvetjem, neprodušno zaprla okna ter izpila Čašico strupa. Smrt jo je dohitela spečo (najbrž je vzela morfij ali opij). ' Slovenskim volivcem i n 2Q kongresnega okraja. Čas prihaja, ko bo treba zvoliti novega kongresmana 20. okraja, in dolžnost vsakega državljana je, da zvoliv ti urad lojalnega moža v teh kritičnih časih. Zvoli naj se moj ki bo podpiral naše hrabre vojake v službi in stal na stran predsedniku Wilsonu pri njegovem težavnem delu. Naša sveta dolžnost, kot patrijotičnih državljanov je, aaodložimo osebne interese in volimo za kongres moža, ki ima vse zmožnosti v tem velikem času. Mož, ki je toliko sposoben je Mr. Chas. A. Mooney Mr. Mooney je imel dosedaj urad državnega senatorja. Njegov rekord preteklosti dokazuje, da bo tudi v prihod-ifosti istotako deloval. Prepričani ste lahko, da bo Mr. Mooney v kongresu vedno gleda^ na vaše koristi in se bo skazal vrednega vaše podpore. v - 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 Tin® Gml Ship "SLEANDBEX" — "CITY Oi? EH.!." - "CI i Y Ot Q JOfFALO" Dirull!! CXEVE^VNU — PoUy, May tw Nov. lii.h — BUFFALO U.S. Eaprn Time IT R cAlitlTiM r Hlsicmra Fall* and nil Ebafem ard C*Md' ta pntn!*, Eaitroad čivkata 1 ana Bui"ab «r* fowl i r tr_-:*> o* c t »* uncn. Aids yccj C ;mi Atfent far L c.^ta via C. i, C. L nt, jv. 7 1 njri-t. AutumoUl* I «11 CUTVTLAND liOL P.M. U.S. Ceotiul Time Leave lk.T?AJ.J 9itX? P.li Arrtre Bi'i>»AiX> 7«JO A.U. U.IL Ewtem Time Arrive CumLAWu 7i0fl A.>iJ Conn net ion* at Buffalo far N!i raadinff b> twoan Cleveland ticket agent ir Ameriraa faM-P JU ~ Eoond Trip, with t day* r^tTii Itait, /or ou* ant fytfc'g »p, • Hwiit ruiiy eolurad MCLiut^) parile chart «f Tb» Gmu fc- p frr« m'v Ahwa-fcfrr«CT W-p«« * TU CWT. Und * Buffalo . Trmnait Corr - JV. BKE" wit «■ re. «ipe »i ^»ollft 'rw. _t "SKIANDIII" -tkf «ri*»t aadmoatcomIt ........... j'n«im 1 mi lal—J MMT»ofTtM«oriJ.1 Mfwlr-. 130* pri H V UST. IS. NOV. ' 1910. V DRŽAVI OHIO 1914. V DRŽAVI OHIO T*L 0.8. PrioMtM ItTt R jpilif^ ou» Vrhtrai uradi 1052 L MMHjjl 10. maja 1918. Vzrok j etika'. je član fan za $1000.00 12. Umrl štva od rtnine, se-šča $500 oba v sta-Property rtninah: c. — 8, c. 319 i UPRAVNI ODBOR: •Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ, 3904 St- Clair ave. Podpredsedni'k: JOHN GORNIK. 6017 St Clali Tajnik: FRANK HUDOVERftlK, 1052 E. 62nd St. Blagajnik: JERNEJ KNiAUS, 1052 E. 62ml Street. NADZORNI ODBOR: LOUIlS J. PIRiC, 6119 St. Clair ave. IGNAC SMUK, 1051 Addison Road. 'JQS. RUSS, 6517 Bona avenue. N. E. POROTNI ODBOR: JOSIP KAI.AN, 6101 Št. Clair ave AGNES ZAtvOKrA-R, 1081 Addison nJSRANK Z O RICH, 5909 Prossčr ave. FINANČNI ODBOR: FRANK M. J A 203 Norwood Rd. 1% AN K C ERNE, <<>33 St. Clair ave. ANTON GRDINA, 6127 St. Clair uve VRHOVNI ZDRAVNIK: ,FRAMK J. KERN, 6202 St. Clair avr GLASILO ZVEZE: "CLEVELjANDSKA AMERIKA", 6119 St. Clair avr. Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upravnega od!