182. številka. Ljubljana, ? soboto 8 avgusta 1903. XXXVI. leto. II aiHr bbJL V^P ^m ^^m ^L v ^^M ^L^L ^L ^L^ ^E^L ^L ft ^^P ^^M Is&aja TBak đan sv«čer, Iminfii ;nedelj© in praznike, jter volja po poitl prejeman sa avatro-ogrsfc* deftete aa vsegloto 86 K, u pol leta 13 K.'eaSCetrt let*; 6 K 60 h, aa eden meeec 8 K 30 h. Za Ljubljano ■ poftiljanjcia L đom aa vse letoj24 K, sa pol let« 12 K, za Cetrt leta 6 K, n eden meeec 8 K Kdor hodi sam pooj, wolj» |aa oolo leto 82 Ka sa pol leta 11 K; sa Cetrt leta 5 K 00 h, raa eden meeec 1 K 90 h. — Za tuj* dež*l« toliko Lx kolikor ma£a po&tnina. — Na naroCbo bre« Istodobne vpofiiljatve naroCnine ae ne oaira. — Za oananfla pUćaje ee od peteroetopne petit-vrste po 12 h, će se osnanilo enkrat tlaka, po 10 h, Ce se đvakrat, in po 9 h, Cm Ig trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvolć frmnkovati. — Bokopisi ae ne vracajo. — Uradntetvo In ypravnlitvo je na Kongresnom trga *t« 12> — UpravniStva naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, ouuunila I t. j. administrativne stvari. — Vnod v orednlatvo Je bj Vagove ulice at. 9, vhod v npravnifitvo pa s Kongresnoga trga fit. 13. I „Slovenski Narod11 telefon it. 34. Posameftne fttevllke po IO b. „Narodna tlskarna" telefon št. 85. ' Ne bo nič! Klerikalna gospodarska organi-zsc ja poka na vseh koncih in krajih. V eh obupnih razmerah je »Slove nfca sprožil ženijalno misel: vse slovensko zadružnistvo naj se zedini rc-'l okriljem »Gospodarske zvezeo. li ta svoj nacrt dela z vnemo in nr.orđa si domišlja, da je s svojimi sipkim i besedami res koga premotil tako, da ne uvideva pravih nagibov te_ a poskusa. Tuđi danes teden je tej misli 7-svetil poseben članeb, v katerem sk ša javnosti sugerirati mnenje, da jr? ^Gosp. zveza« pravi vzor gospo-- skih zadrug in da bi se morali 5 7enci šteti srečne, ako bi ta in-<• ucija prevzela. oziroma ako bi ee te izroćilo nadzorstvo vseh sloven-sr zadrug. Toda: ne bo nič! To b: bila lepa. da bi neklerikalne, T:irno vodene in dobro sitavirane po-? 'inice in druge zadruge pomagale s svojim denarjem klerikalcem iz za-g-re in reševale njihovo gospodarsko organizacijo gotove propasti. Ne t"> nič! Kar so si klerikaici nadro-b i v svojo skleđo, le naj tuđi sami p jed 6! Kakor smo že omenili, je »SIo v^nec« v očigled novega revizijskega zakona postal jako gostobeseden in, kar je pri njem nenavadno, tuđi p^ecej ponižen To je vsekakor pri r rm pomen'jiva prikazen! Toda nas : bode spelsal na led in ne pro-ir~»tll. Man merkt die Absicht! . . . \~:1*», to je postranska stvar — za tisoče in t'soČe? A!i je taka gospodarska organi zacija vzorna, ki — komaj s težavo rojena — ze poka na vseh koncih in krajih in tira na stotine ubogih kmetov v nvizprosen — g-motni pogin ?! Proti takšnemu zadružništvu smo se mi vsikdar bojevali in tuđi v bo doče ne borno omagali. In da je bila v tem oziru naša pot prava, da je bila naša borba pravična, nam dokazuje dejstvo, da zmagujemo na ćeli crti, kar* je nam v veliko zadcščenje, dasi nas baje za to brumni »Slove« nec« ni malo ne zavida Hazumemo to, saj tuđi trtna uš ni bila zadovoljna, ko se ji je napovedal boj, ko se jo je jelo uničevati! Naravnost emešno p» je, ako se trdi, da delamo v prid nemške industrije, ako z najo&trejšim orožjem naetopamo proti grdim izraptkom nezdravega zadružništva. Takšna trditev je čisto navadna oslarija in da si upa »Sloveneca z njo na dan, kaže, da pozna svoje čitatelje, ki so tako omejeni, da jih lahko pita s takimi budalostmi. Takisto je jako slab izgovor, ako zvrača klerikalna stranka krivdo za nevspehe svoje organizacije na sol-stvo. Kmet je res se premalo izobra-žen za zadružnistvo po nemškem vzoru. Stranka, ki je vednn strastno pobijala solo, ki je pcteptala sadovo novodobne šo!e, koder je mog'a, toži, da je kmet zaostal in da še ni spo-soben za novodobne naprave! Saj je imela ta stranka kmeta veđno v svo jih rokah in tuđi sedaj ga dobi za vse, ne samo da š*eje denar, ampak tuđi da plačuje za pod:rajoče kon«ume. Čemu ga torej ni pcšiJjala tuđi prid no v solo, da bi se izobrazU, da bi na predoval in se priučil racionalnemu gospodarstvu? Toda k!erH*a!cem je bilo samo na tenm ležeče, da kmet ostane v najprimitivnejših razmerab, da bi taval v temi, da bi ga tem ložje izkonščali, zato pa je tuđi zaostal za V9f mi drugimi narodi za sto let in več. Ako »SJovenec« trdi, da št^je klerikalna organizacija 100 kmetij skih zadrug*. je to prav navaden »švindel«, zakaj vse te takozvane km^t.ijske zadruge so sami kon^umi. Pri »Gospodarski zvezi« je sicer vpi- sanih vse polno kmetijskih zadrug, a le ena je res kmetijska, to je vi-pavska, vse druge so konsumi. Na ta način so klerikaici pač dolgo varali vlado, da so izberačili njeno pođporo, a poskrbeli smo, da je tuđi vlada iz-vedela resnico in spoznalo to klerikalno sleparstvo. Tako sleparjenje javnega mnenja pa škoduje zadružništvu vobče, zlasti pa uničuje ugled našega naroda n% zvunaj. Z*to smo nastopili proti ta-kemu počenjanju z vso brezobzirnostjo in niemo prizanašali niti osebam, ako so kaj zakrivile. »Slovencu« to seveda ni po godu ter nam predbaciva, da nismo ravnali honetno, da smo se za ganjali v uslužbence »Gospodarske zvezea, ki gotovo storijo svojo đolž-nost. Ali so falsifikacije bilanc, ki so jim je že toliko in tolikokrat doka žale, njihova dolžnost? In ako se na-etopa proti ljudem, ki se dajo porab-Ijati za taka dela, potem je ta nastop nehontten. Kakor smo že povdarjali, iz vsega ee kaže, da hoČe »Slovenec« svojo »Gospodarsko zvezo« usiliti kot sre dišče vse slovenske gospodarske organizacije. Vse delovsnje »Gospodarske zveze« pa je dokaz, da ne zasluži n'kakega zaupanja in do tega spoznanja je že prišlo ćelo klerikalno poljed^lsko ministrstvo sam"). Na občnem zboru »Gospodarske zveze« se je namreč zatrjavalo, da je le-to obljubilo 5000 K podpore, toda ta |>odpora se ni izplačala in se naj bri nikdar ne izplača, ako »Gospodarska zveza« ne postane sre dišče vseh slovenskih zadrug. Klerikalcem se gre za to. da bi rešiH »Gospodarsko zvezoa in da dobe v to dobro uspevajoče (naše) zadruge v svoje roke. To pa ne bode šio, klerikaici naj le sami rešijo svojo »naj popolnejšo« zadružno zvezo! Priznavamo pa, da je skupno središče zadružništva mogoče in mi smo že — uvažujoč važnost stvari — govorili o pametnem kompromisu. Nelokrajino. Za gospoda dvornega svetnika so prišli dnevi razmišljevanja. Sedec na „Kamnuu in otirajoč s svilnatiin rob LISTEK. I Boj pri Jezeru — Jajcu. Rado Mumik. Že dva dni po bitki pri Varcar- Vakufu, sredo, 7. avgusta 1878, so se I ievali Kubnovci drugič z bosenskimi stasi in pravimi turškimi vojaki, nizami. Vojvoda Viljem Wurttemberg je ;-rejel torek proti polnoči porocilo, da je v trdnjavi Jajce okoli tisoč insur-^rentov, ki imajo šest Kruppovih topov; n'anci in strelci desetega lovskega ba-t: Ijona (iz St. Poltena z zlatim hata-ijunskim rogom) da so našli železna ^rata kaštela zaprta. Wiirttemberg se je odloČil, da jo Itakoj udari proti Jajcu. Zaupal je slovenskim fantom, ki so že prej nešteto-krat, iznova pa pri Rogeljnem sedlu pokazali, da se ne znajo samo doma imenitno pretepati ob praznikih in drugih lcpih prilikah, temveč da so tuđi v bojnih vrstah neugnani junaki, ka-krsnih bi si želei vsak vojsko-v o d j a. Pametneje bi bil ukrenil vojvoda Viljem, če bi bil počakal še tretjo brigado, ki je bila dan hoda daleč zadaj. Ustašev namreč ni bilo, le en sam tisoč pred Jajcem, ampak nad sedem tisoč* naših pa samo štiritisoč. Ako bi ne bili naši Janezi vztrajali kakor granit, bi bi bila katastrofa neizogibna, in bi bilo moralo vse v Jezero ali pa pod handžar. Naš sedemnajsti je prenočeval z drugo gorsko brigado pod milim nebom na poljih kraj ceste blizu vaši Jezero, po tursko Gjol hisar; to je bilo revno, zapuščeno gnezdo, ki so ga pa Turki navzlic vsej njegovi zapuščenosti in revščini imenovali bosanske — Be-netke! Ob petih zjutraj so bili naši v taboru že vsi pokoncu ne da bi jih?bili budili bobni in trobente. Vse je moraloj biti tiho i niti kave nišo smeli kuhati. To je bil žalosten zajtrk pred bitvo ! Cast-niki sami so se naslajali s preljubim komisom, suhorjem in — česnom. Pre-sneto je bilo vse to dobro ; še Bog, da je bilo sploh kaj za usta. Marsikdo je moral na tešČe pred sovražnika. Tiho so se odpravljale stotnije na odhod. Poveljniki vodov so vizitirali venrdlovke ; vojaki so jih nabili. Ob pol osmih so odkorakali. Bilo je krasno jutro. Pot jih je vodila po ozki cesti; na levi se je dvigalo visoko in strmo gorovje Lisine planine zarastle z bukvami, največ pa z bodecim grmičjem Na desni ceste se je zrcalilo kristalno Čisto modro Jezero reke Plive od zapada proti izhodu, dolgo poldrugo uro, široko pol ure in podobno stoječi reki. Okolica Jajca je ena izmed naj-lepših pokrajin slikovite Bosne, posebno krasna je pa južna obala gorskega jezera. Najpreje je odšel deseti strelski bataljon in pol eskadrona nlancev. Potem so korakali: genijska stotnija, pionirski oddelek, naš tretji bataljon, bat. I/X, peta in šesta kompanija, naposled pa prvi bataljon. Enajsta stotnija s. po-veljnikom nadporočnikom Skremom se je obrnila in odmarširala na severno stran Jezera. Že pred osmim so jeli pokati daleč tam spredaj prvi streli. Ulanci so za-deli na sovražnika, ki se je ustavil konec defileja na jako ugoduem mestu. Strelci so zasedH skalovje na levi strani nad cesto in zaceli takoj pridno stre-ljati. Turki so čepeli onkraj kotlina ste doline, ki se je, okoli tisoč korakov široka, razširjala in nizala polagoma doli proti Jezeru na desno in zožala proti gorovju na levo. Ustaši so imeli izvrstno zavetje za prirodnimi in umet-nimi strelnimi jarki od ceste do vrhov na nasprotni rebri v treh jako razsež-nih vrstah. Roji naših strelcev so segali do gorske baterije IX. Otltu so se vrstile Čete našega sedemuajstega polka in to peta, šesta, deseta in dvanajsta stotuija. Deveta kompanija jih je sledila v rezervi. Na našem levem krilu je bil postavljen prvi bataljou za divizijsko rezervo. Strelci in baterija" so streljali naj-veČ proti Zaskoplju; proti temu je bila poslana že omejena enajsta stotnija. Zaradi neugodnega terena pa ni mogla napredovati dosti hitro, in iz Zaskoplja je pokal strel za strelom v naš prvi bataljon. Tu je prosil korporal Josip Kramar od četrte stotnije za dovo-ljenje, skočil v čoln, odveslal na drugi breg in pregnal uadležnega sovražnika Dobil je veliko srebrno kolajno za hrabrost.; Poveljnika šeste kompanije, stot-nika Henrika Koprivo je zadela smrtna kroglja v nogo; vendar se ni dal odnesti, ampak komandiral na tleh leže, dokler ni omedleL Sovražnik ni hotel odnehati niti za ped. Polkovnik Prieger je naineraval z deseto in dvanajsto kompanijo zajeti sovražnikovo desno krilo. Komaj sa Turki to zapazili, že so podaljšali in podkrepili tukaj svoje vrste. Že pred enajstim je moral Prieger poklicati tndi deseto stotnijo v boj. Ob enajstih je prihitel tuđi za-grebški polk št. 53 v bojni red. Predeu so kreuili Hrvatje s pota na levo v hri-bovje, so odložili svoje težke tornistre na cesti. Te uedolžne telečnjake so smatrali turski artiljeristi za naŠo rezervo na tleh in začeli na vso mo5 streljati z granatami nanje. — In vselej. kadar je kateri blesiran toruister poskoČil, so zatulili „Allah il xVllah!ti in se od veselja drli na grde načine. Enajsta kompanija onstran Jezera je bila v tem v budi nevarnosti. Sov-ražnikov v Zaskoplju je bilo Štirikrat več. Resila se je le s tem, da se je razprostrla daleč narazen in premotila Turke, ki so mislili, lio«; ve koliko vo-jakov da je tukaj. Proti eni popoldne se je stemnilo nebo. Pribrula je nevibta z gromom in bliskom- Bilo je terano, da se je videlo komaj na dvajset korakov. Neugodni svet je zadržaval Leopol-dovce, da dolg-o časa nišo mogli prijeti .sovražnika. Ko je minila buda ura in posvetilo solnce, so jeli postajati Turki vedno bolj sitni. Napadali so Kubnovce s pešci in kavalerijo. Vojvoda Wurttemberg- je bodil ves bled v strašnib skrbeb, nemirno za baterijo gorinđol in odbijat sabljo z levim škor-njem. Ulanec za nlancem gaje pribajal prosit podkrepljenja za na levo krilo. Municija je pobajala. Vojaki nekaterib rojev so bili postreljali že vseb svojih 72 patronov. Že ob enajstih dopoldne je stala zadnja rezerva v ognju. Situacija je bila strašna. Jezero in ozka cesta na desni, strmine na levi so za-branjale vsak umik. Že se je raztrosila grozna vest, da so naši na levi zajeti! Kuhuovci so preklinjali in škripali z zobmi; komaj so jih častniki zadržavali, da nišo raz-burjeni fantje kar sami planili nad sovražnika. Da bi izgubili objestni ustaši veselje do rjnri5a", je vedel stotnik Drenik deseto kompanijo, troje vodov druge, dvoje vodov devete in en vod šeste kompanije z bajoneti nanje in jih zapodil daleč nazaj. Kmalu potem je morala tuđi druga in trctja stotnija v boj. Tedaj je padel na goli rebri lajtnant Josip Crne smrtno v trebub ranjen, liataljonski adjutant poročnik Mat. PraŠnikar mu je obvczal rano z vojnim pasoin, in ga odnesel sredi hudcga ognja nazaj in ga od dal sanitetu i pa.tr ulj i. V tem so prišli Ilrvatje sovražniku srecno za hrbet. Odslej so se jeli Turki umikati. Po deveturnem boju so naši sjjajno zmagali, ujeli seststo mož, uple-nili tri turske zastave, mnogo konj, štiri Kruppove kanone, tisočdvesto granat in poldrug milijon patrouov za puške. Kot hrabra in spretna poveljnika vodov sta se odlikovala posebno nad- porocnika Lnkanc in Jakob Modri-j a n , potem lajtnant Jernej And r e j k a in rezervni lajtnant Ivan Kossetti. Težko službo vojaškib zdravnikov so z izredno po žrtvo vahiostjo opravljali polkovni zdravnik dr. Josip Hahuer, dr. Simon Mandić in rezervni nad-zdravnik dr. Rudolf Kleraenaiević (pozneje profesor na graški medicinski fakulteti). Mrtvih je bilo devet mož in dva oiicirja, ranjenih triinosemdeset mož in eu častnik. Infauteiist Josip Hoze od prve stotnije, poslan po vojvodi AVTirttem-bergu z važnim pismenim poroeilom na levo krilo, je dobil rano v koleno. Navzlic bolečinam je lezel z zadnjimi moCmi dalje in oddal list. Takoj potem je omcdlct. Prcjel je pozueje zlato kolajno za hrabrost. Oiicirski namcstiiik Avgust G 1 a -vacki je vodil peto koinpauijo7 ko ni bilo poleg nobenega drugega čast-nika, tako pogumno in navduševalno, da je dobil veliko srebrno svetinjo; to so prejeli tuđi narednik Fran KoŠ-melj od desete, vodnik Janez Zuri od devete in prostak Frau K i s e u -z o p 1' od druge kompanije. Za srčno bojevan je pri Varcar-Va-kutu in Jajcu so dobili malo srebrno medaljo narednik Juri Kostner, vodnik Janez Malnerič iu Jakob S e m -Čur od druge, vodnika Jakob Župan in Likoser od tretje, vodnik Miha Renzinger od devete, korporal Janez P a v 1 i š i č od druge in prostaki 11 u d-n i k, Tone Sega 11 i in Jože II r i b a r od četrte stotnije. Za hrabrost v boju pri Jezeru-Jajcu so dobili malo srebrno svetinjo vodniki Martin Z d r a v i e, Fran S t a c u 1 in Janez Jenko od desete, vodnika Janez Partelj in Janez Pišler od desete, korporal Janez Jakovac, pod-desetnik Tomaž Knol, prostaka Jože P r e g e 1 j in Jože S t a 1 z e r od šeste, prostaki Fran E r j a v e c, Janez li e r -gant in Antou Antoneie od desete, prostaka Fran Peternel in Jože Markič od druge kompanije iu bil-taljonski trobar Klija PavlovČič. Poleg tega so jib se mnogo „pohvalili'. Najbolj pa se je odlikoval iufau-terist Jakob Skodlar od pete stotnije. Poslali so ga, da zavaruje zvezo s so-sedno stotnijo. Stal je sam na skali. Kar se je priplazilo skozi grmovje pc: Turkov od zadaj do njega; eden izmeti njih ga je udaril tako moćno po glavi, da je padel Skodlar s skale v globin«• med grmovje. Ustaši so mislili, da so ga ubili in ostali na skali. Hrabri Jakcr pa se je tam doli kmalu zopet skuha-cal na noge in se pritihotapit insurgen tom lepo počasi za hrbet. Zdaj pa je prijel puško narobe, skočil med preplašene Turke in jih pobit sam vseh pet zaporedoma s p u skini m kopitom. Za to je dobil junak Sko dlar zlato svetinjo za hrabrost, vrhutegu pa se dva cekina. Ta dva cekina je poslal neki odbor iz Nacboda annad uenill poveljniku Filipoviću s prošnjo, naj ju podari tistemu vojaku, ki je s hrabrostjo nadkrilil vse druge. Pet sov-ražnikov naenkrat! Tu se je urcsiiieilo skoro doslovno, kar poje papa Koseski „Šest jih pade, kjer porine !