>ora. naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbene .zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Josip Kalan. ■Seje vrh. odbora se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v pisarni vrhovnega urada. VII. Zapisnik seje vrhovnega odbora v letu 1918, ki se je vršila dne 28. julija v pisarni vrhovnega tajnika. Predsednik Primož Kogoj otvori sejo ob 9:00 dopold-ner Tajnik prečita imena uradnikov.v Navzoči so Primož Kogoj, John Gornik, Frank Hudovernik, Jernej Knaus,! Louis J. Pire, Ignac Smuk, Josip Kalan, Agnes Zalokar, j Frank Zorich, Frank M. Jaksic, Frank Černe in Anton! Grdina. Odsoten je Josip Russ. Tajnik prečita VI. zapisnik seje z dpe 23. junija, ki se dobesedno sprejme. Dopisi: Prečita se pismo od Jugoslav Bureau, Washington, D. C., izjavo državnega tajnika R. Lai^sihga, v katert se izraža živa simpatija vlade Združenih ,držav za narodne as-piracije Čeho-Slovakov in Jugoslovanov, da morajo biti vse veje slovanskega plemena popolnoma osvobojene nemškega in avstrijskega gospodstva. Sklene se, da se odgovori v primernem tonu, da je bila poslanica prečitana in odobrena na seji vrh. odbora. Od društva Slovenec, št 1. se poroča, da je član Josip Pincolič prišel nazaj od vojakov in bo plačeval navaden a-sesment. Drugo naznanilo poroča, da je društvo nazadnji seji sklenilo, da so vsled bolj slabe finance pri društveni blagaj-15c. Sklep društva se potrdi, da je društvo upravičeno ta 15c. Sklep društva sepotrdi, da je društvo upravičeno ta zaključek narediti. x Od društvaiSv. Ana, št. 4. se poroča, da je bilo na zadnji njihovi seji sklenjeno, da se predloži prošnja na vrhovni odbor, da bi društvo imelo svojo blagajno pri bolniškem skladu in da bi samo društvo izplačevalo bolniško podpo-10, ker s tem financiranjem pri sedanjem sistemu jim ni mogoče priti do blagajne ter si upajo s tem pridobiti več denarja v društveno blagajno. Društvu se odgovori s primerno pripombo in zaključek seje vrhovnega odbora. Od društva Kras, št. 8 se poroča, da je bil. dne 13. julija t. 1. povožen na železnici John Barba. ' Od društva Ribnica, Št. 12. se poroča, da seje izgubil ček za bolniško podporo člana Jakoba Strekal. Sklene se, da se ček na banki prepove in se nakaže duplikat. Od društva Jugoslovan, št. 21. poročajo o imeniku novega stalnega odbc?raza leto 1918 in da imajo zopet nad 20 loži se Hm 918. Vzro 11. januarja 1914. Zavarova danja starost 32 let. V spremenjeni oporol svoji ženi Frances, in $500 sinu Ignaciju. Ker! ri domovini, se celo stvar naznani na The Custodian, Washington, D. C. , Predložijo se pobotnice o izplačanih p 743 Frank Samsa — 17, c. 2133 Agnes Čei Josip Bizjak, — 12. Zadeva o bolnem članu John Vegelj od društva št. 1. ker je vedno bolan za enoinisto bolezen, se sklene, da se mu zadnja prejeta podpora vračuna. Zadeva o bolniški podpori c. 133 Ferd, Cankar, št. 3. ker je zdravnik naredil pomoto pri bolniški listini, se sklene, da se članu izplača zaostala bolniška podpora. C. 494 Tomaž Tekavc, št. 6. mu je z dnem 15. julija prenehala teči prva celotna bolniška podpor^za nadaljnih šest mesecev. On je meseca januarja t. 1. zmrznil na rokah in nogah. Vrhovni zdravnik poroča, da je Joe Bergač, št.9. še bolan in bo šel v kratliem delati. Predloži se prošnja od društva Glas Clevelandskih Delavcev, Št. 9. za člana c. 783 Jernej MarkoviČa, da se mu izplača za izgubo levega očesa $75.00 v smislu pravil točka i 19 in obenem se predložijo zdravniška spričevala od vrh. zdravnika in Dispensary of the