* Vojvoda \Vurttenberg se je Čiuloma Čudit hrabrosti in vztrajnosti slovenskih vojakov in povdarjal: „Nikdar ne bi bil verjel, da je kaj takega inogoče!" Precej po poročilu o bitvi pri Jezeru-Jajcu je tuđi cesar brzojavno pobvalil naše junaške iante. cem pot raz izmučeno čelo se je sponi-nil, da je bila baš Belokrajina, ki ga je dvignila na rKamenu. Na dolgihpotih iz „Kamna" do „usmiljencev" in do „Stemburja" je prišel do zaključka, da ni za Belokrajino storil nicesar. Stari ljudje čeprar v mladosti ateisti, posta-nejo Čestokrat pobožni. In g. Šuklje, dasiravno dvorni svetnik, je postat enak tištim zemljanom, katerih v tem ©žiru gre dvanajst na tucat. Obudil je kes in storil trdni sklep, da resi Belokrajino. Na javno izpoved je seveda pozabil, a ni čuda, saj je že v mladih letih trdil, da je izpoved nepotrebna. Po večletnem politiČnem postu na „Kamnu" se je začutil poklicanim za misijo belokranjskega spasitelja. Za-slnženi pokoj je oživel penzijonista in ojeklenil njegove sile, da je prepričan, da bode vse blagostanje, kar ga le drugi svet uživa, prevalil s sisifovo silo preko Gorjancev v BeloKrajino. Poslal je že svojega rJaneza", da mu gladi pot po holmoviti Belokrajini. Se preje pa seje zatekel k pobožni družbi, da ua-stopi svoje spasiteljsko potovanje v senci kadilnic in Škropilnic, in v r Slovencu" je obelodauil gospodarsko ve-roizpovedanje, katero naj sprejmo Be- lokrajnci. Koje bil g. dvorni svetnik se po- slanec ustavilo se mu je vsako delo vrh Gorjancev, in to je bilo, ko so mu bile še moči čile. Sedaj pa, ko mu je šcit „višnjeva potau, bojno kopje „oglo-dano gosje pero" in bojni konj „Slo-venec", zvalil bode sisifovo skalo z lahkoto preko Gorjancev, da se raz-prši po Belokrajini kakor blagodejen blagoslov in povzroči, da se bosta ce-dila med in mleko tamkaj, kar bodo potem izvažali z belokranjsko železnico, katero je g. dvorni svetnik že naročit pri tvrdki F. M. Schmidt v Ljubljani. Gospod dvorni svetnik, po milosti Belokranjcev spoznali smo Vas! Dosegli ste mnogo — za-se, a ne za Belokrajino. Vaše obljube poznamo. Če pa mislite, da Vas mora Belokrajina še enkrat dvigniti, se motite! Letošnja zima je bila uainreč tako huda, da je pomorila vse kaline! Mnogo mlinov na veter pa je Še v bivšem kraljestvn patra Vencajza ; tam si jib osvojite. Če Vas pa mika ogledati si novi deželni dvorec, se Vam tuđi -kot iz prepričanja pobožnemu možu" nudi mnogo prilike drugje nego v Belokrajini, saj je v klerikalni stranki treba le prepričanja, da se kaj doseže, in tega imate. Solze ginjenja pretakali bodemo, ko borno Čitali kako Ijubeznjivo se ob-jemljete z dr. Žlindro in kako Vas bo-dejo kapelanje nosili v triumfu. Xa pozabite pa skončati s svojim ljubljenim novim prijateljem dr. Suster-sičem politični tarok, kojega ste pri-Čeli pred nekaj leti v rSlov. Narodu.~ Zelo radovedni smo kako se če jenjati. Kot dober poznavatelj abecede, ste gotovo prišli na to, da ste kot »Suklje pred Susteršičem v alfabetu. To prednost imate že. Mi Belo-kranjci pa Vam voščimo, da pri tem taroku Žlindro prav dobro „ošpilate" — za to pa od Vas ne zahtevamo druzega, nego da nas Belokranjce v miru pustite in ostanete za naer — politični penzijonist. Madjarske korupcije. Grof Khuen se sicer Se vedno oklepa ministerskega predsedstva, a moralno je ubit ter mu vsi politični krogi prorokujejo le še kratek obstanek. Korupcijska afera še sicer ni zaključena, a že v dosedanjih zaslišanjih govore vse indicije za Khuenovo krivdo. Da se je zagovarjal s prisiljeno sarao-zavestjo, imponiral je morda tištim, ki ga dosedaj še nišo poznali. Kdor pa ve, kake lumparije je zakrivljal kot brvaški ban, a se je istotako /,nal vsikdar na zgoraj čistega oprati, tak se tuđi na njegova zatrdila, da so. ni nikdar posluževal nepoštenih sred-tev, le smeje. Jasno je, da grof Szapari ni delai iz lastnega nagiba, še manj pa dal toliko denarja. Ta skopuh niti svojega krojača ne plačuje ter se pusti tirjati od fijakarjev. Ravno tako jasno pa je tuđi, da ni bil Szaparv pri aferi sam, temuč je obstal nekak korupcijski konzorcij, s spiritus agens mu je bil na skrivnem brezdvomoo sam ministrski predsednik, kakor je to po neprevidnosti izpovedal tuđi Dienes. Kake interese pa bi sicer tuđi naj bil imel grof Szapary, da je odposlal Dienesa v inozemstvo, mu najel zanesljivega spremljevalca, ne da bi ga varno spremljal, temuč, da ga je spravil tako daleč, da se ne povrne v doglednem času v domovino. In za potnino je žrtvoval Szapary še 50.000 K. — Čemu pač vse to še potem, ko je imel grof Szaparv že spisano priznanje o svoji krivdi, s katero izjavo je stopil pred pi-ciskovalno komisijo. Korupcijski konzorcij je porabilmalovrednega Dienesa le za svoje orodje. Dienes bi bil moral sedeti se v ječi zaradi neke sleparije. Na ]>osredovanje barona Bautlyja pri justičnem ministrstvu pa so ga ..za-ČasiiO" izpustiti. Za poverjeni nm umazani pnsel se mu je obljubila svoboda iu visoka denarna nagrada. Kakor se je pokazalo dosedaj, so v tem konzorciju delovali razun nne-vidnega poglavarja": grof Szapary, baron Banffy, Ritter, pl. Rudnay in Singer. Zadnji štirje se pri zaslišanju nišo hoteli na nič spominjati, ali pa so odgovor odrekli. O tem ni dvoma, da je ćela afera Khuenovo maslo. Njegov zagovor pred preiskovalno komisijo je pomenil vkljub spretnema zavijanja in „užaljenemu Čustvu" zagovor na smrt obsojenega. Saj se je najvažnejših vprašanj znal po lesičje izogniti. In svojega najboljšega prijatelja grofa Szaparvja je zatajeval trdovratneje kot Peter Krista pred He-rodeževimi hlapci. Opisoval ga je kot navadnega histerika in slaboumneža, a to moža, ki je na svojem mestu nekak absolutni vladar v dostojanstvu in odgovornosti ministra ! Drago si je moral grof Khuen odkupiti to „prostovoljnou žrtev! Na drugi strani pa ništa mogla grof Khuen iu višji mestni poglavar pl. Riulnav tajiti, da bi ne bila prijateljsko zaupno občevala z grofom Sza- parvjem tuđi Se potem, ko je bil ta razkrinkan ter je sam priznat, da iu^ umazane roke. Tako daleč pač ne se-. humaniteta kakega ministerskega pre sednika ali poglavarja policije, da I občevala s hudodelcem. n Propadanje Dalmacije. Kako grozno nazaduje Dalmacija, kaže najbolje statistika. Leta 1900 ; bilo še 610.000 prebivalcev, leta 190-pa še samo 590.000, tedaj za 20.000 manj. To nazadovanje se pripisuje iz seljevanju, ki pa še vedno narašCa. ker so bile zaredoma tri slabe letii^ Ako pa se vinska klavzula z Italij, obnovi, mora dalmacija popolnoma )> pasti. Ta izkaz je tembolj strahov ako se pomisli, da se je dosedaj preh valstvo v Dalmaciji množilo, kakr malo kje drugje. Od franeoske okup čije do leta 1896 se je prebivalsjv podvojilo. Pravi vzrok nazadovanju le gospodarska beda, saj je v Daloi čiji javno zdravje bolje kot v vsa. drugi kronovini. V Daraaciji urarje i leto le 2-27% t. j. 15.000 oseb, doc se jih rodi 4-2% t. j. 23.500. V t< pogledu je tedaj Dalmacija razun li: kovine najboljsa avstrijska dežela. Tu i od prirode je Dalmacija zelo bla<_ slo vijena dežela. Dolžnost avstrijs. vlade bi tedaj bila, da se pobriga bi-,: za zanemarjeno deželo. Seveda bi > ■ pa moralo v prvi vrsti prebivalst. » samo pobrigati bolje za svojo gosp< darsko rešitev. Kriza v hrvaški opo- ZICIjl. Osrednji odbor hrvaške opozio\je je imel dne 5 t. m. zelo viharr Bejo. Pred me se ci sklenjeno edindt opozicije je veled te^a zopet v v liki nevarnosti. Nedavno je namr^č prineslo »Hrvatsko Pravo«, biv^e glasilo čiste stranke prava, last p -slanca dr. Joe. Fran ka, članek, da se j© sicer eprejelo ime »hrvatska stranke prava« za Bkupno opozicij toda list hoće tuđi nadalje cbdrža tradicije in načela čiste strank prava. Vgled teg-a članka je rekel v seji posl. dr. Derenčin, da je v sedanjih časih boj vse, načela pa »:• le podrejenega pomena. Dr. Franku ee je naročilo, naj izj-.vi v pribodn;; številki »Hrv. Prava«, da priznav. le resc-lucije velikeg-a eboda za z^ dinenje in program iz leta 1894. trr da je združena opozicja pcpolnomi nova, od dosedanjih pnncipij neod viana stranka. Ker dr. Frank na t-: ni pristal, je izjavil dr. Derenčin, d • izstopi iz stranke. Dr. Franku se je klicalo: »Mi ne verujemo na Va^o opoziciorićilnost!« Prišlo je do burnn. prizorov, ki jth je le predsednik po-miril. Shod se je razšel, ne da rn bil prišel do kakega sklepa. Biti je, da opozicija razpado. Dr. Franku je bajo pri^ovarjal ban Pejacsevicli, s katerim sti bila okupaj pred bi novim nastopom v LJudimpešli, v vztraja nn svojem st;*lišču Dalje %r nniloai. %V^j/ Novi papež Pij X 1. Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 182, dne 8. avgusta 19O3. l/ladjarski minister med Siovaki. Siovaki so priredili v Žilinu kra ic industrijsko in rckodelako raz Hi-o, ki je na|lep>i dokaz o slova ;t-.n kulturnim naprvdku. Poleg -iivodov velikh tovarn bili ao za f-,; nni tuđi utnttniško izdelani do-i&;l i^delk'. Neumorno žensko dru-;vo »Zitenaa je razstavilo nebroj dtlkov ienskega ročcega de'a. Na ustavi so bila dostojno zastupana ;a večja slovaška meat». Vsp.ka :;;^a država bi sa veselila tolikeira 3j.redka, le Madjarska ne more kro-i svojegra sovinizma Pri ctvoritvi > I prisoten tuđi ogreki trgovinski : ster Lm^ Njt-mu pa ae ni do-v*ii ta eiovaški napredak, fcer i;i % razstavi madjarskega obiležja *.-, ;; nevolji ie dal izraza pri pre-■ kovanju razstave in pozneje pri ,: ^t-tu. Ko si je cgledoval razstavo 2 ene«. je vprsšal nervozno: »Ali ,i .3 madjarske žent-?« Odgovorilo e nm je, da so Siovnki patriotje, ki i trujejo svojo narv;dnost. A bIo-?r. i m^djaron, veliki župsn tren-.:■ x:, Chtro:y?ki je brž pristupit in e •: »Tu ni nobene druga narcd i. >ri razun irtadjarske.« Na banket1! e „^Vvrii niinidtt-r, da se gre nn O*jr-li-:n le za to, aU je kdo madjarski )i ijub ali pa ni, dru^e razlike no ioz:»a madjarska domovina. Tj paS i- bo SrOvakov motao, da bi no ■- : .Ijevali srečno zapričetega ku'tur ie=,-.> dtla. IPoHtične vesti. — Eksministor dr. Rezek - -. a n d i d a t Ćeški državni posla-e 3ch\varz je odiožil stoj manja: Mladočfški klub je ponudil ta n'i dat bivšemu ministru dr. Rezeku, i; ri je tuđi pripravljen sprejeti, ako i:- zvoijen. — Kriza na Ograkem. } iq Ktiuenove demisije se baje :~-ar ie vsled tega ni cdleči1, ker n.A \ladsr prihodnji teden pcsle z eprezentacijarci. Mogcče je le dvojno: \\ dobi Khuen obsežne narcdnostne ic cesije glede rr.adjar&ke armade, li pa mora od ste pit*. V prvern slu a = u bo skušal sestaviti nov močan [i; net, v katerrga bi rad pritegail L .jnyja in WekerleJ8. Grof Khuen e aje prtdlsgal ceserju troje toČk: li editop kabineta, 2. ali razpuat t: -niče v cx !tx stanju, 3 ali pa A. ditev državuega zbora. Krcna r o b^je najbrž odločila za zadnje : ri?o. — Papež cesarju F rancu efu. Notiflkacijsko pismo o iz c :;i novega papeža, ki je dospelo Uch\ cesarju, ima naslov: »Mojemu "c ubemu sinu Francu Jožefu, ce-ar.u &vetrij?kerrm in kralju ogrske-ci.:■• (»Sin« pa je 5 let starejš1 nego vei!) — Službe srbskih v o j a -ik ■ h atašejev v inozemskih ir.-avah se bsje ne obnove več, r- 30 srbski časiniki v inozemstvu '■č aogofii vsled belograjskih umorov. — Vdtaja v Maoedoniji. »A-.t^nomiacf, organ notranje orga-zacije, prinaša poziv, v k&ttsrem se za S>!unj in Monaatir proklamira spUi8na v.^taja Vse direktne zveze a Solunjern in Monastirom 83 pretr-gaae, žetev je pokonČana, mostovi bo razdjani. Turki groze, da ne bodo niti s prstom ganili v slučaju kakega atentata, ako turska vlada ne tbaodi vseh zsprtih Bjjgarov. — Boj med Francozi in Marokanci. Vojaki m&rokanskega sultana so zasledovali vBt*še na franeosko ozenr;lje. Naaiala je bitka s francoekimi vojaki. Mrtvi bo trije Francozi in dva Marokanca. Dopisi. S Ćnnegavpha nad ldf»ijo. l>olg-o časa smo pričakovali, kdaj ven-dar odgovori „Slovence^ na članek v „Slov. Naroduu v katerem se je oži-gosalo, kako umetno je sestavljena bilanca tukajsnjega i?ospodarskega društva. To bilanco je skrpal nebodi^atreba prejšnji kaplau Sever, revidiral pa jo imenitni revizor Seliškar. Zadnji je tuđi na željo većine klerikaluih odbornikov mlekarske zadruge revidiral nje bilance in predloži! za trudapolno delo kon-kurzuemu komisarjn masten račun. Gotovo je po pomoti uračunal tuđi delo, katero je imel z bilanco konzuma. „Slovenec" je trdil, tla je načelnik mlekarske zadruge prosil Seliškarja naj ga ne trgajo veduo po „Slovenčevih" predalib. Ravno nasprotno! Načelnik je rekcl, ,,moja oseba Vam je na raz-polago, samo mlekamo pustite pri miru ker stem ji le skodnjete in ste jo tuđi unicilij kar Vas neizrecno veseli, saj truli znani škofov profesor matematike ni druzega želel? kakor da ugouobi podjetje, katero je imelo pač ves drug namen (namreč koristiti kmetu), kakor pa Črnovrski konzum. Smelo trdimo, da mlekarsko zadrugo so uničili le nje Dasprotniki, med Djimi v prvi vrsti kaplan Sever, kateri je vedno odvračal ljudi, naj nikar ne donašajo mlcka. Potem ni Čuda, da ni imela mlekarna one množine mleka, katera se ji je za časa ustanovitve zagotovila in je vsled pomankanja mleka nazadovala, ker vsakdo ve, da so'stroški pri mali množini mleka ravno isti, kakor če bi bila množina mleka ista, za katero so stroji odgovarjali. „Slovence1' z dne 31. juli ja št. 175 rohni in se repenči na osebe, katere nišo niti najmanj krive, da je njih konzum pred prepadom. Črnovrski trgovci gotovo ne morejo ljudi iz svojih prodajaleu odvraćati in jili siliti kupovati nlč vreduo blago v konsumn, katero leži v starem občin-skem zaporu razmetano, kakor da bi \ ga voda skup znesla. Tuđi ni kriv, da konsum na vseh koncili in krajih poka, Tone Lovračev, on je ud posojiloice, ter ima tuđi pravico na obenih zborili govoriti, in ako dolgnje, mislite, da mora molčati in vsakemu Vašemu na-svetu in trditvi prikiraati ? Tako delajo vsi Vaši dolžniki, s tem pa da čakate kakega uda na triletne obresti, se uvidi kako gospodarite. Na ta način se kmeta le Škoduje, če se redno vsakoletne obresti ne izterjujejo. Tone je tuđi gasilec, a ver,emite nam Sever, da Vaših krone je zelo malo Tone kakor ostalo gasilno moatvo popilo, dasi zelo rad pije in pleše, ampak zapomnite si, da vedno le za svoje groše. Imamo že blagajnika moža, ki jamci, da se z dohodki ne popiva, ampak se redno dolžno glavnico poplaČuje. Pravite, da nam ne bodete odgovarjali na „Naro-doveu laži, da je že načelnik Gašper Rudolf sam na vse odgovoril na občnem zboru konsuma. Ne lažite! Kaj je od-govarjal, ker ste vse preopili 1 Kdor udov je hotel le kaj ugovarjati, ste^ga tak oj s psovkanii obložili in si s tem duška dajali. Mi ostanemo še veduo pri trditvi, da konsumu so dnevi šteti, le še usodepolue ure se caka, da se dado tiskati partelisti in potem ne bode več hodil po vaši Vaš intelegentni ko-misar propadle mlekarne. Vesel mora biti škof, da ima take duhovnike, ka-terih namen ni drugi, kakor le dobri stvari škoditi, če se le ne izvali v farovškem gnjezdu. Kako je bivši kaplan v naši občini spostovan, se je pokazalo za časa nove maše, katero smo imeli zadnjo nedeljo in se je gornji potrudil priti na Črnovrško kuretino. Ljudstvo so je zgražalo in ćelo domača častivredna duhovnika ga ništa teško pričakovala. Tako Sever. nas še vedno srbi! Le dajte nam kaj povedati, ker ste užili toliko ljubkih uric s svojo iz-voljenko, katera je gotovo že do Vas omrzela in se sliši, da za Vas ne po-rajta dosti, češ, da ste presitni. Svetu-jemo Vam pa vendar, nikar se ne vtikujte med nas Crnovršce in ne de-lajte med občani prepira, ker mi ljubimo mir in se tuđi s tako osebo, kakor ste Vi, ne bodemo več prepirali ; je škoda crnila. Ostali Črnouršci. Iz Dobračeve. Po dolgem času zbudil se je zopet nas znani striček kaplan Lavrič, ohrabren od svoje „laib garde," ter poslal „Slovencu" dopis, ki naj bi služil kot odgovor na naš zadnji Članek v „SI. Narodu". Mož bi rad opral zamorca, pa se mu ta posel prav slabo posreči. V prvi vrsti omenja7 da se on ne mara v časopisih prekljati. NB. To se razume samo ob sebi, da taku „čist in resuico in pravicoljuben" mož, kakoršen je on, ne spada v „niz-kotne" žurnalistične boje, pa ti prekli-cani „naprednjaki" ne dado miru. Pravi, da svari „Marijino družbo" pred plesom, posebno pred predstavanii, ka-koršnih se sramujejo ne ravno najboljši Ijudje; pa naj nam vendar omeni eno igro, ktero smo mi uprizorili, ki bi bila v istini nemoralna. O tem govore le Ijudje, ki imajo o morali sami kaj čudne nazore. No, kaj to? Fakt je: Naše igre ho pohujšljive že zato, ker nieo upri-zorjene na klerikalni podlagi 5 zato se je blagi mož, da bi ljudstvo odvrnil od takih prizorov, naučil sam igrati ulogo -pijanega studenta", ktero večkrat idilično ponavlja v gostilnah, koder hodi „maline brata. Da bi bili mi vabili Marijine hčere na ples, mu ni treba misliti, zato ker so se že prej same dogovorile, da pridejo. Mi sicer nimamo nic zoper pošten ples, če nas kdo s tem ne izzivlje, kakor so to sto rila ta dekleta. Tu bodi omenjeno, da so se vsled našega zadnjega dopisa nekateri čutili prizadete, ki so bili slučajno tišti dan v oni gostilni, zlasti neki Člani pevskega društva in drugi. Zato tukaj konstatiramo, da nismo imeli namena napadati, najmanj tište, za katere niti vedeli nismo, da so bili navzoči. Kaplann pa svetojemo, da naj svoje marijonete Marijine hčere vsaj toliko olike nauči, da ne bodo mirnih ljudi napadale in nad njimi vpile, kakor so to storile večkrat zastran zadnjega dopisa. Da se ne bode iz njih samo norčeval, kakor se je nekoč slučajno izrazil, prisedŠi v neko gostilno, kamor tuđi hodi maline brati, ko je poprej device spovedoral, odgovoril je na vprašanje: Ali ste spo-vadovali Marijine hčere? „Podelal sem se nekoliko norca iz njih, ja." Ali ni to skrajno nizkotno za duhovnika, tako žaliti najsvetejša čustva mladih dekletV Sploh pa bi se dalo o njegovem „obi-ranju nialin" še marsikaj pikantnega povedati, pa za danes bodi dovolj, če bo treba se prihodnjič več pomenimo. Pravi, da se bori za resnieo in pravico. Vprašamo ga pa: kakšna pa je tista resnica in pravica, za katero se borijo klerikalci? O tem govore zgodovinska đejstva izza časov, ko so imeli klerikalci svetovno moc v rokah, ko so bili duhovniki s papežem na čelu absolutni gospodarji sveta. Kako se je takrat godilo nižjemu ljudstvu, kmetom, de-lavcem in drugim v dobi: Ko grmade so svete plam tele ! In ko žrtve so misli svobodne na njih Begu v slavo proklete gorele! Ko so ljudi z bičem priganjali k delu, da so jim zidali po strmih hribih gra dove in cerkve, ko so pobirali desetino, jemali jim najboljše in najkrepkejše sinove in hčere ter jih oskrunjevali. Ko so ljudi mučili na tezalnicah, jih zapirali v temne iu smradljive ječe. Ko so se prepirali cerkveni dostojan-stveniki, ima li ženska dušo ali ne? Ko je vladalo največje praznoverje in nevednost, takrat so bili „blaženi časia takrat je vladala svet klerikalna pravica in resnica! Toda teh časov mi ne želimo nazaj in smo prepričani, da jih tuđi ne bo! Ker nazaj v preživele čaše se ljudstvo ne povraća. Proti koncu mož začuti v sebi tuđi preroškega duha; definitivno še za-kliče, da koneČno tuđi v Žireh zmaga katoliška-napredna misel. Mi jako dvo-miruo, Če se mu kdaj to izpolni. Najbrže bo on poprej za stalno odnesel iz Žirov pod svojim klobukom svojo pravico in resnieo. Saj je tuđi pred volitvami zagotovljal svojim ovČicam, da prav gotovo zmaga njegova stranka, a klerikalcki so bili poraženi, kot še nikdar, dasi so se trudili do blaznosti, da bi zmagali. Zdravstvujte ljubi striček ! Vaš „Abditns" prijatelj. Rojaki! Dno 15. avgusta ima »Murski Sokoi« S7oi \13tanovni 8hod. K temu shodu, kateri naj pokaže, da mursko polje in slovenske gorice visoko dvt-gata zastave« narodne zaved-nostiin narodnega napredka, vabimo Vas vsa slovenske rojake brez razh čka stanu in starosti in brez razločka poht čnega naziranja, če je isto le čaatno in ne proti-narodno. Pridite torej vai, ki imate pošteno slovensko srce, priđite vsi, ki ljubite svoj materni jezik in krasno nado domovino, vsi nam boste kot bratje enako dobrodošli. UstanovDi shod se boda vršil ob 11. uri predpoldne v telovadnici Fran Joiefove dole. Popoldan ob 3. uri bo velika ljudska veselica in predavanja o pomenu telovadbe in Sokol-stva sploh. Udeldžili se bodo državni in de-Želni poslanci, kakor tuđi govorniki iz sokolskih krogov. Torej na evidenje in vaem roja kom bratski sokolski Nm zdar! Babič Martin, podestnik na Mott; Babnik Liudvik, vrvar in obćinski odbornik v Ljut >meru; Bohanec Ivan, župnik v S^etinjah; Božić Anton, poseatnik v Radoslavih; dr. Chloupek Karol, okrožni zdravnik v LjUtorneru; Duna) Fran, posrđt tak v C-zanjt«vcib; Koćevar I^an, doželni posianec v SrediSĆu; dr. Kreft L-eion, zdravnik pri S? Juri|U ob Sćavnici; dr. Kristan Oroslav, z i ravni k v Ormožu; Kukovec Ivan, okrajni načehnk v LjutjmHru; Le-bar M*»j*ž. gostilnič^r v Va6|tvas; dr. L e b a r Josip, zdravnik v Križevci; ; Peto var L^opold, velepcuest-nik in poštar v I^ankovcib; Ploj OtonJ c. kr. notar v Gornji Radgoni; Puco nj a Josip, veleposustnik na Cvenu; Rajh Alojzij, tržan in ob-činaki odbornik v Ljutorneru; Rajh Joško, velepoaestnik na Moti; Sra-bočan Anton, provizor v Ljuto-meru; Vuk Ivan, posestnik in ob-činaki predstojnik v Terbegovcih; Vraz Janko, pcaestnik v Cerovcu; Vršič Alojzij. tr^iVc-c in tržan v Ljutomeru; Vršić Jo^ip, ob6in — Gospa Morosinijeva jo bila silno razburjena, a vendar se je hitro odločila. — Go3pod — je rekla — jaz sicer ne poznam Vaših namenov, ali moja hči mora oatati, za kar velja, namreč otrok mojega sedanjega moža. Jaz ljubim svojo hčerko in ji želim dobro, ali te žrtve ne morem zanjo storiti, da bi končala svojo srečo in srečo svojega mož a, razkrivii, da je Sancin pravi oče. — Toda — pomislite na doto! — M>~>ja hčerka postane lahko areČna tuđi brez dote. Lepa je, de-lavna, ifubezniva in z malim zadovoljna- Ia če umrje moj mož, dobi nekaj tiaočakov, je mož zavarovan. Dekle je preekrbljeno za vse živ ljenje- — In Sancin? je sedaj vprašal Žid. Alt mft ne želite, da bigavideli? — Ne, je odločno odgovorila gospa Morosinijeva* Povejte mtit da nikakor ne želim, da bi se kd»| vi dela, Lepe urice-, ki svm jih v pomladi življenja s Saocinom preživeta, se ne- vri»«f« veči Jai sen postala ■tara in grda — tuđi ■ Sancinom ne bo bolje. Kako žalostno bi bilo, ko bi se videla sedaj. Jaz nosim v svojem srcu njeg>vo podobo — izz^i čas«, ko je bil mlad in zal in to po* dobo si hočem ohraniti. To je naj* ljubši spomin mojega življenja. — Sancin je še vedno jako lep mož, je pripomnil Minzi. — To gotovo ni več, kar je bil. Sicer pa bi jaz preveč trpela, ko bi ga videla in bolelo bi me, ko bi me videl sedaj, ko sem odovetela. Ne! Bolje je za oba, da se nikdar več ne vidiva. On naj ostane v svojem bo gaaUu — jaz ostanem pri Bvojem mož u Najbolje bi bilo, da mu rečete« da sva mrtva jaz in njegov otrok. Žid je sprevidel, da ni ničesar opraviti in zato je odšel. Goppa Morosinijeva ga je spremila do vrat, Žid je dobro zapazil, da ima žena mokre oči, ali ganile /ateeolze niša Posiavljajoč se od nekdanje Sincinove ljubice jo je prosil, naj nikomur ne pove, da je bil pri nji. — Ja* imam opravila v arzenala in pridem v dotiko z Vašim sopro-gora, je rekel Minzi, torej bodi te pre- vidni, če bi omenil, da se je z menoj seznanil. Moje diskrecije ste lahko zagotovljeni. Nihče na svetu ne izve najinega današnjega pogovora. Će je gospa Morosinijeva mislila, da je z Minzijevim odhodom vaa za deva zopet pozabljena, je bila v ve liki zmoti. Žid ni mislil odnehati, nego je le iskal drugih potov, da bi prisel do svojega smotra. Ker pri ženi ni ničesar opravil, šel je iskat moža, da bi pri njem poskusil svojo srečo. Dobil je o njem že poprej na tančnih informacij in vedel, da je mož dostikrat v denarnih stiskah, ker rad igra. To je Minziju zadoatovalo, da je skoval svoj nacrt in se lotil njega izvrSitve. Še isti dan Be je seznanil 2. Mo-rosinijem in ga ni več pustil iz 06L Spoznal je vse dobre in slabe strani njegove, spoznal, da je zadovoljen s svojo ženo in da ljubi svojo hčerko tako preBrčno, da bi ji rad pridobil veliko premoženje, pa če bi moral zato storiti kdo ve kaj. Minzi je tri-umfiral. — Če ne dobim hčerke, je rekel sam sebi, dobim pa kake tajnosti in nacrte iz arzenala — in te so gotov đenar. Sans, da zmaga. Dr. Slano pa pozna Šukljeja predobro. Ni mu zaupal ter z našimi strankarji dogovoril mane-ver, po katerem se je Suklje odpra-vil od te kandidature. Suklje je v tem manevru bil preveč domišljav in na to je dr. Slane pri svojem manevru računal, Šio je! — Potem, pa se je Šuklje jezil, da se ga ni volilo. Njegov nacrt, da z našim mandatom razbije sedanjo večino v deželnem zboru, da postane deielni glavar ter vod ja klerikalne stranke, ki bi svojo voljo tej stranki diktiral, se je izjalovil. Klerikaloi so videli, kako je potem Šuklje uganjal vsako vrstne neumnosti NovomešSanom, videli tuđi, kako je ponizno proail za njih Ijubezen. Videli pa tuđi, kako smo mi liberalci tuđi še zdaj gladili pot v klerikalno stranko. Danes to lahko odkrito povemo, ker imajo klerikalci Šukljejev legalizirani podpia v ro-kah. Kako in zakaj naj bi bili sedaj konsternirani, ko se je uresničilo to, kar je najboljši poznavaleo Šukljeja Že pred leti prerokoval ter naao stranko pred Šukljejem svaril. Liberalci smo videli, kako je Šuklje kot državni poslanec silil vse druge slovenske poslance v brezpogojno s'už bovanje vladi; videli smo, da morajo klerikalci biti v tej službi kot del univerzalne klerikalne stranke, tuđi če je to na škodo našeau narodu, vedeli smo, da ima Šuklje dober nos za izpremembe v višjih in najvišjih vladnih krogih in da se po njih ravna, in vedeli, da vlada v teh kro gih klerikalizem. In ker naša stranka nirca večjih sredatev na razpolaganje, smo prišli do prepričanja, da bi sto rili velikanako neumnost, če bi Šukljeja vzeli v svojo stranko. V naši stranki bi bil Šuklje ostal z name-nom, dajo razdeli. Naravno je torej, da ga nismo marali in da smo se ga heteli na vsak način odkrižati. In odkrižali smo se ga res. In radi tega, ker smo premišljeno omogočili in pospešili v svoji stranki korist, radi tega naj bi bili sedaj konster-nirani? Klerikalci paČ pešajo in treba jim je nekaj boljše krvi. Dali smo 3im jo; dosti prida sicer ni več, a v klerikalnem organizmu bo dobro služila — nam. Kdor je bil enkrat sovražnik rimskega klerikalizma, ostane to do smrtne ure, ko ga, duševno oalabljenega uženo s hudičem in peklom. Ali ne glede na to, je Šukljejeva natura taka, da bo hotel Šuklje v klerikalni stranki diktirati in gespodovati. Tako naturo že imajo klerikalci v svoji niši. Ta dva moža sta si podobna v marsičem tuđi po zunanjosti. Ce bi ta dva samo za eno noč zaprli ekupaj v en kurnik — bi drugi dan ne našli v njem kozlovskih brad in se črev ne. En krat se bosta ta dva moža zagrabila — zakadilo se bo in zasmrdelo bo močno. Sicer kmalu to še ne bo, ker bo Šuklje nekaj časa ponižen in po-hleven. Saj mora vendar prej teren preštudirati in pridobiti nekaj tega, zaradi Sesar je v prvi vrsti prestopil h klerikaloem. Potem pa bo začel metati svoje dinamitne bombe da bo kaj in z naše strani bo kar veselje gledati te prizore. In mi naj bi bili konsternirani ?!! — Minoli teden ni bilo v Ljubljani niti najmanjšega spopadka političnega značaja. Nemci nišo provocirali in vsled tega jih je vsakdo v miru pusti 1. To paS kaže, kdo je bil pravi provzročitelj vseh tiatiti, sicer brezpomembnib spopadkov, zaradi katerih so nemški listi toliko vpili in lagali. Graški »Ta^-spošti* menda ne ugaja ta mir v Ljubljani. Zdaj je doba kislih kumar in ker še ni mogoČe zahtevati, da bi se vsak teden kakega kralja umorilo ali da bi umri kak papež, bi isaj rada po pisovala grozno trpljenje ljubljanskih Nemcev in nemškutarjev. Priobčila je konfuzen dopis iz Ljubljane, v katerem se strahovito jezi na naš list zaradi notice, v kateri smo rekli, da želimo nekoliko več korajŽe na ljubljanskih ulicah. Ne borno se pre-rekali s »Tagespošto«, ker stojimo na stališču, da je popolnoma vse eno, kaj piše. Nemški listitvsi, brez izjeme, so Slovence vedno samo grdili, napadali, demuncirali inzasra-movalina najpodlejši način in temu se ni čuditi, ker to je posledica neniškega značaja. Pribiti* resnica je, ki jo je še Bis-marok moral priznati, da Nemcev nikjer na svetu ne marajo in to prav zaradi njih značaja, ki ga zlasti tam kažejo, koder imajo kaj veljave, kakor v Avstriji. Vzpričo temu je odveč vsak poskua nemške liste podučiti ali prepričati in zato nam niti v sanjah ne prihaja na mi sel, da bi se spuščali z včerajšnjim dopisom »Tagespošte« v kako pole-miko. Le da naši čitatelji spoznajo blazno megalomanijo teh ljudi, povemo, da proglasa »Tagespošta« kranjske Nemce in nemškutarje za »\Vohltiiter des Landes«. Kaj tako borniranega pa že dolgo nismo čitali, dobrotniki dežele! »Za poČ't«. Ko bi nam ti ljudje le že povedali, kake dobrote so deželi izkazali? A'i je mar to dobrota za deželo, da se blagovolijo ti ljudje ob slovenskih žuljih mastiti? Ali to, da dobivajo pri nas za svoje kapitalije vidje obresti, kakor kje drugje? Ali to, da so milijone vredne naravne zaklade naše dežele pokupili za par grošev? Nemci so bili vedno tišti, ki so na Kranjskem želi, Ur so sejali Slovenci. Slo-venec se je vedno potil, Nemec pa je jedel pečenko — zdaj p,a se ti ljudje proglašajo za dobroti ke dežele. Tuđi o nemški kultur vedno radi besedičijo. Nemška kultura je gotovo velika in znamenita, četudi še dolgo ne to, kar si Nemci domi-šljajo. Toda — v kaki zvezi pa so kranjski Nemci s to nemško kulturo? Ravno v taki, kakor krošnjar Itzig Teitelbaum v Tarnopolu z Rothechil-dovimi milijoni. Nemška kultura je velika in znamenita, ali vzlic temu je na milijone Nemcev, ki o njej ni-Česar ne vedo in med temi so tuđi kranjski Nemci. Bahajo se vedno s premoženjem bogatega strica, a če se jih bližje pogleda, se spozna, kako prazna je ta baharija. Če se primerja kulturno stanje nemškega elementa v nekdanji notranji Avstriji s kulturnim stanjem Slovencev, se mora priznati, da nam nišo Nemci dosti naprej, četudi za svoje napredovanje lahko porabijo to, kar je vstvaril ves nemški narod. Ako se pa primerja kulturno stanje in kulturna delavnost kranjskih Nemcev s stanjem in de lavnoatjo kranjskih Slovencev, se vidi na prvi pogled, da so ti kranj ski Nemci v vaakem oziru naravnost inferijoren element. Ce se tak element proglasa za dobrotnika dežele, je to nekaj take ga, da mo-rajo krave zblazneti-in teleta božjast dobiti, če to slišijo. — „Slovenac" in nemški trgovci. Zadnje dni je »Sloveneo« jako pogumen proti nemškim trgovcem. Vsak dan jim postreie s kako krepko besedo. To bi bilo vse prav lepo in dobro, ko bi »Slovencu« nje-grove moŠke besede prihajale iz srca. Žal, da so te besede v direktnem nasprotju z dejanji klerikalne stranke. Dokler bodo klerikalci samo govorili proti nemškim trgovcem, skrivaj pa jim dajali obilnega za služka, doslej bodo vse take »Slo-venčeve« deklamacije — hinavske. Pri tem ne mislimo na tište posa-mezne klerikalce, ki dajejo rajSi na sprotniku zaaluzek kakor rojaku, pri tem ne mislimo na skota, ki je med Slovenci nabral tiaočake za Bvoje nepotrebne zavode, z a a 1 u ž e k pa dal nemškim naoionalcem, nego na stranko. Kterikalci se ponosno ime nujejo katoliško-nar. stranko, avoje katoličanstvo in svoje narod njaštvo pa kažejo a tem, da za »Oo spodarsko zvezo« kupujojo vse svoje potrebŠČine pri Ž i -din in pri nemških nacional cih in da »Gospodarska zveza« podpira nemške nacionalne trgovce in agente samo,dabi uničila slovenske narodne trgovce. Ali želi »Sloveneco, da po vemo, kdo zalaga »Gospodarsko zvezo a sladkorjem? Dotična ti ma je n e m š k o - n a c i o n a 1 n a! Aii želi »Slovenec«, da povtmo ime tistega komisijskega agenta, ki je »Gospo daraki zvezia prodal ž« obilo raznega bUga in se bavi zlasti 8 prodajo moke? Tuđi ta je nemško nacional e c. Ali želi »Slovenec«, da po vemo ime tistega trgovca, ki je bil v najtesnejšem razmerju z »Gospodarsko zvezo«, ki je vse polno naj slabšega blaga prodal klerikalnim konsumom in končno še »Gospodarsko zvezo« tako imenitno speljal na led, da je pri njem lepo svoto izgubila? Tuđi ta je nemSki naoio naleo, bil je naročnik »Ostdeu-tsche Rundschau« in se priprav-Ijal na prestop k protestantizmu, dokler ni dobil priliko izko-riščati katoliško-narodno organizacijo. In takih sluČajev vemo še več in če je »Slovenec« radoveden, mu postre žemo tuđi z ime ni. Ta dejstva kažejo, kako prazne so »Slovenčeve« deklamacije, s katerimi lovi zadnji čas ljudi na svoje limanice. Kdor drugim priporoča načelo »svoji k svojim«, je mora naj-prej sam izvrševati. Pa kleri kalci so vedno taki. Očitno hvalijo in priporočajo vodo, skrivaj pa pijejo vino. — Slovenski trgovci na občnem zboru „TrgovsKega bolnlšnega in podpornega dru&iva. Dočim so se udeležili vsi nemški trgovci — tadi na polu hromi — občnega zbora trgovskega bolnišnega društva, izostala je ve ćina slovenskih trgovcev od zadnjega občnega zbora in se radi iepega nedeljskega vremena rajše podala na Gorenjsko, Notranjsko in Gradež. U parno, da nam ne bo potrebno, pri prihodnjem občnem zboru take malomarnosti grajati. Na svi-denje vsi do zadnjega moža na volišču! — S Ćrnega vrha nad Idrijo se nam piše: rSIovenec" z dne 5. avgusta t. 1. št. 179 poroea med dnevnimi vestmi — liberalna zdivjanost in surovost v Crn em vrbu — kako da se v naši vaši rabi dinamit, v svrho streljanja ob izvolitvi deželnega po-slanca, razstreljevanja mlajev, kojega je bil za časa nove maše uck zlikovec razstrelil in da se je vnel dinamit v neki kuhinji. Gotovo se čutim podpisani (ker imam veckrat dinamit v zalogi in sem straukin nasprotnik) prizadetim, in mi je đolžnost na tem mestu oblastvom, kakor občinstvu stvar pojasniti. Da bi se za easa izvolitve deželne^a poslauca streljalo z dinamitom je popolnoma ovrženo, ker se je streljalo s tako imenovanimi raketi „Kanonenschliige". Glede mlaja, kateri je bil razstreljen, se je pri komisijskeni ugledu kouštati-ralo, da7 ker je bil les ves ocrnjen, ni mogoČe, da bi se bil rabil dinamit, ker ne pusti dinamit crnih sledov. Podpi-saneinu vnel se je v kuhinji pred par leti dinamit, kjer sem ga topil, ker je bil zmrzuen in sem se imel v tej zadevi pred sodiučem zagovarjati. Priponiniti mi je, da so v naši občini fantje razdvojeni. Za novo maso je vsaka teh . strank postavila svoje mlaje. Zadloški in trebčanski fantje so jih postavili v Trebčah, črnovrški v domaći vaši. Vsled tega, ker so se od strani žu-panstva delale zapreke, da se nišo smeli predebeli mlaji staviti, a so fantje v Trebčah vendar postavili zelo debel nilaj, se je razpor «e povcčal in ni iz-ključeno, da bi se iz nasprotstva zgodilo, da se je mlaj razstrelil. Ako pa ve domišljavi dopisnikar „Slovenca" več povedati, naj zadevo pojasni in pove, kdo je krivce, da se istegu rok i pravice izruči. Ivan Lampe. — r/opet