Western Reserve University and4-akeside Hospital. Ker je vse v redu, se sklene, da rse mu izplača odškodnina. | ^ John Ježek, oskrbnik za umrlim Pečarjem, predloži listine od tukajšnje sodni je, da se mu izplača ček za bolniško podporo. Uršula Kaprol, št. 4. bi rada premenila svojo oporoko, ker ji je zadnjič umrl mož, ki zapušča nekaj otrokom in $100.00 za pogreb. Ker so vsi dediči tukaj v Cievelandu, se ji dovoli, da lahko to naredi. Za pogrebne stroške so nalašč narejene posebne vrste tiskovine in vsak član lahko zapusti za pogreb, če ima svoje sorodnike tukaj, da lahko pogodbo podpišejo. State of Ohio Instance Department Columbus, O. pošilja licenco za leto 19'8-!919. Tajnik>poroča, da je Service Flag gotova in da stane $7.30. Račun sprejet. Finančni odbor predloži listine za posojilo na prvo vknjižbo za $2000.00 Posojilo se sprejme. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, zaključi predsednik sejo ob 11:00 dopoldne. Prihodnja seja se vrši 25. avgusta. . k '' Prim. Kogoj, predsednik. Frank Hudovernik, tajnik. Dr. Semolunas, 0. D. Specialist za oči. 81 IS St. Clair Ave. 2. nadstropja, Cleveland, Ohio Zdravimo oči in jih preišče m o. 1 *reS k t b itn o j >ra v u očala, Severova /rfravila vzdržujejo zdravje v druzinat), Bolne ženske naj bi ne prenašale hudih bolečin, krčev in drugih nerodnosti, katerim so tolik rat podvržene. Teh bolečin bi ne bilo nikakor potreba prestajati. Iznebite se jih že sedaj, ali od začetka. Rabite torej občeznano zdravilo za ženske in za dekleta, vzemite S everas Regulator! (Severov Regulator). To je izborna lonika^n zdravilo, osobito pri ženskih boleznih. To zdravilo deluje hitro, mirno in z gotovim uspehom. To zdravilo ne vsebuje ničesar takega, kar bi Škodovalo zdravju. Vsaka žena naj bi isto poskusila. Cena $1.£6 steklenica; dobiva e« v vseh lekarnah. Dr. WoMe. veliki Aj>«*ctjali«t lahko naredi Imate ? nered v želodcu, ka tar? Nered v Jetrih? RevmatlzemT Glavo bol, zaprtja, nečisto kri 7 Slaboat, nervoz-noat, bruh, kašelj, alaba pljuča? Privatna bolezni? I, t.d. $1000.00 X ŽARKI SE RABIJOJZA PREISKAVO IN ZDRA1 ČE STE BOLNI Pridite takoj in ta »peclJaMat vaa popolnoma prelfcCe, potem xveete, 6e morete oadravetl, ker uspeh je odvisen od preiskave. NJogovi kroni stroji lz veeh delov svetn mu pomagajo, da Ima najboljši zdravniški v mestu. Ko so druge metode zdravljenja zgubile moC, dobite tukaj u H rez vprašanja, kakfino botazen imate, C« zdravnik vidi, da se da oidravettk bodite prepričani, da kmalu ozdravite, in nikomur nI treba zapraviti denar-ja, ne da bi dobil uspeh. Pridite in pogovorite se privatno i zdravnikom, f 2047 E. 9th St. 4. nadst DOCTOR WOLFE ipacijuliit, CLEVELAND, O. Med Et in Pr< Uradna ur«: 9. zjutraj do S. sv. Ob ned*IJ«h »d 10 do 1. W. F. SEVERA CO. CjEOAR RAPIDS, IOWA Ali ste brali ckov oglas? dr. Cowdri- Imenik članov Slovenske Dobrodelne Zveze, ki so v ameriški in jugoslovanski armadi. C. 1122 Frank Vidic, od dr. Slovenec, št. 1. g C. 1289 Frank Beck, od dr. Slovenec. št. 1. § . t C. 401 Louis Čučnik, od dr. Slovenec, Št. 1. C. 554 Frank Antončič, od dr. Slovenec, Št. L ' C. 1650 Jakob Lužar, ocFdr. Slovan, št3. C. 1215 Stefan Vihteli«, od dr. Slovan, št. 3. C. 1936 Leopold Čampa, od dr. Slovan, št. 3. C. 1651 John Hitti, od dr. Slovan, št. 3. • f C. 229 Josip Prime, ml., od dr. Napredni Slovenci, št. 5. C. 360 Frank Valant, od dr. Kras št. 8. C. 754 Leopold Pucelj, »od dr. Glas Clev. Delavcev, št. 9. C. 632 John Mavsar, od dr. Mic, št. 10. C. 2138 Josip Kmet, od dr. Mir, št. 10. C. 2029 Martin Hren, od dr. Bled, št. 20. C. 1989 Jernej Strojin, od dr. Bled,št. 20.