eden! In zopet je šel eden — rakom žvižgat in zabam pet, narnreč konzum v Laske m Dne 23. t. m. bo izredni občni zbor tega fdimcznega društva, na katerem se sklene — likvidacija. Na ta način tse izogne konzum konkurzu. Saveda je tuđi ta konzum ustanovila duhovniŠka btranka iz same Ijubezni do h]ov. kmeta, ki bo sedaj imel čast in veselje plače vat i izgubo in s troske. Toliko časa so gg bo ž|i i:atiU8'n;ki kmeto rešev^li, da so jih srečno pripravili ob nekaj tiso-čakov! —- Sv. Višarje so znana božja pot. V »Miru« čitamo sedaj pri-tožbo, da Slovenci, posebno Ljubljan-čani na Višarjih zahtevajo vedao podobice, tablice in dru^e spominke izrecno le z nemškimi napisi. Kdkšni ljudje morajo to b i ti ? Ker liberalci ne hodijo na božja pota, morajo ku-povalci podobic in svetinjic ter ča-atilci nemsčine biti samo iz onih krogov7 ki se drže — duhovniških bukenj. — RazpuHčen občinski odbor. Veleiaslužni župan v Podgradu v Istri, gospod Slavoj Jenko ee je, kakor znano, pred nekaj časom odpo-vedal županstva, katero je dolgo let vdtrajno in požrtvovalno vodil. S^daj je namestništvo v Trstu odredilo, da se vsled županevega ođđtopa raz-pusti občinski odbor in razpi-sejo nove volitve. Deželni odbor istrsUi je že napravil svoj pred log glede imenovanja. zaČasne uprave v Pudgradu. Hadovedni snio, kakim ro-kam izroči vladd to občino. — Umrla je včeraj popoludne ob polu 6. uri soproga g. Iv. Dražila, vodje mestne posredovalnice in pred-sednika »Slavca«, gospa Helena Draži i po kratkem bjlehanju. Naše srĆno sožalje. I— Slovensko trgovsko društvo 9Merkur( opozirja svoje člane in prijatelje društva še enkrat na jutrajšnji Ulet čez Vintgar in Bled. Zbirališče točno ob s 47. uri zjutraj na južnem kolodvoru tuđi ob dvomljivem vremenu. — Pevskega društva ^Ljubljana' izlet v (hmeljne se vrši jutri. Odhod ob 1. uri 55 mm. iz državnega kolodvora do TavĆar-jevega dvora, od tu z vozovi k Je rasu, kjer bo petje, sviranje mengi ške godbe in razne zabave. Za dobro pijaco in dobra jedila je preskrbljeno. Na svidenje! — Slovensko zidarsko in tesarsko dru&tvo priredi v ne deljo dne 9 avgusta t. 1. veliko vrtno veselico s sodelovanjem tukajšnje društvene godbe, na vrtu restavra ojje gosp. K«ran Remioa »Pri novem svetu« na Marije Terezije cesti št. 14. Slavno občinetvo in prijatelji društva se tem potom uljudno vabijo k mnogobrojni udeleibi. — Jakob A c c e t t o , načelnik. — Proslava 25letnice okupacije Bosne in Hercegovine. Kakor smo že poročali, sestavil se je v Ljubljani iz sobojevnikov leta 1878. posebeu odbor, ki priredi dne 15. avgusta v Ljubljani slavnost v proslavo ozuačeue okupacije. Vsporcil teslavnosti obsega tri dele. Ob 9. uri bodeža ude iežnilte v minski cerkvi posebna masa, pri kateri bode gosp. gimu. profesor dr. Janez Svetina imel sluvesno propo-ved. Udeležuiki te cerkvene slavno»ti se zberejo ob 1/>1$. uri na vrtu restav-racije „Novi Svet" (Marije Terezije cesta) in odkorakajo skupno z godbo ob 3/40. uri v minsko cerkev. Po kou čanem cerkvenem opravil u korakajo zopet z godbo na vrt imenovane restav-racije, kjer se potem razidejo. Ob pol 1. uri popoiudne je na vrtu restavra t'ije „Novi svet" skupni obed sobojevnikov iz leta 1878. in ob 4. uri popoiudne se prične istotam vrtna veselica pri kateri sodeluje vojaska godba e. iu kr. pešpolka kralj Helgijeev Št. 27. __ Vstopnina k veselici 40 U za osebo * Cisti dohodek veselice je namenjem za napravo spomenika padlim domačim vojakom v Ljubljani. SodeČ po pripravan smemo pričakovati, da bode veselica kakor vsa slavnost izpadla . zelo častno. Odbor je ukrenil, da bodo udeležniki, ki pridejo po železnici, na kolodvorih pričakovani po odbornikilj. V trajen spomin slavnosti se bodo pr0. dajali črnorumeni trakovi s posehniini napisi, pri vrtni veselici pa ineil dm gim tuđi nalašć narejene razglednici«. Zelo obsežni vrt rastavracije „Novi svet" bode lepo okraseu in elektric-iio razvetljen. Odbor je nas naprusil opo zoriti na to, da je nujno želeti, da pri dejo sobojevniki iz leta 1878. z vojno svetinjo, eveutuelno tuđi z drugimi vojnimi dekoracijami. Udeležniki skup nega obeda naj naznanijo »v<»jo ude ležbo ter priposljejo znesek za ol>e<| ('-) krune za osebo) uajkasneje do lo. avgusta, ker bi se sicer nauje ne moglo ozirati. — Telovadno drufttvo 9|Go« renjski Sokolcc priredi v neđeljo, dne 9. avgusta ob 5. uri popoludn« I javno t-lovadbo na glavnem tra,u vi Kranju. Spored: 1 Proato vaje. 2. rl'^. lovadba na orodju. 3 Skupine. Javile telovadbe se udeleži tuđi bratsko društvo »S^koU v Ljubl|ani. Ob u uri veselica a pttjem in godbo na IV M^yerjevfm vrtu. Sjdeluje al. čital niski pevski zbor in medčanska godbd Ob 3. uri ee zaključi keglanjn, ( rjro. jeno na korist »G jrenjskemu Sjkolu« in se razdele dobitki. Ob neug;>>dnetn vremenu odpade javna telovadba in vrtna veselica. P. n. obftinstvo opo-larjamo na to javno telovadbo in pri« pomnimo, da se je lahko udeleži i v'akcm. ki priđe v Kranj ob zil. ob 1 .3 in 5 uri popol. vr*^a pa se iahko z vlakom o> 8. i a r 4l0. uri ivefier. Vstopn na k veselici 50 vin. za OBebo Piep!ači'a se hvaležno sprejmejo. — Sokolska veselica v I drlji minolo nedeijo 2 avguata ,o vspeia v moralnem oztru najlepše, rnanj v telovadnem. S^kol je hotel nss opiti to pot v velikem številu, zato pa ni tako strogo gledal na iz veibanost, kakor na mnoŽico. Ob činatva iz Idrije» nekaj goatov tuii iz Spodnje Idnje in Godovića, je biio toliko, kakor še ne kmalu pri kaki narodni veselici. Vaa veselica se je vršila na posdstvu br staroste Ivana Grudna na Jeličnem Vrhu. Glavna točka je bila telovadba na prostri nem travniku. Nekaj novega do bile vaje s kopji. S tem orodjem so telo vadili Poljaki na zadnjem sokolskern »hodu v Pragi, letos pa (nad 1000> na 9vojem shodu v Lvovu. Kopje je po dobno ulanskim sulicam. 2 00 m dol^a palica iz mehkega lesa, okovana iu obeh koncih, pod železno sulico tr j bojen prapGrec predstavlja kopje Vežbanje s konji, če se vadi skupna, rabi obilo prostora, zato meo pripo ročljiva sokolskim društvom, ki ni majo telovadišč na prostem. Sicer so pa vaje izvedene s silo in gibč nostjo, zelo lepe. Te vaje je iivajalo pod vodstvom br. Novaka Šest bo1] ših telovadcev. Vaje nišo bile po-vsem eksaktno izvedene, poznalo ^e je, da je bilo premalo skupnega vel banja. Najlepše so nadi telovadci \l-vedli zadojo vajo. Z% tem je nasto-pilo 44: telovadcev (26 članoT in 1S vajencev) v rajalnem nastopu k pro sticn vajam. Rajalne vaje so se izvršile vzpričo male negotovoati dobro ravno tako so bile proste vaje izvedene brez vsake pomote prdeizno Na različnem orodju je na to z je denkratno menjavo telovadilo 5 vrsi (3 ćl&nov in 2 vajencev). Imponira; je skok Čez vrvico in kozo obenem Najvisje sta skočila br. Ferjančič m J. Pivk, namreč 2 m. Na daljavo at je skakalo do 4 m. Pri tej telovadb so prvikrat nastopili obrtnički vajenci in so izvajali vse vaje, rajalne, proste in orodne prav povoljno. Mnoj brojno občinstvo je s zanimanjem b,^ dilo vsem vajam in navduseno odo bravalo poaamezne vaje. Po telovadbi je bil na vrtu koncert društvene godbe, ki je s sigurno izvedbo raz nih skladb žela obilo pobvale. Dasi je bil zelo obširen vrt zaveden do zadnjega kotička, je vendar še mno^o občinatva odšlo, ker ni dobilo pro stora. Idienom »8jkola« je načelnik br. Novak pozdravil došlo občinstvo zavračal nesramno klevetanje kler kalcev na »Sokola«, povdarjal, da je današnja veselica dokaz slovenske Idrije, zahvalil se vsem podpornikom »Sokola«, vzlaati narodnemu ženstvu, Se posebej goapicam, ki so pred krati kem izroCile »Sokolu« dragooen trakj vzpodbujal vse k nadalnjemu delol vanju v korist slovenskega naroda! Govor je bil z burnim odobravanjenT vsprejet. Po končanem koncertnerol delu veselice se je pričel ples, ki j«| neumorno trajal do 10 ure zvečerj Prav U veselica je zopet pokazala! kolike simpatijo vživa idrijski »Sokol«E od strani občinstva, pokazala pa tudii da je skoraj vse razsodnejfte prebi L valstvo llnje v narodno napredneivl taboru. Neumorno delavnemu idrijT skemu >8okoluu pa na krasnom! vspehu najiskreneje čestitamo teT khčemo: »Vzleti Sokol!« Nazdar' L — V selski oboini je sedal župan g. Demšar ii Cešnjice. Občin»E ■SaT' Dalja w prilogi* ^Bi I g. Priloga „Stovenskemu Narodu" št. 182. dn6 8. avgusta 19O3. cplška ima vsled tega, kakor izvirimo iz povabil k občinski seji, ime občina Selca na Češnjici. To se je zgodilo čisto nepostavnim potom, da nrsi sedaj naša velika občina ime Cešnjica. Kdo je dovolil g. županu spreminjati tako uamolastno ime cbčine? Tuđi je popolnoma brez do-voljenja župan prenesel občinski urad iz Sele na Češnjico. Občinski odbor tesra ni sklenil v nobeni seji. Tako pssovsko menda se nikjer ne vlada, kakor v naši občini. Popolnoma ne-postavno je tuđi, ker se nahaja žu-panstvo v konsumnem društvu. Ne vemo, zakaj se to pusti in ravno tako ne vemo zakaj se oč'nskim od brrnikom pusti nalagati kazen od obiinskega odbora, ko isti ni sklep-5en. Učeni naš župan tuđi ne pod-p.še povabila k občinskim sejam in iako gre naprej z našim slavnim iu-pinstvom. To vee je nasledek, ker *;> tišti župnikovi podrepniki pri ob-iVnsfeih volitvah pomasr*li, da se je iupanstvo preselilo iz Sele — Ditetantje w Radečah -rirnrJe V s..tK t >% rtnv 15. avgusta, ■večer ot) polu 8 un in v ned^!|O, dne 16. avgusta t. i , pjpolciansko uisko predstavo, in sicer narodno ,ro s petjem »Deseti brato s prisnim siđelovanjem p^vskega in :rburaškega društva »Kuti«. Pev e- - točke spremlj«* na glasoviru iz aznosti g1. J. Kamnisar. Kulise ? ika nas jako spretni domaći shkar Fr. Uili. Cene prostorom so vziio ivino gtroškom in trudu jako nizfce r bo s tem vsakemu prilika dana, ;j;leoati si narodno življenje naše rrite Dolenjske v polupreteklem času. F" prave se vrše velikanske in upati v. da bo igra v -vsakem oziru dobro v-^ela. Prićakuje se pa tu^ii od p. n. roinstva, da pe bode ocizvalo v pol renti številu, da poseti našo krasno ;: i:nico ob tej priliki koiikor mo-j ce veliko tfostov iz bližnje in ođ-d. jene okolice — Vinski trgovci nam pišejo: i:. alevredna je inisei, da je slavna c. k:. kmetijska družba aranžirala podje-:'■?. vse vrste kranjskih vin razpostaviti , speh gospodarskoga osvobojeDja ce-^upnega slovenskega naroda sploh. a čast prirediteljein ! Kakor nobena -var ni popolna, tako tuđi ta ni. Xa-zlic temu, da je vsa naprava izborna, indar pogrešarno dolocenega termina, > kojem naj bi bila vinska klet eelita, da moremo mi vinski trgovci rediti svoja popotovanja. Sploh pa se :.am zdi, da je vinska klet premalokrat iprta, kajti ueizmerne koristi bi bilo a nas, ko bi bila slavnemu občinstvu čkrat dana prilika, prepričati se o stnosti izborne kapljice naših kranj-ili vin. V očigled temu bi želeli, da že opetovano izražena želja vendar krat realizira, polagamo dotičnim : ktorjem se posebno na srce, da uva-,|ejo takorekoč ljudsko željo in nam "-aj dvakrat na mesec ob določenih eh omogočijo prepričati slavno ob-. istvo o dobroti kaplice naših vino-- adov. Vspričo omenjenih nedostatkov )simo, da poklicani krogi izvoli jo etresovati to za nas vinogradnike ievažno in velepomembno misel, kajti mislimo, da se temu lahko priđe v k>m in da tuđi slavni c. kr. kmetij-:i družbi ne more biti za kvar. Marko Punočašič, posestnik vinogradov. — Poroci se, (ine 10 avgu .a g^spo-1 C i n 1 Globo £ n i k , :: št3? banket «Slć»vij^« v Ljubljani z ^ospođičn" E na o \V interhal-■rjovn. (Jest tamo! — Nesreća. V u^d^Ij-. 2 av sr u sta, pregloiov^l«. sta dva br-itranca, ki se obadva pišt-t-t Jožef Bukan v '-? btrski tfori pri S:. J*nžu neki sa-ifccferes. Pri tem ravnanju s«* sproži fnemu Đabasan samokres in zadene tromija drugega na levo stran v tre-t'uh tako nesrečno. da je b:l v par Mantah mrtev. Sodnijsko raztele--c-njo je dognalo, da mu je preetreiil ve;iko trebušno žilo odvodnico, iz fe^tere je ustreljeni izkrvavel — Umor. V Podstudencu pri r mniku so aretovali posestnika Mar "na Podstudenska, ker je avojo ženo teklal. Prerezal ji jo vrat, in sicer *ii tee-a. ker je razuzdano živela. — Obesil se je na Dunaju ^■e-tni Avgust Domladiš iz Iiir. itrice. — Dragonska begunca — ^iorilca. Oi grašUega dragonskega oika st& nedavno pobegnila dra-f'-iica Pucher in Reitter. Potikala 'a ee po Gor. Stajerskem kot poto-aica ter sta v Wartbergu umorila fi oropala nekega usnjarja. Moriicev - nišo dobili. — Izpred sodišća. Kazen ^e razprave pri tukajšnjem dežel-em sodišdu: 1.) V noći od 3. na 4. rosinca t. 1. ee je na Pdati unel boj ^ed fanti, v tem boju je zadobil lbjzij Janežič dve ubodlini na dee-'■h pođlektih in nad desno lopatico, Antona Zajca, tovarnidkega delavoa je pa nekdo a polenom po glavi uda-ril in ga težko poškodoval. Da je A loj lij a Janežiča, delavoa iz Pšate Zajc z nožem ranil izpovejo zašli dane priče, kakor okvarjeneo sam. Ne ve se pa kdo je Zajca udaril, sicer je bil na sumu koi storileo Alojzij Janežič, a ta priznava le v toliko, da je Zajca z roko od sebe pahnil in da je na to pričel Zajo z nožem mahati. Sodišče je Janežiča oprostilo, Zajca pa na 10 mesecev ječe obsodilo. — 2) Avguštin Kos-mač, dninar v Idriji se je dne 28. rožnika v Maravčevi gostilni sprl s Franct'tom Hožičem zaradi nekega dekleta. Pričalo se je z običajnim zmerjanjem, Božič je dal Kosmaču par zaušme in ga vrgel ob tla, na kar ga je razjarjen Kosmač s ste klenico po glavi udaril in ga težko poškodoval; obsojen je bil na 6 ted-nov ječe. — 3) Dne 19. mal. travna t 1 je bilo v Kocijančičevi gostilni v Ćernivcu več gostov, m^cl njimi tuđi f*ntje iz Brezja in Černivca; tem poslednjim ni posebno družba ugajala ob mizi, pri kateri je sedel Jože Koojan, Mt*tevž in Valentin Zvab. Pri odhodu je Kocjan fari ta Antona Finžgerjći nekoliko po licu pogladil, in to je dalo povod k pre-tepu. Fanta Anton Finžgar in hlapec Anton Lovse sta vdanta po odišli družbi, prvi je imel volovsko žilo, drugi poleno, posebno se je pri napadu cdhkoval Lovše, od katerega se je mislilo, da je Jožefa Kocjana težko poškodova); vendar je imel okvarjente še toliko moči, da je z Matevžoin Žvabom stekel v bližnjo Dacarjevo bišo, kjer sta vezne vrata za seboj zaklonila. Kmaiu za njima so pridrli fantje Janez Grilc, Janez Triplot, Janez Štefe in Anerei Jerašič kakor tuđi prej omenjena Lovse in Finžgar in so hoteli viomiti v nišo, da bi begunca znova pretepli; le županovemu posredovanju in posredovanju nekega oboinskega možs se je bilo zahvaliti, da je ostalo vae pri poskusu. Sodišče je vse krivim spoznalo hudodelstva javnega nasilstva in obscdilo nepri* sotnfga Antona Lovseta na 1 leto, Antona Finžgrerja, Janeza Štefeta in neprisotnega Andreja Jerašiča vsa-čega na 4 mesece, Janeza Griica na 3 mesece in Janeza Priplota na 10 tednov \se v težko ječo. Nasprctao I pa sta bila Lovše in Finžgar hudo-delstva težke teJesne poškodbe opro scena, ker ni bilo dokazano, da sta ravno ona Kocjana težko peškodo-vala. — 4.J France Grošelj, pose3tnik iz Poljan je bil oproščen hudodelatva poneverjenja na škodo posojilnice in nranilnice v P.jljanah. Začetkom pre teklega leta je zapazilo načelništvo, da se blagajniški stan ne vjerna s knjižnimi vpisi, in da je obstoječa razlika za 3521 K 21 v., kateri pri-manjkljaj se je od leta 1898. sein Inabral. Od ustanove posojilnice pa do leta 1899 je bil France Grošelj njen načelnik, umrli Pavel Dolinar pa njegov namestnik in knjigovodja, oba sta v zadružbene knjige vpisa-vala in denar sprejemala. Pavel D> linar je imel zadolženo posestvo in je bii vedno v denarnih zadregab, a po smrti je bila njegova zapuščina aktivna. Temu je bilo smatrati, da je bil Dolinar pravi krivec, ne pa Iobdolženi Grošelj, zaradi tega je bil od obtoibf* oprošćen. — Društvo knjigo^rezov ima danes ob 8. uri zvećer v Kendovi gostilni v Židovski stezi štev. 4 svoj obĆni zbor. — V Gradašico padel je vČeraj zvečer 7 let stari deček Ivan Poreber, sin delavca Alojzija Pore-berja, stanujočega v Cerkvenih ulicah št 21. Sel je po vodo v Gradašico in ga je deroča voda spodnesla, da je padei in ga nesla naprej. Delavec Anton Marovt, stanujoč v Cerkvenih ulicah št. 21, ki je to videl, je skočil za njim v vodo in jara potecrnil ven. — ilajden mrtvec. Včeraj ob pol 7. uri zveČer našli so za živo mejo ob cesti v Hradeckega vaši his-nega pesestnika in zidarja Franca Lebna iz Bizovika štev. 53 mrtvega. Na lice mesta poklioan policijski zdravnik je konstatiral, da je Franc Leben, ki je že dlje časa bolehal za jetiko, umri za srčno kapjo. Na truplu nišo našli nikake telesne poškodbe — S ceste. J^kob Jesenovec, hlapec pri Zakotniku v Tesarskih uiicah št 3, je peljal včoraj po Do-lenjski cesti a tovornim vozom deske. Pred Kramarjevo gostilno se mu je strlo kolo in se je voz z deskami prevrnil na tir električne cestne že leznice, vsled če-^ar je bil promet nekoliko časa uatavlien — Prisiljenec ušel- Včeraj popoludne je pobegnil od deU pri Globočnikovi tovarni v Metelkovih ulicah prisiljenec Marko Gospodario Ob 7. uri zvečer dobil ga je pri juž-nem kolodveru policijski atražnik, ga pnjel in peljal nazaj v prisilno de-lavnico. — Konj splaftil se je včeraj popoludne na Dolenjaki cesti posest- niku Ivanu Kovaču iz Sevmce v ko-čevskem okraju. Ustrašil se je eltk tričnepa voza in skočil na stran, da je zlemil oje. Vozniku se je posrečilo ga obdržati. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 72 oseb. — Najdene in izgubljene reći. Včeraj dopoludne je izgubila pestunja Josipina Elsnerjeva, stanu-joča v Gospodskih ulicah št. 15, na poti od Valvazorjfcvega trga po Nun-ski in Bleiweisovi cesti do Tivolskega grada srebrno žensko uro in pozla čeno srebrno verižico s priveski. — V Igriških ulicah je našel prostak topničarskega polka Josip Ramoser stroj za rezanje cevi, vreden 160 K. Ta stroj je bil izgubil Eckerjev delavec Ivan Pistotnik, BtanujoČ v Za lokarje?ih ulicah št. 13. — Zlato, po dolgaeto brožo z enim rubinom, ob danim z diamanti in briianti, je iz gubila neka gospa dne 6 t nr». v Kri-ževni$kih ulicah. — Služba učiteljice r&zpt- (•sna je na d vorazr^dinci v liruš ci pri Podgrpdu v Istriji s slovenskim u^rrm jtzikun*. Pltča je letnih 8C0 K in fnfeto st&ncvarij^ v šolsktm po 8lcpjU. Prešnj© vtožiti j« na c. kr. (krajni čolebi svet v Voloeki. V po-manikanju učiteljic odda se isto me-sto učitelfU z letno pl«6o 1000 K. — Mesto distriktnega zdravnika so raspisuje v Vu^e-nici ob Dravi z letnimi dohcdki 1200 K in ( bširno privatno prakso, Mesto se oddaje 1. januvarja 1904, Prošnje so vladati do dne 15. sep tembra 1903. * Najnovejše novice. Proces Humbert je prišel vendar enkrat do zaključka. Danes se zaene sodna obmviniva, ako si premetena sleparka zopet kaj ne izmisli. —Demonstracija proti vojaški god bi. Pri nekem koncertu na Dunaju je vojaška •rodba ogrskega 62. polka izpustila ce-sarsko himno. ObČinstvo je vsled tega hrupno demonstriralo, na kar je godba odisla. — Vojaško taborišče na Češkem. V Benateku se napravi vojaško taborišče, ki bo imelo za Prago isti pomen, kakor ga ima Bruck L. za I Dunaj. — P^dnajst oseb z gobami I vas trap ljenih. V vaši Kirt pri Aschu je jedio li oseb gobe, ki pa so bile strupene. Dosedaj je umrlo v bol-nisnici že sedem oseb, ostale pa so v smrtni nevarnosti. — Nadvojvoda F r i d e r i k je povozil nekega slovaš-kega kmeta v svojem avtomobilom na cesti iz Tatratured v Poprad. Kmetu sta zdrobljeni obe nogi. Nadvojvoda j e sam krepčal ponesrečenega ter ga po-tem peljal s svojim avtomobilu k zdrav-niku — Ustreljen vojaški kaz-nenee. V Aradu je všel iz voj.a^ke ječe topničar Derreri. Vojaška straža ga je zasledovala, in ker ni hotel ob-stati7 počilo je 14 strelov. I>egnnec je takoj obležal mrtev. — Generalov sin — ropar. V Hamburgu so zajeli nevarno roparsko družbo, kateri je na-čeloval sin zapevedujocega generala v Strassburgu, pl. Leon.— Velika n e-sreća na železnici seje pripetila blizu postaje Durand. Vlak, ki je pre-važal neki cirkus, je trčil ob tovorni vlak. Devetnajst oseb je mrtvih, nad oO pa težko ranjenih. — Papež zadnji k r a t iz Vatikana. Včeraj se je peljal papež Pij X. v zaprti kočiji po Rimu. To je najbrže zadnji papežev izprehod iz vatikana. — Skandal v Neapelju. Sedaj se je zaključila obravnava zoper osebe, ki so sleparile v mestni upravi neapelski. Obsojenih je nad 10 oseb. Bivši poslanec Casale in bivši župan Su mm on te sta dobiFa po 17 mesecev zapora in 1000 lir globe. — Na štrajk u joče delavce so streljali kozaki v Kievu, ker so hoteli delavci vataviti železniški promet. Trije dela^ci so mrtvi, 20 pn je ranjenih. — Obsojen nemeki voditelj B'vši načelnik vsen^mške stranka na Mo-ravskmi, notar Jos. Hummer je zaradi eleparij odstavljen. -— Proces proti Tolstemu. Na L'p.skem se zaČnet pnhodnjo eredo obravnava zoper Tolstepa zaradi razžaij^nia Veličanstva po nekem spisu. — U ton i 1 je v Lago Majore ame-riski prtftsor in pisatelj dr. Menger * O novem papeiu pišejo vsi listi naj razno vrstu ej še anekdote in na-stevajo lepe lastnosti. Posebno se mu pripisuje : pobožnost, radodarnost, lju-domilost in neomadeževanost. V Salzanu, kjer je Pij X. svoječasno župnikoval, je prodal eelo voz in konje, da je re-vežem pomagal. Papež ima celo drago cen prstan, ki pa je bil skoraj vedno v zastavnici, ker je potrebo val denar za reveže. Ko je zapustil Solzano, je zapustil tuđi mnogo dolgov, ker je dal na svoje stroške cerkev popraviti ter bil sploh prevec radodaren. Svojo mater, preprosto kmetico, ki je umrla pred devetimi leti7 je Sarto nenavadno Ijubil. Ko je postal kardinal, vzel jo je k sebi v Beuetke. Toda starka je kmalu pogrešala gorski zrak svoje va-sice ter se vrnila domov. Že od nekdaj I j e rad ponavljal v šali pri vsaki pri- I liki beseđe: qnanđo sera papa (ako bom postal papež; Kot kardinal je na-roČil nekemu arhitektu sestaviti prošnjo na vlado za dovolitev neke cerkvene prezidave. Arhitekt je rabil v pismu vedno besedo „mia. Ko je kardinal prošnjo prečital, prečrtal je besedo „mitt rckoč: „Mi" ni prav, „jazu se mora glasiti. „Mi" bom pisal, ko postanem papež." — Komponist Perosi pripove-duje, da mu je rekel papež Lev XIII. pri imenovanju ravnateljem sikstinske kapele: „Vi še bodete lahko dolgo časa služili pod papežem Sarto". Dne 5. t. m. je sprejel papež nekatere „ka-toliške" žurnaliste ter jim priporočal, naj mislijo veduo na sveti značaj cerkve ter naj po tem uravnajo svoje mišljenje in pisavo. „Mero držati je najvišja dolžnost žurnalistov." Po bi si labko zapomnil tuđi naš „Slovenec", ako je še sploh katoliški list. | Slovaki proti madjar-Skemu jeziku. Predstojnik! neka-terih slovasklh občin r\n Gorenjem Ugraktiii ao vrnili koruitaiai uradui list z opazko: »Ne razumemo mz-ri|Hrski. V »lovankem jez»ku sh bo 8pre|eJo«. Vehki župan je začel proti dotičnim predstojnikom diaciplinarno preiakavo, češ, da se ne srne trpeti rarođnostna poiit'ka v uraiih * Največja hitrost vetrov. V Point R*-ye»u, imenitni meteoro logični pobtaji na kaliforntietein obrežjU be je, kakor piše »Revue hcientifique«, dne 18. vtl. travna rn. J. konstatiralo, da je cJosegel veter v onem kraju hitrost 102 milji, katera »e je pa zvišala v neka) minutah na 120 miij v eni uri. V 72 naslednjih urah napravil je veter 4700 milj d< Igo put, torej skoro petmo poti okoli sveta. Iz If-tr šnjih poročil ome-nje*ie postaje r?.zvidimo, da je neka terti dni mesec« vel. travna znaš la hitrost vetrov 60, povprečno pa 52 pj'1] v eni uri To je največja hi trost, ki se je mogla dosedaj kon statirati. * Taki so italijanski drž. uradniki. Tržaski skoiijdki < rr»i-narijai je dobil nt-divno iz R:ma zbupno brzojavko Preden pa so isto imeli pri škcfijStvu, prinesel je njeno reebino že razupit: italijanski liet Škcfijstvo je stvar naznaniio in pre-iskava je dognala, da je italijanski poštni asistent Silvio Dubich> ki je oajal listoiTi daphkate raznih brzo-javk. Nfzanealjivej^a uradnika so se-veda takoj ndstriviti. * Premeieni kolesan. N^-kega kolesarja so napadli kmećki deiavci med potjo blizu Hiidesheima s kamenjem. Oster kamen je z?idel cev na koiesu ter jo presekal, tako di ni mogel kolesar naprej Povrhu sn gra delavci še zasnnebovali. Kolesar pa se je mirno vsedel krai ceetnepra jarkći ter začei kolo krpnti. Ta hladno-Krvnost je delavcem imponirala, da so prišli bližje ter z^čeli s kolesar jenn razgovor. Kor.čno se je med koiesarjem in delavci razvila tolika intimnost, da so stopili v iepo sku-p no, da jih je kolesar fotografiral »v t*poinina. Potem so delavci ćakali \sak dan na obljubljene slike. Siik s'cer ni bilo, pač pa je prišel orož-niit ter vs« delarce, fei jih je po shki eruirai, tirai k sodisća, kjer se jim je cdmeriia pnmerna kazen za napad. * Sreča turškega ministra. V Carigradu je umri nedavno mini«ter turske mornarice H^san p»^a H'l i*^ pnspb«n IniMi^n^c vl«-dajoćega sultana, žuto pa tuču ni izdala proti njemu nobeoa pritužba, dasi je bi! ves narod ž njim <»krajr,r> n^zadovoljen. Miniafroval je 20 let, a ves čas* baje ni niti prast^pH vojne ladtje, ker je imel strah pred er»ba-njem na morju. Nakopićil si je veli kansko premoženje, a upropasti! je tuđi popolnoma tursko mornarico. Njegov harem se je polnil z vaakim letom bolj. vsako leto se je pojavila na Bosporu nova njegova palača. Vse to na račun mornarice. Vsako leto je namrtič vzel za mornarico velikanske svote, mornarica pa ob strji dandanes le iz p3r trohnelih, popolnoma zastarelih ladij, s kate-rimi si že za Čnsa ^rško turske voj »ke nišo upali odpluti iz pristana v Bosporu, do&im je bila za tursko ruske vojake turska mornarica šd tretja med velesilami. Tako srne počenjati, komur je sultan — na-kloni**n. * Sireljala na spovednika. Kaplan Rossler iz Vol. Kouiima na Ceškem je hotel spovedati neko 40 letno žeuo7 ki je že 1G let bolna in zelo histerična, llolnica ni hotela o spo-vedniku ničesar slišati, a ker je kaplan le silil v njo ter ji grozil s hudiecm, poteguila je žena nabiti revolver izpotl zglavja ter ga naperila proti kaplanu z besedami: rKako se drznete ? Saj vas nisem klicala!" Kaplan je v groz-nem strahu zbežal iz sobe. * Samomor opice. Skoraj popolnoma šlepa Marija Ventruba na Dunaju ae je preživljala s tem, da je imela priučeno opico, ki je vlckla pro-roŠka pisma radovednežem iz predalčka, kakor se rabijo v ta nameu priučeni ptiČi. Stražnik pa je ženo naznanil zaradi prestopka tiskovnega zakona. So-dišče je ženo oprostilo, ker se ne more drugače preživljati kot na ta način pri-kritega beračenja. Na sodnikovo vpra-šauje, kje ima opico, je slepka pove-dala, da se je opica s svojim repom sama zadavila takoj, ko ju je stražnik odvedel. Vzrok samomora je strah pred kaznijo zaradi prestopka proti tiskov-nemu zakonu. * Mlada nevesta. V Atenah je vladalo nedavno veliko razburjenje v mestnem oddelku Psvtri. Neka 9 •letna Jelenica bi se imela poročiti z 251etnim mladeničem. Pop, ki je bil pozvan v hišo, da poroci tega otroka, se je branil, dasi j^ par imel do voljenje metropolita. Sli so k metropolitu, ki je poroko znova dovolil, ob enem pa svetoval, naj se izvrši ponoči, da se ne bodo sosedje preveč razburjali. In res se je otroče poročilo zvečer s svojim izvoljencem. * Pujsek v zastavnici. V neko londonsko zastavnico je prinesel svojedobno neki delavec malo prase ter ga zastavi! za par kron, kakor je ob-ijubil, „za dva ali tri dni. Potekali pa so tedni, pretekli so celo trije meseci, a moža pa ni bilo po zastavljeno prase, ki je zrastlo med tein časom v svinjo ter tuđi rpo svinjsko" veliko požrio. Končno pa je prišel delavec, odstel mirno dobljenih par kronic ter zahteval dobro rejeno svinjo nazaj, katere doma najbrže ni imel s čim kriniti. Zastavnik se je branil mu svinjo izročiti ter se je zatekel na magistrat. Toda tukaj so morali razsoditi po zakonu, da se proti vrnitvi zastavnine mora zastav-ljeni predmet vruiti brez vsake odškod-nine, ako še rok ni potekel. A rok je določen navadno na pol leta. Od tistega časa ne prevzame nobena zastavnica več živih predmetov. * Mož z dvema družinama. Londonska policija je obtožila Dekega Viljema Harveya, zidarskega polirja, bigamije. Harvev je imel nad 6 let dve ženi, z oberaa otroke. Leta 1*75 se je oženil prvič, leta 1897 pa si je vzel drugo ženo, kateri je rekel, da je vdo-vec. Imel je seveda za vsako družino posebno stanovanje, a kar je najbolj čudno, obe stanovanji sta bila v začetku blizu skupaj v istem okraju mesta. Pri eni ženi je bil le zvečer ter rekel, da ima nočno službo ter je šel nato prenočevat k drugi ženi. Zadnji čas pa je prvo ženo zanemarjal, vsled česar mu je pisala. Pismo je dobila druga žena ter izvedela vse iz podpisa I .Tvoja Ijubeca te žena." I * Gospod poticaj kot um et- nik. J*ko veiik a£.tt-k nuii obfini-stvu naznanilo nekc*sra p tujo^t*^^ er!prfa!i§5», ki hodi vaako poletje stra-p t v turingiski tr^ X Ker p* so predstave le «?iabo ob»akan«\ ekuš* konruk te potujoče družbe trsko in-ttl'genco na po&eben n^ćin privabiLi. N^ 1« pakih je bralo nekp^a dne ra-dovp^ro obćinstvo ^le^eče niznarrlo: »D*nea se bo prer^B »ivijaf^ i^r<* .Dobri Frjrtolin in hkjdobrji R>berf. l& pruasnosti ha nnsiopil v ^d;iionli i mark. Od četite^a leta se stroski stonuujejo za 15 raark, tako da stane 211etui mladenič 450 mark. Delavec je do tedaj izdal za svojega otroka 6070 mark. PremožnejŠi stanovi izdajo za vzgojo sevreda Se mnogo več. Tako izdo n. pr. angleški duhovnik za za svojega moškega otroka do polno-letnosti 30.000 mark. Iz splošnega narodnega gospodarskega stalisča poni eni tedaj velika izgubo, fako otrok umrje, ko je postal že polnoleten ali če se izseli. * Jaz sem samo belgijski knalj. V Londonu se pripoveduje tale auekdota : Kralj beljgijski potuje naj raje in ako je le mogoče nepoznau, ali kakor se pravi „ineognito". Poleti 1. 1901 je prišel z malim spremstvom v neko priljubljeno moderno tVtmcosko kopalisče, da bi si tamkaj z vsakdaujo kopeljo v morju nekoliko okrepil «>ma-jeno svojo zdravje. Nekega jutra se je prigodilo, da je kralj ki je navadno plaval vsakokrat prav daleč v morje, nakrat trčil pri plavanju na nekega tujega gospoda. Ta je bil seveda vsled tega silno razsrjem in je kralja prav pošteno ozmerjal rekoČ nazaduje : „Ka kor se kaže, nimate gospod, uavidozao niti pojma, da imate izredno čast, govoriti s članom pariškega međtnega municipija !u „Moj bog, je odgovoril kralj, zares uisera tega vedel! Na vsak način pa je moja Častna dolžnost, da vas v najponižnejši obliki prosim do-brohotnega oproščen ja, saj jaz sem samo — kralj vseh Helgijcev!" — * Pestunja kralja Petra. V torek je prišla v novo kraljevo pa-laČo v Belemgradu neka starka, 841etna Katarina Toinić iz Bele Crkve pri Vr-šacu; hotela je že pred nekoliko daevi govoriti s kraljem in se je v to svrho predstavila kraljevemu ađjntantu kot bivša pestunja kralja Petra. Kraljev adjutant, ki ji ni prav verjel, ji je 8po-ročil, da mora, ako huče s kral,cm govoriti, prositi za posebno avdijeuco. V torek se je starki avdijenca dovolila ; Adjutant jo je peljal v sprejemno dvorano. Kralj ji je priŠel nasproti iu ji dal roko z besedami: „Da, da, ti si Katarina, spoznal seru te takoj!** S sol-zami v očeli je ogovorila sivolasa starka kralja rekoc : rPriŠla sem, gospod, da Vas pozdravim kot novega kralja, da Vam povem, kakojsem svojedobno molila Boga, da bi se zopet povrnili v • domovino in da bi zopet zasedli pre stol Vaših slavnih prednikov, in goreče sem prosila, da bi mi dobri Bog dal doživeti ta veseli trenotek.u Ko je poteni Lotela kralju poljubiti roko, ni on tega dopustil, ampak jo je sam objel in po-Ijubil. To je starko vzradostilo iu ohrabrilo, da je samu objela kralja iu ga sp6štljivo poljubila na Čelo. Po tem ginljivem prizoru je razvezala svojo cnlieo in vzela iz nje malo slieieo, otroeji bič in košček papirja ter rekla: -Tukaj so, gospod, moji spomini iz one dobe, ko sem bila Vaša pestunja ; hranila sem te stvari dolgo vrsto let kot dragoeene svetinje iz prošle srečne dobe." Kralj je z vidnim zanimanjem zri na sliko, katera ga predstavlja kot desetletnega prestolonaslednika v uniformi, s sabljo ob boku in z redom Medžidije okoli vrata. Slika je bila napravljena tišti dan, ko je takratni de-setletni Peter Kara^jorgjević dobil od turškega sultana oni visoki red iu ko ga je njegov oče imenoval svojim ad-jutantom. Najbolj zauimiv je orumencl listić, kojega je starka izročila kralju. To je pismo, katerega je pisal kralj svoji pestunji Kati 1. 1854. Pač drago-cen spomin to! Kralj si je na to zabe-ležil naslov svoje bivše pestuuje in ji obljubil, da jo bode v najkrajšem času obiskal. Bogato obdarovana in vsa vz-radošeena je zapustila Kata Tomie kraljevo palačo. * Prvotna domovina Hrva-tov. Dr. Ivan Ružić je izdal rav-nokar temeljito knjigo „Stara i nova pradomovina Hrvata.u Ta knjiga se zelo razlikuje od nazorov vseh dosedanjih hrvaških zgodovinarjev glede prvotne domovine Hrvatov. Dosedanji zgodovi-narji so se naslanjali na zatrdila bizan-tinskega cesarja Konstantina Porphvro-geneta. Ružić pa trdi ravno nasprotno, da je bila prvotna domovina Hrvatov na jngu. Prva poročila o tem se nahajajo pri Grkih in že Herodot je omenjal pet sto let pred Kr. Venete kot prebivalee ob Adriji. Veneti pa so bili Slovani. Sto let po H ero dotu so Kelti Venete j potisnili proti severu, dočini je en del j ostal na jugu. Xa severu so Veneti ^"sprejeli ime Hrvatov. Ti so bili temelj severnim Slovanom. Pozneje so se raz-sirili nazaj na jug ter se z zaostalimi združili. * Cesar Jožef l!> in na- ; goia v umetnosti. L. 17č5 prišel | je cesar Jožef II. v Gent na Nizozem- ! skeni iu je obiskal tuđi ondotno cerkev, j da bi videl Hubert van Eickovo moj- j strsko delo „mistično jagnje-. Na to | sliko so bili meščani zelo ponosni in i so za trduo pričakovali, da se bo tuđi j eesar ugodno izrazil o deiu tega slav- i nega umetnika. A prišlo je vse drugace j eesar je pohvalil le mimogrede sliko j na sredi, a oštro pograjal stranski j podobi, ki sta predstavljali Adama in Evo v popolni mladostni krasoti, se-veda brez običajnoga tigovega peresa. j Ta cesprjeva izjava je ponosne zastop- ] nike mesta Genta zelo presenetila. Ze i nad 350 let je vse občudovalo to moj- J strsko delo in nikdo se ni spodtikal j nad nagoto. Sedaj je pa izrazil cesar | svoje mnenje in duhovščina, ki se v j nevažnih stvareh rada uda, da se more j v važnejših zadevah toliko bolj upirati, je Adama in Evo, dala takoj odstraniti. Sele 1. 