~ Skupaj 15 članov, ki plačujejo 100 procentov povišan asesment in so v slučaju smrti dediči deležni cele posmrt-nine, za kolikor so zavarovani. Za te člane ima Zveza Service Flag. Cleveland, Ohio, 31. julija, 1918. Frank Hudovernik, tajnik. Ljubljana proti dušteršiču.i je sklenil proti vsem nemš-Čehoslovaški časnikarski kim članom, odvzeti dr. šuj šteršiču častno meščanstvo urad v Washingtonu poroča 2.avgusta: Pred kratkim smo javili, da se je bivši vodja katoliških Slovencev in deželni glavar kranjski dr. Šušteršič odpovedal političnemu delovanju ter prodal svojo lastni no, hoteč se naseliti v Švici. Zadela ga je še druga obsodba. Mestni svet v Ljubljani, v glav,- mestu Kranjske, in obenem z njim tudi njegovemu pristašu kanoniku Lam petu. Odvzetje častnega meščanstva je motiviral s tem, da sta^a denuncirala škofa.Jegliča dunajski vladi in papeš-ki stolici kot veleizdajalca. Mestni svet ljubljanski je takoj nato podelil častno meš-čanstvb škofu Jegliču. Račun med S.D.Z. in krajevnimi društvi za mesec junij. Asesment št 56 1918. | Člani zav. B & O. Dr. S. Hollander, zobozdravnik 1355 E. 554 St. vog. St. Claftr Vstop na 55. cesti nad lekarno Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer. ;: Zaprto ob sredah pop. !! tudi v nedeljo zjutraj. Govorimo slovensko POZOR! Kupite staro-kra js bite pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. Remo B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (X39) V0UNTENI? ALI SVILENE kilklje v s aiko vrstnega 'kroja in iz najboljšega 'blaga, fino izdelane, 'vtsc številke, dobite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje kot drugje. (X39) Hiša naprodaj $1000 mortgage. Cena $2850. Vpraša se na 963 E. 78th St. (86x) Pozor! Učim igrati na kranjske, nemške in gramatik harmonike. Nadalje se priporočam cenjenim društvom in Slovencem za igranje na veselicah. Josip Russ, 6026 St. Clair ave, Cleveland Ohio._(95). čedna soba se odda v najem za enega fanta, s hrano. Po-izve se na 1032 E. 70. St. (93) Pisma imajo v našem ured-ništvu#Mr. Štefan Krnjach in Mr. Spiro Glumac, oba iz fronte v Franciji. Dobri delavci Jedla« pr%r\ I vladnih naro-! na 1205 E. dobijo čilih. •is . I - r .umu« Pozor! Naprodaj je hiša, 3 velike sobe in 6 lotov, vse skupaj za $1900. Plačate takoj, $500, a drugo na lahka o'dplačila. Corner lot, zraven cestne železnice, samo $450. Naprodaj hiša 8 sob, lot 50x125, cena $2200. Plačate takoj $500 drugo na odplačila. Hiša 6 sob, lot 100x257, cena $4500. Plačate takoj $2000, drugo na odplačila. Velika nova hiša za dve družini, vse moderne naprave, cena samo $5200 Takoj $100, drugo na obroke. Oglasite se pri M. A. Ka-lozi, stop 125 Shore Line, vogal E. 185. ceste in Neff Rd. .. X89 Poceni se proda dobro ohranjen piano. Vprašajte na 1152 E. 60th St. (9lft. Gramofon in piano naprodaj. 