1860 sta prišli sliki zopet na dan in sicer ju je tedaj revna cerkvena občina prodala belgijski državi, katera ju je prepustila brnseljskemu državnemu muzeju, kjer se še sedaj nahajate. Književnost. — Izvesija muzejskega društva za Kranjsko imaju v prvih dvth anopsćiii letodnjega let-nika nasl^Hnjo vsehino: Dr. Vladimir Levec: Iz furiansksh arhivov. Anton Koblar: Sole v Kr^nju. Frančisek Pokorn: Cerkev *a Srnarjetini Gori ori Kramu. A. Kobiar: Spisi prof. Simona Rutarja v »Izvestjih muzej-skftra 'IruStva za Kranjsko«. TeleionsRa in brzojavna poročiia. Dunaj 8 avgusta Cesar na-merava z ozirom na politične raz-mere dne 12. t m. svoje bivanje v Ischlu za čekaj časa pretrgati in priđe ali na Dunaj ali v Bu-dimpešto Dunaj 8. avgusta. „Vater-land" pozivlje vlado, naj pojasni, če je Avstrija res protestirala proti izvolitvi kardinala Rampolle. Iz Pariza došla poročila javljajo, da vzdržujejo franeoski listi svojo trdi te v glede tega protesta s to spremembo, da v imenu dunajske vlade tega protesta ni izrekel kardinal G r u s eh a, nego poljski kardinal Puzyna Ministrstvo zu-najnih del molči. Tukajšoji politični kregi so popolnoma prepričani, da je stvar resnična in da je Avstrija bila v tej stvari organ pruske vlade, ki vidi v Rampolli ne samo nasprotnika nemške pre-vlsde nego tuđi prijatelja Sio-vanov. Praga 8. avgusta. Poročeva-lec „Nar. Listov" v Monastiru javlja, da so pri nekem padlern ustašu našli tajno instrukcijo ! osrednjega revoluc'jonarnega odbora. Ta instrukcija obsega 21 členov. Zanimivi so 4, 6 in 7. člen. Ti določajo, da je kristijane, ki so resoluciji sovražni, umoriti, a tako, da pade sura na Turke; da je orožje kupovati cd Alban cav: da naj v vsaki vaši ostane kak samee, ki rii j eventuvalnega izdajalca umori potem pa zbeži, da ne pridejo drugi vašcani na sum Budimpešta 8, avgusta. Mi-nistrski pređsednik grof Khuen-Hedervary je prišel danes ob 1. uri 15 min popoldae sem. Ob 3. uri se je sešel ministrski svet, v katerem se odloči. kaj vlada stori. Sodi sq, da sklene demisij o Sofija 8 avgusta. 0 novi re voluciji vMaceđorrji so tu razšir-jane najrazličnejše vesti. Poroča se, da štejejo ustaške čete skupaj več tisoč mož, ki zlasti operirajo blizu gora okrog Monasfrra in Skop lja Na raznih krajth so se prime-rile krvave bitke s turškimi vojak i. Brzojavna zveza med Skopljem in Solunom je pretrgana. Števiio usta-šev se mneži cd dne do dne in tuđi oženjenci se pripravljajo na boj. Carigrad 8 avgusta. Viada trdi, da so belgarski ustaši upe pelili že več mohamed nskih vaši in prebivalstvo pcstrel li. Sploh dclži vlada bolgarske usta§e raz-licnih grozodejst?v, Češ, da hočejo na ta način terorizirati Mohame j dance. i Carigrad 8. avgusta. Vstiši so v Knjševem z dinamitom j razstrelili guvernerjevj k o n a k in neki tuđi več turskih j rodbin poklali. Pri eksploziji v i konaku je bilo 30 funkcijonarjsv ! ubitih in ranjenih. j Pariz 8 avgusta. Danes ^ je I pred pcrotnim sodiščem za< ela I velesenzacijonaloa obravnava r roti j Tereziji Humbert, njenemu inožu J Frideriku Hurnbert in njenima bratom a Romanu in Emilu Daurig nscu, ki so celih 20 let ugarviaH I velikanske slepar je s pcmočjo j fals'ficiranih dokurnentov, kažočih, | f?a: imajo podeJovati 'krog 100 ; mili'onov po nekem Crawfordu, ki i nikdar eksistirai ni. ! j&~r Bratje Sokoli! j M £li£ Javne telovadbe „Gorenj- | - i&L, skega Sokola" v Kranjn v ] ^§»\ nedeljo dne 0. t. in. popol- j r/^^«\ dne se vdeleži ljubljanski li^ m) ^°^0^ P° deputaciji. Kdor ^^tf&^ izraed bratov želi se priklopiti deputaciji, naj priđe v v društveni obleki na državni kolodvor ob 1 uri popoludne. Na zdar! Odbor. "~~ Darila. UpravniStvu naSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda: Gosp Ivan ŽnidaršiC v Matenji vaai 10 kron — iz nahiralnika v gOBtilm. — Živel! Za Prošornov spomenik. Gospića To-nica Majzcljeva v Belicerkvi 13 krc>n, na-brala v vedeli družbi. — Zivela neumorna nabiralka. — Narodovo zdravllo. Ta«:o se sine iraeu) ▼at bolo^Li uteftujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francusko žganj* in sol'4, fcatero se splodno ia uapeSao porablja pri trganju po adih ia pri dragih nasledkih prohlajenja. Cana staklenici K 1-8O. Po postnem povzetji razpo-silja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DOMAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po đeseli je izrecno aa-htevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z var8tveno znamko ia podpisom. 2 (10 — 11) + Zahlevajie 4- boga to ilustr. cenik pariSkega blaga iz gumi ja, ki obsega čudovite novosti gratis in franko. Zavod za izdelovanje blaga iz gumija 22 H. SchTvarzmantel (7341 lfttuiuj 1., HatlkeiitliuriiiatrAiiii« •«. „Le Delice"! cigaretni papir, cigaretne stročnice.« Dobiva se povsod. (705 22) B Glavna zaloga: Dunaj, I., Predigergasse 5. H § Amater-fotografi! i I Blue Star papir np ff % m, svitel in temen jh H p i 241 Atsi:«w HtVS III I. I p msa *> ■»»■« * i | Dobiše povsod; Izradna novost! | % (KAROL HACKL, zaloga na debelo 2a Avstro- Ogrsko % & dalniške družbe L Gevaert & Ca., Qude-God, Ounaj IV 1, ^ E Grosse N-u^isse 35.) (H(Jl-5) Q Proti zobobolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda katera i*lf*«ll illmno in «>«lMtranJuJe vt**|>r ljetnu Mapo Iz u«it. | 1 Mlekleitlra z iiutotloitft 1 14.. < RazpoSilja se vsak dan z obratno pošto ne inanj kot 2 steklenici. == Etilna zaloga. == | Zaloga vseh. preizkušenili zdra-vil, međic. mil, medicinalnili vin, specijalitet, naj fiaej šili par -i fumov, kirargičnih obvez, sve-i žili mineralnih, vod i. t, d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Rssljeva cssia št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožetovega iubil. mosta. (205 — 29 i C^5 r~\ ^rasno *n odlično letovišče. | Xi^ { — I'<>đtaja južue železnice: i 7Hrauiličr»Q ■ PolJ°atie G ur od t>uuai». j fcUldVIllOuu T Sezjja od maja do septembra. ! t ! RlRGT Vrolcji „Ti-mpol- in GJ i i ° ' „^tyriau doseKata iia.iltližje i -o|pna vrolce v Kurlovih in Mari- i Zelene j i 11 ili virili. Zdravilišče j^ , L, I za žftloilčne, črevesno, jetrni* OiajGrSK© in ledvično boleznt, kature Bopil , sliidkorno boli-zen , žolčne kamence, bolezni v I9O2 S mehnrj'i. Ohsežni nasadi z K lati' Na potnoč! 4lilhor. Po8tojna, 7 avgusta 1903 Umrli so v Ljubljani: Dne 2. avguata: Anton Fijavž, bram-bovec. 24 let, Ambrože? trg 6t 3, ae jo TStrelil. Dne 3. avgusta: Ana Poljane, detektiva hCi, 17 dni, Fiorjanske ulice fit. 24, Catarrb, gastro intestin — Alojzij Toni, črevljarjev sint l*/t mea. Male Colnarske ulice fit, 9, Enteritis. Paralipsia cordis. Dne 4. avguata: Marija Tominc, mizarjeva žena, 33 let, Poljanaka cesta št. 45. je ti ka Dne 5 avguata: Alojzij Tomi, Cevljarjev Bin I1/,, mes Male čolnarske ulice Eoteri-tis, Panalvsis cordis. — Ana [Heking, stro • jevodjeva vdova, 46 let, Dunajs ka esta st. 41, vsled raka na jetrih. Dne 6. auvgust: Ivan Roje, prevoznikov sin, 7 rres Rimsa ka cesta št. 5, črevesni katar. — Josip Hauptmann, mesar, 46 let, Sv. Martina centa St. 22, kap. — Ana Čarman, sprevodnikova hCi, 1 mes. Jenkove nlice st. 16, Entriti8 acuta. fiorzna poročila. Ljubljanska ,Kreditna banka" v Uubljani. Hradm kurzi dunai borze 8 avcusta I14fJH i i2°/, majeva renta . . . 100 3« 100 50 J27o srebrna renta . . . 10090' 101 K) 1°'« avstr. kronska renta . j 10060 10CJ8J !•/« ,. zlata „ . 12 60 1218!) i'/0 ogrska krontika ,. . 98 95 99 15 4Vo „ zlata „ . l"0U5 120 25 i°.'o pucojilo dežele Kranjske 99 75 100 75 i1 -i"/« posojito mesta Spljeta | 100—t — — iVi°/o » .. ^adra j 100-- —— i!'«0/oloos-herc.žei.pos.l902 | 10120 1(2 20 4/0 CeBka dež. banka k. o. i 99 6fJ 99 20 iJ0 ,. „ „ ž. o. 99 60 1C0 55 ll/s°/0 zast. pie.gal. d.hip. b. i 101— 10175 ilt<>/0 pe^t. kom. k. o. z i 10°/, pr......i! Hf& 45 107 45 i>ra°/0 zafit. pis. Iniierat. hr. 101— 102 — V W » » ogr. cenU. ;i deželce hranilnice . \\ 101— 102 — i'/a0/c zast. pis. ogr. hip. b. i 100 10 101 — 41;t*/o obl- t>gr- lokalne žo- ,j j leznice d. dr. . . . ; 100— 101*— 4*V/o ii CeSke iad. banko 1O0—; 101 — i% prior. Trst-PoreC lok. žei. ! 98 50 iQ 0 „ dolenjskih železnic 9« .^0 99 75 3°/o „ jož. žel. kup. */i Vi 304-j 306 — 4V*°/o av. pos. za žel. p. o. 100 60 10130 Sre3ke ođ ieta 1854 ... 170— 179 — „ „ I86OV1 . . 183 ;0 185 50 „ „ 1864 ... 246— 251 -tizeke......| 1E>6 —; 158 BO zemlj.kred.I.emisije j 289—i 293-„ „ n. „ f| 278 -j 28150 ogrske hip. banke . 1 259—' 263 — arbske a fra. 100— 1 87—j 89- -„ tarfike.....120 25 j 12125 Bas ili ka ereCke . . 18 90! 19 90 Kreditne , ... 436 —\ 440 — (nomofike * ... i 83 — 87 — 8Lrakov8ke „ ... 81 - 8360 Ljubljanske „ ... 72 — 75 50 Avstr. rad. križa , ... B435 6535 Ogr. „ „ «... i' 26 60 27 60 aađoifove . . . . ! 68 -j 72 -SalcburSke » . . . \ 81 — 8350 Danajske kom. . . . j 458 — 464*— Južne žeiezmice . . . RT— 82 — Državne železnic e . . , . 668 — | 669 — Avstro-ogrske bančne do.:. ij 273 25; 274 25 Avstr. kreditne banke . . || 66175 662 75 "Jgrske . « . 731 — 732 — Živnostenske n . . | 261 ~ 252 — Premogokop v Mostu iBrux) i 6^5 -' 6f»5— A.lpin8ke montan . . . . 362'— 3^3 — Praftke žeiez. ind. dr. . . !• 1612 1620 — čUma-Moranv:.....li 451 — 452.— Trboveijbke proiri. dražbe . 879 - oHij — ^V8tr. orožne tuvr. driižbe ji Sn2 —j 353 — 3d£k& sladkome dm2bc» . | 163—I 168 — Valnih . |J ! a kr. cekin......|| 1133! HB8 20 franki.......j! 19(6 19(»9 ŽO marke....... 23 48 23*fc4 Soverei^ns . ■ . . . 23 92 24 — Marke........ji 117 45 117 65 ?.a5ki bankovci.....Ij 9515 95^5 ■>;iblii........! 253 253 75 Žitne cen« v Sud rope*šti. dne 8. avgusta 1903. S^aiCfr aa oktober . . za 50 k^ K 7 3S „ april 1904 . „ bi i „ .7 57 ^2- , oktober. . „ rr? . „ 619 avg. . . „ 50 „ „ 6 11 sept. . . „ fin n _ 6 i;-> „ maj lt-04 . ., 50 „ ;, 6 42 vtraAA novo maj I904 n 5 oktober . JVj 5^6 21 , vin, ceneje. jfieteoroiogično poručilo. | VleiiiH nad morjem 3U6"J. Sre^luji *r»- ui tlsk 73S-0 mir. ' -g ^a^ Stanje ŽP | j 7. 9. zv. 738 7 i 18*8 , si. svzh. oblačno 8. 7. ssj. 739 0 i 17 2 brezveir. oblačno „ |2. pop. 7381 1 23 3 i sr sever del.oblač. I I I I ■ Srednja včerajšnja temperatura 199°, uormale: 19 4°. Mokrina v 24 urah: 0 0 mm. Potrtega srca javljamo vaem so-rodnikom, prijateljem in znancem žalodtao vest, da je VsemogoCnemu dopadlo naSo iskreno ljubljeno, ne nadomeatljivo soprogo, predragu rcamico in sestro, gospo Heleno Dražil roj. Šušteršič danes v petek, dne 7, avgusta t. 1 , ob P"l 6 uri p-ipoldne, po kratki, a mukapolni bolesni, previđeno .s Hvetotajstvi za umirajočo, v 42 letu njene starosti poklicati k Sebi v boljke življenje Zemeljski ostanki predrage ranjce preneso ae v nedeljo, dne 9. avgurkta t. L, ob 4. uri p'.poldne iz hi5e žalosti, Na Mirji ftt. ' , na mirodvor k sv. Krifttofa ter ondi polože k zadnjemu p .»čitku. Sv maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah. Prerano umrlo pripur »čamo v pobožno molitev in blag spomin V Ljubljani, dne 7 avgusta 1903 liun l>r»xil vudja mestne po-aredo«7alnice za delo >n t+bižbe >n posesrnik, soprog — Ml|>k<» ■^■•»aII sin: Tlnri^M in *l»-*>«*» IIi-mkII hćerkt. — I»t»ti MtiMlfi'iMir l>rat. — TV»i*iJM. N«-Mt«*!-«!«" pestra. (2055 MATTONI-JEVA GIESSHUBLER nai*avna alkalična, kiselica najboljša zdravilna in osvežujoča pijaca, ki seje vedno dobro obnesla pri želodč nih in črevesnih boleznih, pri boleznin ledic in mehurja, in jo priporočajo naj-odličnejši zdravniki kot bistveno pod-piralno sredstvo pri Karlovovar-§kih in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tuđi po rabi teh toplic in za na daljno zdravljenje. (79— 5 Trgovski pomoćnik z izvrstnimi sprieevaii, fipreten proda jalec, slovenske^a in neinške^a jezik;t zraožen, se sprejme v trgovini z me šanim blagom Jfl. E 1 H n C r v i^ljl^lj U_______________________(2052; _ I Učenec krepak, 14 do 15 let star, iz post ~ * rodbine, se sprejflie v trgovino z v šanim bJaoroin (2018 ft. pogaSnik v Cerknici. v Gornjem Logatcu zli sobaim 3. kuhinjami, kletjo, hlevoin, svinjaki vrtom id dvema vodovodoma, pri jjlavn. cesti nasproti jrlavarstvu in farni ccrk\ se prodat iz proste roke. Letui il«--hodki znašajo 920 K. Hiša je tuđi pri pravna za kako obrt. — Pokoji se zvetle pri lastuiku P. Hladniku v O-••• Logatcu. (2051-i I Lepo stanovanje na vokalu Kongresnega trga Vegovih ulic, v drugem nadstropju. ol)sto|ece iz b sob in pritiklinanii, se odda takoj ali pa «1961- s I. novembrom t- 1. Povprasa se v upravništvu rSl. Naroda* ali pa pri hisniku v istej bi>i. Grieder-svila Veleapartna novost v Louisine ehinee, Rayt5 Peckin Louisine, Moires a j our, pre-divni foulardi od K 1 20 višje, poštnine in carine prosto. Najnižje cene, nepreko- sljiva izbera pri: 9 (14-3) Svila-Grieder ^1«****** <«%ic«). Vzorci po§tnine prosto. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K I,OOO.OOO-— Kupuje* In |»ro«l«tja vse vrste rent, zastavnih piseiL, prijoritet, komunalnih obligacij, 8rečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske nlice štev. 2. I Zamenjava in ekskomptuje Daje predujme na vrednosine papirje. : izžrebane vrednostne papirje in ^st-v-a-i-u-^e srećke proti ! vnovčuje zapale kupone. 3x-uj:z;mlI izer"o."bi- Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kaveije. jy EHboiupt In InkasMO meulc. Tt^J (fcjT Bortun narušila. "kJJ Podružnica ir SPLJETU. x C2^^= Iteiinrne > loje«* M|»reJ«>fttA ^55S> v tekočem radinu ali na v.ožne knjižice proti ugodnim obrestiin. VlužeaJ denar obrestuje od ; dne vloge do Joe vzdiga. ^2975-104) '■ Promet s čeki in nakaznicami. Učitelj na deželi, ki ima manj place nego stro-;kov, želi si v počitnicah kaj prislužiti. %-\ en mesec sprejme vsako dostojno opravilo, naj raj se veudar mesto učitelja v kaki boljši hiši na deželi. Ponudbe z naslovom : Jan Slovan rioste restante Ljubljana. ^2061 i) Učenca za ključavničarsko obrt sprejme tak oj (1967—3) Josip Retoolj, ključavničar v Ljubljani, Hlšerjeve ulice 12. proda se nova hiša v lepi legi v Ljubljani, v k:\terije oscm stanovatij, troje trgovin: karija, mesarija, gostilna, vodna na-■ -.-;■ .-iva in električna luč, poleg tega 4 >? m- obsežen vrt. Letni dobodki 00 K. Zmerna eena. Posredovalci iz-k meeni. Naslov pove upravništvo ,,Slov. >\irodau. (2048-1' V hiši na Rimski cesti st. 2O, odda se lepo stanovanje s 3 sobami v priti i ej u po ugodni ceni. Yee se izve v pisarni g. Supan-č?ča istotara. 2045—1) | Reform-klozete J _.~ri popolne sprevlako in trdnim j iggasf sedežem, brez duha, z vodno i if^llg * napravo ali brez nje, nikafce ' ^'^jg poprave, nikaki stroški za j ^^^S; postavljanje, izdeluje 5 ! Ss^Sp. Karol Maintinger, Dunaj 1. ! ijS-^^M^ I*iebeuberg}f»sse «t- 1 ! .- Š%&^^EkEp\ tovarua za popolae vodovodne naprave | — —^r^Stj 8 sesalkami ali motorno moćjo. i ""* Cenlk z obrski zastonj. Vrle mlade osebe žele vseti v najeni ali na račun malo kavarno ali gostilno. (2037) Ponndbe 6 podrobnostmi na: H. Schroder, Bad Hali Zs:or. Avstr. Zastopstvo za čipke :-.akei:a zelo zmožnegra samoizdeiovalea, ?.?}A prevzeti pri dunajskih trgovinah belo dobro vpeljan zastopnik. Ponudbe pod Šifro SJW. B. 5194" ..; Rudc*3f Mosse, Dunaj, I. Seilersiatte 2« (2-39 Kompanjon vsiopiti z iiiaiBj^im kapi- 1 ioni v kako (loiiftckaitOAtio ££O*JllO. 2049—1) Ponudbe i)od šifro „V. S." na ..ivnistvo rSlov. Naroda-. Spretnega (Grauguss-Efsengiesser) s |) r e j ni ej o (2054—1 Bratje Juhasz, liv. železa Gradec, VVienerstrasse 12. ni a nj š 9 trgovine se išče proti dobri plači, kavcije zmožeu starejsi gospod uli gospa neomadeževanega značaja. Vstopiti se mora do 15. septembra. Vpraša naj se pri T. Nowotny, Djnajska ct sta št. 11. 2035-D Odvetniškega ORCipijenta sprejme tak oj 20003 Of. Josip Furlan, odv/etni* v Ljubljani. jttlada zakonska iščeta za nekaj mesecev f veliko ali 2 ma nj« i, lepo meblovani sobi z vporabo kuhinje, če inogoče tuđi z vrtom v kaki vaši v lepi Je^i na Kranj-skem ali Spod. Štajerskem. Ponudbe z natančnim popisom in ceno naj se pošiljajo na Mirabelli-Oosio Oenua, Corso-Torino 28/4. Italija. 2040-1 2 čevljarsta poniocnita sprejme takoj v delo 2019-3 Anton Lesar v Sodražlci Prodam prav dobro ohrargen glasovir po zmerni ceni. (2060) Iv. Grantar, Čatež p. Krikavat. Uconca iz poštene hiše, stare^a 12 —14 let, Hprejme trgovina z m^šanjin blagom (2ooi-3) «J- Kranjc irgovec v Borovnici. Hiša na Zabjaku 5 se po prav ugodnimi pogoji ^■T takoj proda :"VB Istotam se tuđi odda s 3 sobami in pritikl. s l.'novembrora. Veo pri gosp. Josipu Dacar-ju, Streliška ulica št. J. (2031—2) JCišno upravništvo 9Slovenske jttatice* ima na prodaj več oken notranjih in zunanjih, z žaluzi-jami vred. Vefi se izve pri hišniku Fran Perdanu na Kongresnem trgu št. 7, pri tleh na dvonšću. i2C04-2) V najem se da eventnelno se tuđi proda pod ugodnimi pogoji ti i Ča Nt. 125 na lgus na najlepšem prostoru, opremljena z novo pekovsko pečjo in zelo pripravljena za vsakovrstno trgovino ali obrt. V hiši se je že dosedaj izvrševala pekovska obrt in trgovina z najboljšim vspebom. , 2047—1) Vse podrobneje pogoje izve se v pisarni dr. Mat. Hudnika, odvetnika v Ljubljani. Kongresni trg št. 15. Ljudevit Borovnik puškar v I5«i*ovlJ»li (I-'«-i*laeli) ■■a Koroi«keiii se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce m strelce po nainovejsih tiisLemih pod popolnim jamstvom Tuđi pre-deluje stare samokresnice, vsprejema vsak«>-vrstna popravila, ter jih točno in dobro izviSuje. Vse puSke so na c. kr. preskuSt-valnici in od mene preskušene. — flustro-<22' vani ceniki zastonj. (32) V Ameriko je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnja ćez Frarcosko Havre — WTew - York ali Autwerpeu — Nevr- York, Havre — Philađelpliia ali AntWGrpen-Pliiladelpliia. NatfinČn*-j4a pojasnila in cene na znanja radovoljno in zastooj 1933 3) Ivan Bihelj zastoprtik generalne agentu^ za ćelo Šviuo v Uaksu (inejii zraven kolodvora). Ženitna ponudba. }y{lad trgovce in pojestnit^ ob obali Odrije, jjo/i .je SG^naniti S prijatno gospico, uzgojeno po domaće, /ci imet veselje do gospodarstva ter rajpolaga s pri-merno doto. <2*)28—d Ponudbe pod „prilika" na upravništvo „Stov. Ataroda". Stanovanje e 3 aobami in pritiklinami v HI. nad stropji se odda za november-termin v Židowskih ulicah M. I. Izve se v isti hiši v I nad stro pj u. Istotam ae odda 20113 tuđi za 1. november. I Jernej Bahovec j i trgovina s papirjem, pisal- i 5 nim in risalnim orodjem | ; v tjubljani | I Sv. Petra cesta Ntev. 2 i i Filijalka: j i Resljeva cesta itev. 7 ^ pri poro ča: I Najboljše urejeno zmI»ko r«/.- | % Ml4.ll> in |m»m1o«iiIi» Unji«, g m «»lm U i li a *•*-/!**» i, hiljfz-1 ilir, Crnila Ilil. I I4f»c«rl4lasiM«- in Molnke knjl- ^ Iflolli%t^nll*.« v raznih vezeh. I TlMk4»iliit* za gospode odvet-3 nike in c. kr. notarje. I l'ol«»|(ral!r>if »iiurulr ter k % temu potrebne predmete. I I41pe Mlo%«~ll«l*itl lltf!l*t»IO«r. a li u/.no sralHiiter. lilujeo itd. ^ Nizke cene, točna in solidna postrežba. Lepoto polti napravi cvetlično milo za umivanje obraza ,Aida' 4>» a 6O vin. ^<* Dobiva se satno: v lekarni „pri orlu" mag. pfiarm. Mardefschlager nasled. Svobode v Ljubljani. Istotam se dobivajo tuđi ceniki (knjižice) s kratkim na-vodilom o negovanju zob, las in polti, z malim koledarjem zastonj in po pošti. izdelke prvih avstrijskih, nemških, italijanskih in angleških tovarn c. kr. privilegovanih <&* dvornih klob. tovarn W. Pless, Dunaj, in J, Pichler, Gradec, KlolMiki ne po limfni nirjuvi «;l»ivo in |M» litNtiil ; slarl lilohuki v poprnvo : • trgovec z usnjem na drobno in debelo 3;t v Ljubljani, Stari trg št. 7 ■ ■ priporoča ■ o Ij e zo,,ei prati doHedaj iiajboljštN prosto heii CJiia, smole, petruleju tor kislin brez konkurence, brez vsacega duha pu juisftj|Mmflaeiftlm cenah: I 14». NO li, «»O kx. *• ?«» li, pri nakupu vefije množine š© cene je. jfOVO! Patentirano JfOVO! nepremocljivo mazilo za pocrne nje rujavih čevljev, usnfa itd. Prodaja se po nlzki ceni, z opeko zidana baraka 2038 za branjarijo in traflko. Več poizve ae Pred Prulami št. 15. Išče se poštna odpraviteljica zmožna slovenakeg-a in nem-dkeg*a jezika s 1. septembrom. Ponudbe na Franc H.«iveič^ Poličane. 2042—1) Za I. avpst se odda v novozgrajeni hiši v Sodnijskili ulicab Se nekaj stanovati s tremi iu štiriuii sobami, porabuo even-tualno za pisarne in trgovine. Izve se pri kamnoseku Vodniku v Ljubljani. (1080-19) trgovina katero lahlio oskrbuje tuđi ženska, se radi družinskih razmer takoj proda. Natančn-ja pojasnila daja iz pri jaznotšti g. Anton Turk, knjigir in knji^ove^ na Danajski cesti v Ljubljani. (2014—3) s kožo l gld., brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr, plečeta brez kosti 90 kr., suho meso 78 kr., slanina 82 kr., prešičevi jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr. Dunaj ske salame 80 kr., prave boljše 1 gld., iz šunke 1 gld. 20 kr. Ogrske salame za mesec junij 1 gld. 80 kr., Tsak mesec kilo 15 kr. dražji. Velike klobase po 20 kr — Pošiljam le dobro blago od 5 kilo naprej proti povzetju. (1598-5) Janko Ev. Sire v Kranj u. ^^^^^^^r ako je goljufiji! ^^HBi^B ■^Hj^r Brerskrbno rodbinsko ^^h|^| ^^^Fdreeo jamči knjiga o preobi-^BH ^^^m lem blagoslovu otrok. Z vecflH iSS tisoč E-i!iv»lnimi piemi poftilja |^M fm& diBkretno za 90 win. ▼ »T«tr J9R |^ft Eiiamkah gospa £B£1 Vrtnarico (Kindergiirtnerin), ki slovenščino lepo iztrovarja, išče se (2033) pod zelo ugodnimi pogoji k dvema otrokoma od 4, ozir. 6 let. Ponudbe s zahtevami in prepisi spriceval sprej'ema naše upravništvo pod ^Vrtiiarica*'* lepo stanovanje v vrtni hiši, popoinoma ^aee, s 3 so-[tam», kuhinjo in pritikhnami z veli-k«n> sadnun vrtom. odd<* se za dalje ćass v n?*jr>.m. — J-iko pripravno za zasehruke nli ^enzijontstt*. OtJda se ludi malo stanovanje z 1 *<>b ^ is kuhinjo. 1917-3) \T>t*r;£resH st- izve v prodajalni IVI. Kune v Gosposkih ulicah št. 7. Išćem službe hišnega oskrbnika v Ljubljani. I9SM Već pove upravniStvo SI. Nar4. skoro nove, dobr« in močne, od 620 do 650 litrov, proda po nizki ceni Fran Gascio l-m* Absolvent trgovske sole želi mesta (2056—1> v trgovini, posojilnici ali hranilnici. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda- pod „absolvent". Stano vanj e z 2 sohama in pritiklino M4» ođđa za november-termin. (2O57 -i) Povpraša se pri karanoseku Vodniku, Kolodvorske ulice 32. Izobražena gospica že nad 4 leta v notarski pisarni, izveZbana v vseh pisarniSkih stvareh, raCunutvu itd., iSče vsled smrti svojega 5efa primerne službe v Ljubljani, bodisi v odvetniSki, notarski ali kaki drugi pisarni. Ponudbe pod ,urf»đnlea* na upravništvo „Slov. Naroda". U976-3) Komptoaristinja absolventinja trgovskega tečaja, vešča stenogratije in spretna na pisalnem stroju i46e službe. Nastopi lahko 1. septembra ali prilično. Ponudbe s pogoji naj se blago-volijo poslati poste restante Litija pod nD. Tš*. (2029—1) Ucenec iz boljše hiše, z dobrimi šolskirai spri-čevali se sprejme takoj v tr|co%lnl z inešaiiiiu blagom v provin- cijaliieni ruestu ua Kraujskem. Pojasuila daje upraviiištvo ^Slov. Naroda". 2036—1) V Seidl-ovi hiši v Sp. Šiški odda se za november-termin več stanovanj. Povp!*?»5a n^i Sr» pri £. Josip Seidl v Spe Šiški. ;9si-3) f\ J BIX I11 s slovenskim ucnim jezikom (učiteljica ali vrtnarica, ki more podučevati vsaj za I. razred ljudske sole) dobi z dnein 15. septembrom t. I. pnjetno službo v privatni hiši. (2Ti3 ') Pouudbe s zahtevami in prepisi spriceval pod „Odgojiteljica" na naše upravništvo, Ces. kr. a\ strijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. Seio^nice v Beljakn. veljaven od dne 1. maja 19(.xi. leta. Odhod iz Linbljane juž. kol. P^aga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponori osobni vlak 7 Tri).', Đeiink. Celovec, Frauzensfcste, Inomost, Moaafeovj, Ljubno, čez Selzthal v Auasoa, S^mograd, čez Klein-Reifling v Steyr. v Iiinc na Dunaj via Amstetten. — Ob 5^ uri zj osebui \lak v Tii.'iA od 1. julij i do 15 septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zuttraj ohl ć»tii vlak v Trbiž, Pontabel, Befjak, Celovec, Pranzensieste, Ljubno, Dunaj, Cea ^elztbal v Snlnograd, Inomost, Cez Klein-Reitlmg v Šteyr, Linč, Badjevice, Pizen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Prago, L;p8ko, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dcpoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praanikih od 31 maja. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfesto, Morakovo. L.;ubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, 13re-geuc, Curib, Genevo, Parij.. Cez Klein-Heimog v Steyr, Lmc, Badejevice, Pi^en, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlovo vare. Prago (direktni voz I in II. razr.>, Li^ako, na Dunaj čez Amstctten. — Ob 10. uri ponoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeate, inomost, Muiaakovo. {Direktni vozovi I. iti II. razreda.) — Proga v Novo maato in v Kloćevje. Osobni vlaKi: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplico, Kočevje, ob 1. uri b m pofoiudne istotako, ob 7. uri ti m zveCer v Novo meato, Koćevje. Pnhod v Lj'atijiaj \už. kul. Prcja is Trbiza. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak a Dunaja ćez Amatetten, Mo-nakovo, Inomost idirektni vozovi I. in II. razreda;, Franzea**fe«Lo, Solno^rad, Linč, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj oaobui vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri tij m dopoldne osobni vlak z Dunaja Cez Ainstettea, Prago ^direktni vozovi 1 in 11. razr. , Karlove vare, Heb, Marijine vare, Pizen, Budijevice, Solnograd, Linč, Steyr, Pariz, (ifcnevo, Curib, Bregenc, Inomost, Želi ob jezeru. Lenci-Gaatem, Ljubno, Celovec, Si. Monor,' Pontabei. — Ob 4. uri 44 m popoluđne osobni vlak z Duuaja, Ljabna, Selzthaia, Beljaka, (Jelovca, Monakovega. lnomosta, Fraazenstesta, Pontabla. — Ob 8. ari 61 ai zvečer uaot>m viak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Selzthai iz Inomosta, čez Kleia-Reitiiug iz Steyr, Linča, Budjevic, Pizna, Marijinih varov, H-'ba, Francovih varov, Prage, Lipskega — Ob 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praz-nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči oaebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nedeijah in praznikih. — Pio^a ix Novegj. mosta in Socevja. Osobni vlaki: Oo 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer isto tako. — Odhcd iz Ij ubijane drž. kol. v Zamuik. Me&am vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 ni popuiudne, ob 7 uri 10 m in od 10, uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih, — Prihod v LJutJjano drž. kol. 12 Kamnika. Me&ani vlaki : Ob ti. uii 4U m ziutraj, ob li. uri 6 m dopoludne, ob 6. ori 10 m in ob b. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in prazuikin. . (l^lVj Kdor trpi na padavi bolezni, krCu ali đrngih nervoznih bolestih, naj zahteva bro-Suro o tem. Dobiva se brezplaCno in poStnine proeto v »ehumini-Apo-«h«*k.c Fi-nnkfurt »*. Jtt. ^2lčk>-49 200 do 400 kron na niesec iahko zaslužijo osobe vsacega slami v vseh krajlh gotovo in poSteno brea ka pitala in rizike s prodajo zakonito do voljenih državnih papirjev in sreČk. --fonudbe na: Postfach 180, Hauptpost, Budapest. vlot51— 9) &!,■* Prodam za polovico tvorniške cene pet popolnoma novih g ratno- fonov „monarch", ki so pn- znano na;boijši. Ant. Jerkič, fotograf (1918—3) Gorica- Blsgajničarica in dobro izurjena prodajalka se sprejmeta v trgovino z mesanim blagom Naslov pove upravničtvo »Slov. Naroda«. L2020 --3) L. LISER-jev obližza Imiste. Priznano najboljšo srodstvo proti kur-(746) jim očosom, žuljem itd. 22 I *. Glavna zaloga: \ JL L, SGHWENK-o«3 lekarna t»4 -A Dunaj-Meidlingi rW &Luser-leY-^ ^lf-^f Vaj JUIpcKV20. ^J^jj - Dobiva se v vseh lekarnah. «b2g?^<^ V Ljubljani: M. Mardet- 1 $<^£P schlager, J. Mayr, G. Plc- [ *^^? coli. V Kranju K. Savnik. 150 Bieierstili seznjBT lepih in suhih bukovih v neposredni blizini mesta Kamnika ima na prodaj oskrbništvo grašcine Križ pri Kamniku. (221-2) Triumph-štedilna ognjišča ^§1/------ ^—vf za gospodinj- ^^ZfSrš^*-^zS^^-'S •■ stva, ekono- ^2^^-^ ' jr~^v'-': naije i. t- dr. v T (7E.1iF^;t= ■!;■• ' vsakoršni iz- jj- 'i-idJjif^ ,i|l! peljavi. 2e 30 I ^^^[tlFilTl W A ^et so najbolje rr^-ri ^ i\'"'.'.jr priznana. Pri- 'i'----' d l ijy^ znana tuđi kot trpežn.ejši izđelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta: Stedflna ognjišča za hotele, gostiine, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko prGti dopoalani znamki. 852—39) Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph" ^S. GoIdMchiiiidt «St Mi u Vy els 16, G-oren'e .^.-TT-strriJslco. Zarad bolezni se odda v najem dobro idočo go$tilna zlepo enonadstropno hišo, velikim lilevom in vrtom v večjem kraju na Notranjskem. Ker je poleg gostiine tuđi kovačija, bi bilo posebno pripravno za kovača, kateri bi vse skupaj Iahko prevzel. Hiša je posebno pripravna tuđi za trgovino ter se v uji nahaja se vsa prodajalniška oprava. Gostilna odda se tuđi na račun. <20H5— 1} Naslov pove uprav. „SIov. Nar." Hotel Koltck Je Mf i DUNAJ., Laxenburgerstrasse 19 g tik jiižne^a iu «lrxuvii('^H kolo gotovo najprijetneie iznenadila izpeljava te ]>recizao ilcčo žepne ure, kak r 5 1 ■ • i tu ii ostalih dragocenih predmetov. Da je pa to naznanilo resnično, spričuje to, da dojde vsak dan množina ponaročil in prjznalnih pišem, o ka "IBTNO IdfTISTVOl enh Se lahko vsakdo prepriča. l*4>allj» m««ibio |»o po\/.Hju: (1524 ć Henrik Kertesz, Dunaj, I., Fleischmarkt Nr. 18 — D. Žrebanje dne 17. avgusta 1903. Glavni dobitek: Promese k zemelj. kredit, srečkam I. emis. a K 5, K 90.000 Žrebanje dne 5. septembra 1903. Promese k zemelj kredit, srečkam II. emis. a K 5, K 100.000 2ObS) se dobe pri „Ljubljanski kreditni banki11 v Ljubljani. __i5# Preselitev trgovine. ^^^■■gjgllllljgL^^ Slavnemu p. n. občinstvu vJjudno na- ^5^B^^^^JTri|^ zuaujani, da sem preHClll svojo zalogo r ~: ]mM Orifl.-PfafT šiTalmb strip i*! 14 IrT^I v '-Ju'IIJani'v Sodnijske ulice 4 ^wP.^^^i4ll jl ^^^ (Vodnikova hiša) nasproti justični paleći. fl ^| ^l^ ^^^^^^^^^ i Volespoštovanjem —-^ : l_ __=— ,!_.„*" (2059-D Franz Tschinkel. Zdravilišče Toplice: na Kranjskem, Dolenjsko, železniška postaja Straža-Toplice, Akratoterma oS° C.. pitno in kopaJno zdravljeuje, izreduo učinkiijoče proti protinn, kostenicl, krču, nevralg'iji, kožaim in ženskim bo- i leznini. Veliki basini za kopanje, separatna iu barska kopališča | (Moorbiider. Prijetilo opremljene sobe za tujce, i^ralne in družbiuske sobe. Zdravo podnebje. Bogato obgozdena okolica. Dobre in cene restavracije Sezila od 1. maja do 1. oktobra — Prospekte in pojasnila daje brezplacno (1113—8) upi*a%ni^tvo kopall^ea. Naravne mineralne vode • in vrelćni produkti vedno svezi pri tvrdki i _______PETER LASSNIK. (i48t-ii) Prva kranjska mizarska zadruga v Šent Vidu nad Ljubijano TZ7šn~^~~ WF se priporoča ^1. obeinstvu v naročitev ^Rl^aJŠlS' raznovrstne temne in likane Nolinr f-^?^tp O|irai'f iz siibcga lesa solidno izgo- fM%' :\'-'\\ to ijene po lastnib in predloženih vzorcib. !!!;-!i''i' . \ ! I? V t*l I Ka asa I o|CR raznovrstne izdelane ' f;| oprave x» khIoiic. n pa lite f^si") _-. —_.■■!,£JU ^11 Jcrtlliit^ Mobe je na izbero ee- JpS^^^L^^l'^Si njenim naročnikom v lastuem skladiščn ^. £ m - i m ""~jy* tik kolodvora v V'ižmarjib. Jij^^>. '/r^^^_->i^lg> V prav obilno naročitev se priporoča ^^S Jos. tfrhar Ss^ = a&^ načelnik. (81 — 31: \ U sptošno vednost! ; ^ V konkurzu se nahajajoča bivša zaloga • manufakturnega blaga ] ;[ „pri Amerikancu" \ v%t&.wi trg št«¥. I5 y se bo prodajala od (2024-2) > sobotc dne 8. avgusta tlo 20. avgusta ^ \ istotam po res u&r nizkih cenah. -sq < Moderna, suha stanovanja im dobfcm zraku in »olnčnem kraja, v pritličiu, I II. a* I i III. nadstropju, a 3, 4 ali 5 8^ bami, vseu.i pr.tik'intm1 in vpor*bo vrt^ se oddajo takoj ali za novembrov termin v novih Korsi-kovih hišah na Bleivveisovi cesti št. I. Natančneie s« i/ve pn lastniku istotam ali pa v cvetliČni in se-menski trgovini v Šelenburgovih ulicah št. 5. 171B- ;, > IE=XTra. lirvatsfea ^25-13; ; C največja, najsolidnejša in najcenejša tovarna ! I zastGrovfrolet)inzatvornic(žaluzij) I lesenih iu železnili valjčastili zatvornic (Rol- > laden) za prodaj alne i I Zagreb |^N Qf D1DTP Xii<£r<*U > Ilica si. 4O VJT. OIV^JTV jDJL\^ Ilica At. 4O C priporeča svoje ^ollđ.MA«6 in a^amm.^s> izclolU«* ^--------=r \aroella Iv.\ rh 11J#-Jo m« tot*no lit ntiJMolItliiej«'. ■— ! Mesto distriktnega zdravnika. V Vuzenici ob Dravi (Salclenhofeu) se razpisuje služba distriktnc_ . zdravnika z letnimi dohodki 1200 K in obširuo privatno prakso. Mesto se oddaje 1. januarja 1904. (2017 Prošnje so vlagati m^ do 15. septembra 19O3 "^8 pri podpisanem odboru. Distriktni odbor Vuzenice, dne 4. avgusta 1903. A. Mravljak, načelnik. i Na | trgovskem izobraževalnem in vzgoje-| valnem zavodu v Ljubljani [ iiAtntiuvljeiiem leta 1*3-4 | se prične pouk dne I. oktobra 1903. j Pojasnila in prrgr^me daje j (1950—3) lastnik in ravnatelj. Naznanilo. Podpisani si usojam slav. obeinstvu uljudno javiti, da sem odstopil svojo krojaško obrt g. AloJv:IJii llarir. Zahvaljujem se vsem svojim eastitim dosedunjim narocuikom za zaupanje in prosim, da isto zaupanjc izkazujojo tuđi mojemu nasleduiku. _.. *^ Fran Sturm. Priporočilo. Podpisani si usojam slav. obeinstvu uljudno naznaniti, da vsem s L avgustom t. I. prevzel več let* obstojeeo iu dobro znano tfesr krojaško obrt ~££q od g. Frana Šturnia, krojaske-a mojstra ter se vsem njegovim dosedanjim cenjenim naroenikom, kakor tuđi slavuemu obeiustvu splob najtopleje priporoeam. Alojzij Barle, civilni in vojaškl krojač, izvežban in Izorašan na obr. tohnologićnem g muzeju na Dunaju. (2UO8-2) n Od leta 1863 s» Berger-jeva medicinsko-higijenična mila ,: tovar-ne €?. Hrfl Jt Cotnp. v Tropavi ne s najboljim vapahom vporabljajo v tu- iu inozemstvu. Zl.it« kolaju;« l'j'riz 1900. (471---14 Bergerjevo 4O odst. kotranovo milo \ prt(ti i2pi^ajem inpoit-Bergerjevo žvepleno kotranovo milo | liiu* »>oioznim. Bergerjevo glicerin kotranovo niilo l jiroti **>ltnim necujtostim --. • ^ a M £i_ i kut milo za umivanje in Bergerjevo panaina kotranovo nulo ) kopanje. l'ost'lnio priljubljena no se uiutleđiijs mila: hrnonr-tnitu, botuiksinut »»ii'/o, knrl'itlfit'tt milu, -mijtohivo .,-71/0 ta tište osobo, katcrim je neprijeteti kotranov vonj, i>n |n>lttnli l>i>lczni)i, irrj>lrno titiht, zveptriut interno ziTjtlrtttt jtriti-intto tnilo. tniln jtrttti solnrnifttni iu jn-tfOnuljOl-tnilit proti nločiei i>l>r*fca in srbučici, ttinttin-niito Hfrifti'frvii tolma ]Kt.