1410 E. 52th St. Pozve se zvečer po 5. uri. (92). Berite kaj pravi dr. Cowdrick v časopisu. CE POTREBUJETE kako fino žensko ali otročjo spomladansko suknjo, ne pozabite, da tate boljše 'blago po nižjii coni kakor drugj< pri Beno B. Leustig, 6424 St.Clair ave. (X39) NAJFINEJŠE ženske bluze iz vsakovrstnega blaga, fino izdelane, dobite vedno po najnižjih cenah pri Beno B. Leustig, 6424 • St. Clair ave. (*39) Naprodaj je otročji voziček nov. Se proda poceni. Vpraša se na 5604 Bonna ave. (91) Karpenterji dobijo delo, morajo biti dobro izučeni; stalna služba in dobro delo, 10 procentov bo-nusa vsak teden. Prosta vožnja. Vprašajte Mr. Kramer, Ohrto Branch, Council of National Defense, Room 109 City Hall., med 8. uro zjutraj in 5. popoldne. (91). PAZITE kje kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupljeno pri meni je vedno majboljše, svežie, trpežno in poceni. Beno B Leustig, 6424 St. Clair ave. 30 mož za brick yard. Dobri delavski pogoji. Oglasite se pri Murray Brick Co. Tur-hey Rd. & Rockside Rd. So. Newburg. (91) Kje je Mat Kenik, 38 let star, doma iz Smuke? Mogoče se nahaja še v Clevelandu, ali je odpotoval. Kdor rojakov ve za njegov naslov, je prošen, da mi ga naznani, ali pa naj se sam javi. Josip Konte, 1271 E. 54th St. (91) želim dobiti s 15. avgustom, 191& svetlo in prostorno sobo, s hrano ali brez. Kdor ima kaj prilične-ga od E. 60. ceste do Addison Rd., ne višje kot do Glass ave., naj mi sporoči. Ludvik MedveSek. 5800 Prosser ave. (M) Dobro sredstvo za vtreti M m» BMjkstt #rf Bobmf« dobro *WML Dr. Mah— PAIN-EXPELLER Molke obleke. Moške mkqjc, Jop*«............. ..J 1.00 .....SOc Ženske kiklje......................SOc ženake dolge snkqje........$1.00 | Ženske obleke.................11.00 The DIMM DRY CLEANING Go. £s»*Z2t2r 1574 E. 55th ST. I A. J. DAMM, poslovodja. m m J. 8. Jablonski SLOVENSKI FOTOCKAF. 6121 ST.CLAIR AVE. Izdeluje slike zažetiitbein družinske slike, otroške ■like, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za f4.(M) vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. Dr F. .i. KERN. 6202 ST. CLAIR AVE. SLOVENSKI ZDRAVNIK I Zdravi vse moške in ženske bolezni. - Opcracy. | Uradne l/fW ZOprt 10—12 dopoldne ^ Jffrfp IW fttd^UcpOPOtdftŠ 2—3 iMpolifo« -:-1 llr 1 r'.......— —- m £%)ec€r. , 7—S iT«i*r _ Telefon: Urad: Ohio Štete Princeton 1028 W Bell: Rotedele 5633 J Stanovanje: 0109 KEMPTON AVE. Telefon: Princeton 1911 L BELL MAIN 1441 CUY. CENTRAL U21-W MIHAEL S. ČEREZIN, Hnitoho^ovaiki rifdnik Pisarna: 414 ENGINEERS BLDG- 4. NADSTROPJE VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO. ZA nakup pohištva, preprog, peci za plin in premog skupaj, ledenice ali Ice Boxes in uvso domačo pohištveno opravo, se kupi za GOTOV DENAR ali pa NA IZPLAČILA pri znani tvrdki The Star Furniture Co. i! 5824 St Clair tit 11 m i m ii u 111:: 11: ii n : ii i Cleveland, Ohio PRINCETON 1381 AMBULANCA. Zrn vsaki slačaj nesreče all bolesni, it potrebujete ambulanto ali bolaiiki voz, pokličite katerikoli tekfoa vsak čas, po aoči ali po dnevu. Mi vedno čiqemo in odgovaijanso telefon, ker svonl V kili obenem Ako vam operator reče, da se ne oglasimo, ae vijemite, zahtevajte saperviaorja, ia dobite odgovor od ■ as tak«j. ANTON