\ta v tnhtilt, at. 1 tu normalne /ube, at. 2 za kmtilcr nu nnjlioljša čistila za zubu. i »«i Iterverreva mila i/, tovarno ti. HKhli A £ tđ&& M ^a^OrT() za LjubljanO imajo gg. lekai*- .,^.t upeijana že ao ićt imajo na etikctai. kot S&^T^S narji: M. Leustek, M. Mardetschtager, , - , . „- .- im ii » r. f ^r^T^ w Jos. Mavr, G. Picco in Uba d p . de.i barvi. *^%~tt^^ Trnkdczy in vse druge lekarne na Kranjskem. 3rfltO0&Otttt Ustanovljeno leta 1832. 00004000 £ I——-------------------------------------- 1 o £t Prlznano najboljse O 3 zmlete s stroji najnovejSe sestave, prekašajo vsako konkurenco g ~ po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati , ^ veliko površino, razposiljt po nizkih cenah -1 I Adolf Haupf mann v Ljubljani | 2 tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja. tt ™ £lekti*ieni »ft»*-aa*. (41:1-27) Jj sh_______________________________-—-----------o OOO0AOOO llustrovani lemki so dobe brezplačno. OOOOOOO0 ......._ Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča (s~~"\) tovarna stolov ■ m na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko ■ m priporoča si. obfinstvu, preCast. uuhovSCini, imeteljem ____B^_______£ in predstojnikom zavođov in Sol, krčmarjem in ka- n'~^~*^l varnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd. W^Š natančno in trpežno izdelane H^5 stole, fotelje, vrtne stole, gugalnike, našlo ffT^k njače itd itd. (1913-2) li m Blago je izđelano iz trdega, iztranega lesa, poljubnu \9 m likano ali v naravni barvi imitirano, ja ^ Največja izbera ste lov, naslonjaćev in gu-I % gatnikov iz trstovine. I m^^^ ^a željo poSlje tvrdka najnovejše cbširne cenike z ■ „ nad 8O slikami, iz katenh je razvidca oblika blaga Mr m& in cene, zastonj in Iranko. Narcčavalcem na debelo se dovoli znaten popust. g^~ Restavracija ,,pri črnem orlu". *9B Slavnemu občiastvu vljudno naznanjam, da seni z današnjim %| diiem prevzel ,,Vorspernigovo" restavracijo W : v Gosposki ulici štev. 3, : ■5 katero bom nadalje vodil pod imenom (1972—4' -,. j restavracija „pri črnem orlu". I >O ToČil bodem izborno Steinfeldsko mareno pivo iz pivovarne — bratov Keiningbaus v Gradcu, dalje pristen čviuck iz Gadove peči; S CL Ljutoinerčaua, refoško, rizling i. t. d. C Postregel bom nadalje slavuemu občinstvu z izborno iu ceno ^ j kuhinjo. Mb K ninogubrojneinii obisku vabita najvljudneje dM Ana in Štefan Miholič. W*mW Restavracija „pri črnem orlu". ~9fl I Pozor! f^^^,^^ Pozor! E \^^^0^\jr i J •• * ^^^&^^ Priporočam svojo bogato zalogo puMk n»Jiio%ejNlli HiMtemov in nnjno- vfjže %i"«ile, reiolvepjev i. t. d., vaeh pripadajućih r«*l4vixll»\ in municije, posebno pa opozarjam na pssrtrocevne puške TS» katere izdelujem v 87oji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročaoati vsakernu najbolje priporočajo. Ker se pecam samo z izdalovanjem orožja, se priporočam p. n občinstvu za mnogobrojna naročila ter izvrSujem tuđi v svojo dtr.j k > 8parniu«» in z ' ^t^l^r lsei11* optičninii r^PW^ Nikelnasta remontoar %& V*^ Srebrna cilimler rom. ^*5" ura od gld ■#•—. 09^* Ceniki zaston] in franko. *^Mi MODERCE natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fa9oni Sktadišče za modno blago, pozarnen-trije, trakove, čipke! svileno blago, perilo, klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in na drobno. |»l*ll»Ol-O4*ift HENBliC KENDA v Ljubljani, Glavni trg 17. Važno! Za Važno! gospodisje, trgovce in nrej&e. Najboijša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zetišča, cvetja, korenine itd. tud po Kneippu, ustno vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vss toaletne predmete, i*<»n»ssralit*iie aparale in pi)trt*bM'iii4*, kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega riinta in koiijnlia. — Zaloga, svežth ■■>§-»ei-£>lciilft %o«l in solij za kopel. Obiastv. konces. cddaja strupov. 2K sk\ živi Aioa- ^JI *^ ^ posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vijanja naročiia se izviSujejo točno in solidno. -*s Drogerija, &<- Anton Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. HBržEm ^u Si 99 9B 9JB h| Ea uJa vaffvv najnovejše fazone priporoča po najnižji ceni Blaž Jesenko IO ubij ana, Stari trg 11. I Anton Presker I krojač in dobavite!] unlform avstrij- | 1 skega društva žeSezniskih uradnikov J I'1 Ljubljana, Sv. Petra cesta 1B priroroća svojo veliko zalogo I ^^^^ gotovih i li ^^^^^I^^H^^^^^ •■• I II Obleke po meri se po najnovcj&ih I II azorcih in najnižjih cenah zvrSujejo. II fit. 0G4. f%_ ■ v>- ■■ ■ I vi (2020-t) Razpis učiteljske službe. Na mestni ncm.ski deški ljudski soli v Ljubljani je stalno popolniti s }M)čctkom šolskegu leta. 1903/4 iticMo učitelja s sistcinizovaniini prejemki. I'ruvilno opremljene prošnje je predlagati uradniin potom najkasnejc ffflP^ do 25. avgusta 1903 ~^ftf pri o. kr. mestueni Šolskem svetu y Ljubljani. Na nczadostno opremljene in zakasnele prošnje se ne bo oziralo. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 4. avgusta 1903. > i | Kmetska posojilnica. ljubljanske okolice i • registrovana zadruga z neomejeno zavezo < ; v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 i ; obrestuje hraiiihje vloge po 4f|«°|«> | ; brez o«ll»likit reiitiicjgt* davka^ katerega ponojll- ; : nleu Mama z» vloinlUe plaćujc* i I Urađne ure : razun nedelj in praznikov vsak dan od '< ; 8,—12. ure dopoludue. (304-r>i) < i Poštnega hranilnićnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57. ' jj Ustanovljeno 1899. ZE=yJ0^7~X Zi3.g"XO CSJ21 Pod državnim nađzorstvom. J | vojaški pripravljalni zavod j i Šoia in internat: Berislavičeva ulica 12, I. nadstr. ) K Ta izborni zavod za izobrazbo / i am^rattlov za jedno f<»t»e prosto vol iee J ^ otvori 3 K / ^ 6-mesečni zimski glavni tečaj, i i Starost: 16—2O let. i S V tem zavodu, ki je za mladino posebne vrednosti, morejo mladeniči, ki 1 j< nišo radi kakih razlogov dovrSili svojih naukov, brez ozira na predznanje in j 3 poklič, ne samo doseći pravico enoletnih prostovoljcev, nego si morejo tuđi v i \ meščanskem BtališCu zagetoviti društveni položaj, kafeor tuđi doeeCi častniSko } < dostojanstvo. i < V notranjem zavodu popolna preskrba z vojaško strogim redom 1 3 in disciplino. i |# Natančoeja navodila kakof tuđi program z imenikom učencev, ki so na- i \ pravili izpit, daje na zahtevo brezplačno (2030— 1) t | Ravnateljstvo zavoda v Zagrebu ] g Berislavičeva ulica štev. 12, I, nadstropje. ] i 0S^* iplMije Me vNiik dan. '^m < ; prcselitev restavracije. ! I S tem uljudno naznanjam vsem svojim cenjenim dosedaiijim gostom J j ler eastitemu občinstvu sploli, da se dae 5. avgusta 1903 preselim > \ iz Rimske ceste št. 24 („pri jagru") j \ na Rimsko cesto št. 4 | \ y fcnšo rastavracljo „pri Zajcuu. ! k Zahvaljujem se tom potom eastitim svojim dosedaiijim gostom za k J izka/ano mi zaupauje iu prosim, da me počaste tuđi v novi restavraeiji. J \ Tstotako se priporočam slavnemu občinstn, da mi izkaže svoje J I cenjeno /.aupanjc v novi restavraciji. Toeil bodem rtixiltl priM^iiu i \ vIiih. v4Mliio si ežc Koliiliiuliaii*«ovo pivo ter skibel ^ k /a «lobro Kiiliiiijo« g»oštcffio in toeno poMtrržbii. \ \> Za zakljueona omizja; društvene seje in klube bodo sobe na k J razpolago. J ^ Pivo se toči v lokalu po 11 kr., čez ulico 10 kr. ^ I Proscč za mnogobrojni obisk sem z odličnim spoštovanjem ? ! °16 2 Jožef Koman, ^ restavrater. * ^ Pivovarna Ivan Japl, Gradec. yg Otvoritev glavne zaloge za Kranjsko v Cjubljani: Hafner-jeva restavracija, Sv. petra cesta št. 47. Vsak dan sveze, dobro vležano marčno in izborno dvojno mamio pivo v sodcili in pasterizirano v steklenieah. 1*. n. privatnim odjemak'cm piva v steklenioah dostavlja se tuđi led brezplačno na dom. ^f\ Zaloga piva Japl ^ ^ v Ljubljani. (2005-2) ^^ IC. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovijah priporoCa svoj pripoznano izvrsten IPortlanct« oenteni t vedno jednaKomenu, vao od avstrijakega đru&tva inZenirjev in arhitektov dolocene prođ-dpiso glede* tlakovne in odporno trdoto «■«*■«»«• nudi^rlljujoel dobroti, fcakor tuđi svojo priznano izvrstno «»^»«m«^« Prlporočlltt in »prlcevalt* raznih u r ađov i n najalovitej&ih tvrdk ao na razpolago. Centralni urad: Dunaj^ I*, Marlmlllanatrasao 9. ^KNSrBR^HHBBP V Mlllulmlli Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. (1626-8) _______— Pojasnila dajejo: = Red Star Line, 20, Wiedener GKlrtel. na Dunaji, ali Karol Robek, kcnc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulica šf. 32, Jt^&Šfeb. 3ffe&. dr. Josipa Trauba želodčni prašek ES51 G- su s t r i c i iol ^B35fipr zđravniško preizkušen in potrjen. Tisoci in tisoci ljudi so vsled želodenili-, črevcsiiib- in drugih bolezni primorani k strogi dieti, ki jim pretvarja življenje v muku. Po uporabi dr. Jos. Trauborega želodčnega praška G-aatrlciu je taka dieta žc po kratkem Času popolnonia nepotrebna. Boluiki, ki »i hoeejo z množino živeža obraniti moči, bodo to z Gastrieinom popolnonia dosegli. Gastricin deluje pri začasnih ne-reilnostib, kakor pri zgagi (gorecici), pehanju, napihovanju, želodeuih bolezuih, bljuvanju, krcih, slabostih in tesnobah, glavobolu vsled slabega prebavljenja takoj in pri daljni uporabi odpravi tuđi zastarele želodene in črevesne bolezni, ki so se zoperstavljale dosedaj vsem sredstvom. — G-astricin ni odvajalno sredstvo ureja vendar iztrebljenje popolnoma. — Natančneje povedo prospekti. Za gospode zdravnike so poskušnje zastonj. (1116—16) V Ljubljani se dobiva pri M. Mardetschlagerju, v lakarni pri orlu, kakor tuđi v većini lekarn. * Glavna zaloga Salvator lekarna v Požunu (Pressburg) * Na debelo v medicicalnih drogerijah Velika skatija 3 K, ntala ikatlja 9 M, frnnkirnno TO, rekoman- «9lr»no -ftd li veo. —I New-York in London ništa prizanaSala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majimemu pla-Cilu delavnih moči. PoobtešCen sem izvršiti ta nalog. PoS^ljam torej vsasomar slede£e predmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6*60 in sicčr: 6 kcmadov cajfinejših namiznlh rcžev s prietno angleško klinio; 6 kcmadov amerikanskih patentiranih srelarnili vilic iz enega komada; 6 komadov „ , jeiilnih žilo; 12 kcmadov „ „ » kavsih žlic; 1 kGmad amerikanska patentirana srecrna zajenialaica za Juho ; 1 kctnad amerikanska patent-rana sre"braa za*en:alnica za mleko; 6 komadov acgleških Viktcria ćašic za poikiada; 2 komada efektnih naniinih svečnikov; (165 30) 1 komad cedllnlk za čaj; 1 komad rajfinej5a sipaiaic^ za sladksr. 8V8eh teh 42 pred meto v je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceiii gld. S 60. Amerikansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki cbdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantaje. V najboljSi dokaz, da leta inserat ne temelji na nlkakdni sleparlfi zave-zujem se s tem javno, vsakemu, kaieremu ne bi bilo blago vSeČ, povrniti brez zadržka zneeek in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omiali to «*■<•«.«ti« garnituro, ki je posebno prikladna kot prekr»in«i svatbeno in px*ilo±nostaLO davilo kakor tuđi z« %ft^al4.o l»oijtt« joipodaritro. — Dobiva sa edlno le v A. UfltS€UB£lt«-a eksportni hiši američanskega patentiranega srebrnega lilaga ^ na Dunaju II., Rembrandstrasse 19/M. Telefon 14597. Wgk PoSilja se v provincijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpošije. aJL** WM CUtllnl prasek zr njo »tane IO kr. Y ^§* •^^8 pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). %^9^£ f|^y Izvleeek Iz pohvaljctE* plsem. ^&ŠP Bil eem s poSiijatvijo krasne garniture S patentirano srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Ljubjana. jako zadovoljen. Oton Bartusch, c.inkr. štetnik v 27. pešp. Tomaž Božanc, dekan v Mariboru. Ker ie Vaša garnitura v gospodinjstva jako koristna, prosim, da mi poSljete š© jedno. — Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo B5hm, okrožni in tovarniSki zđravnik. I Teliki požar! | jjjj zamore se laliko in naglo pogasiti samo s (^ siv ^^^ o II"" f^" i R. A. SMEKAL 1 « AA^ Zagreb ^\AA (7i-i7> j^ "^ skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, SR £g pasov, sekiric, s»salk in gpspocUrslUi stroj#v. ^ Josip Reich ■ -** pavn« *+- H ban/arija in kemicna spiralno ■ ler likanje sukna ■ Poljanski nasip - Ozk« ulice št. 4. ■ se priporofia za vsa v to atroko spa- ^M dajoča dela. ^m PostrežbA točna. 9 33 tene nlzke. ■ I Optični zavod 1 IJ. P. GOLDSTEIN | | Ljubljana, Pod trančo 1 | J priporoća svojo veliko zalogo % g vsakovrstnih očal, lovskih | ž in potnih daljnogledov ter j *> vseh optičnih predmetov. § $ Zaloga in cdlna prodaja 5 | za zaznamivanje perila. | t ■•- t I ^ grammophonov « :■ ^ bi igrajo izrecno močno in natanfino. % | % -^ si v*- i A- -& -sfe -^ # *& # | *5 Glavna trgovina: %£ U Stari trg štev. 21. Ih Hf Pekanja |h z: in s lasci ča rna ^ 1j,zalaznik| ^1 ?ili jalke: ^ | Glavni trg 6 | i Sv. Petra cesta 26 g J. S. Benedikt S v Ljubljani, Stari trg j (tik glavne pnodajaSne t na voglu). t Največja zaloga 3 klo"bukovj najnovejše fa9one. I Prodaja na drobno in debelo. I Avg. Agnola i (J Ljubljana ) | Dunajskacestašt. 131 jl Velika zaloga ] li steklenine, porce- I ) lana, svetilk, zrcal, Ij šip itd. itd. [I iSteklenice, kozarci, |l vrčki itd. j po najnižjih cenah. j 1 Naročajte izborno "^ "' t 1 ljubljansko delniško pivo i H Iz plvovaren ft H v Žalcu in Laškem trgu. E ST — I Naroćila sprejema | — jffij (gg Centralna pisama y Ljubljani, Sodnijske ulice št.4. r '™-*l'ii*^ •k-^"**J MftMa*MaA*C3l mt*^*mmmJm^*& M.a«WAMta»J La^»*iJmm*^*J L^M&triLMd EA^^M^hAimJ Laak^*MlMA-J * * ' '■ ilil '—~?-^--—.-^ i ^.„^h^J I - _—^. —1 U*aH4»»*«iEJbBtaMH».^4 -qm Otvoritev nove trgovine. (|^ ^^E\ Vljuduo iiaziianjam7 da sem z dneui 1. avgu.sta oivoril »S^ *^l! V /CrSnjlt nasproti g*. Crobatha (fer 1 trgovino z mešanim blagom ; ^S*i ° ^ iif:r- J2S\ »ma. tli*ol»iio in «JLc^ft»«^l«>. }fg ' *m|»' Ker mi je na tem, da p. n. odjemaloe vseskozi zadovoljim, /S;"* jffiE bodisi #lede kakovosti blaga, bodisi glede nizkih cen upam, da bode J f >Jffilj spoštovauo občinstvo moju dobro voljo upoštevalo, ter moje priza- {-% -T ^J0| devanje, postrezati z najboljšim iu najlincjšim blagom podpiralo z ^ 5» ^M§ liajmuogobrojuejšim obiskoin. (t > ^Jj^ V prijetili Dadi, da mi izkažejo p. n. odjcmalci svojo naklo- || ^ -đKB! DJen0S^ bilježim z cdličnim spoštovanjem f^S^ jSsSL (204i-i) E. Miklavčić. |§gf Poštna hranilnica ček. štev. 849.086. Telefon štev. 135. Glavna slovenska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo ----- =| pisama: | =----- na Kongresnem trgu štev. 14, Somova tisa v LjubijaJ sprejenifi In Izplačtijr hranllne vlose obrestnje po 4Vio od dne vjuzit/e do dne rzđige brez oclhltUa in hrcE odpovedi. TTradne ure od H*—12. dopolilne in od 3.—6* popoldnr. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrg; (lH6a-4) DP. IKE. HlldnitC, pr,d^eđnik. |Žfj • ^v------- % o " £ ^ Dovoljujera si slav. občinstvu vljudno naznaniti, da sem z JZ ^ današnjim dnem svojo, do sedaj v Šelenburgovih uticah se 2 9 nabajajočo krojaško obrt (205U—1) ^ § preselil na štev. 3 v istih uticah § 2 i v hišo gosp. dr. Koslerja, v pritltčje 01 9 . . 01 0 ' ^jer je đolgo vrsto let izvrsevala svojo obrt dobro poznata kro- {} ^ jaška tvrdka Luka Schumi. JJ 5 i # 2 delnim nakupom oprave in drugih predmetov, preje last J W imenovane tvrdke Laka Schumi, razširil sem sedaj v tem novem O 0 lokalu svojo obrt in mi je vsled te±ra omogoeeno, svojim Zaštitim Q 0 naroenikom in odjemaleem s prav zinernimf cenami postreči. 0! 0 j Zahvaljujem se ob jedncm cenjeuim naroenikom za dosedaj *k ** j izkazauo mi zaupauje ter se priporočam vsem tuđi v prihoduje, S JJ in beležim 9 2 ■ z najodličnejšim spoštovanjem ! ft* i _. _ ioi 2 P- Cassermann. lg 0ooooftDOoooftCoo»ttoo0OgaftaoŠ>) I | Založena 1847. [ | Založena 1B47.| I J. J. NAGLAS ^Hjf I Turjaški trg št. 7 Trnovski pristao it. 8-10 g^Pi^^ | I oprave za Spalne SObe, oprave za >B^^ygSE ■ jedilne sobe, oprave za salone, ■ll^§«iuHS^^B ■ žimnate ir»odrocef morima no > PISg^l|L^^,W ■ peresih, otroške vozičke^ za- **^F^^***^&? |, storef preproge itd. I ** flHHHHHHHII^H^HHHHHIHIHHIBBw Največja zaloga navadnlb do najfinejilh otroških vozičkov in navadne do najfinejše %tfflG0p M Pakič pJBSO^ Vflgiregjf Neznanim naročnlkom se •»■■BBnZBfliHHBHmiHHHI^ I—:X$O- -C3@O- -^»£)C?- -t3@C=— —0(^)0- I -___________________________________________I I Zahtevajte I pravo i Ciril-Metodo vo kavino primes katero priporoča domaća I. jngoslov. tovarim za kavine surogate v Ljubljani. Zahtevajte jo povsod!! - \>3C» -O@C=- -<=*>.->pC=- -*=X§JO- -d®O- I krasno izbero sa dame m deklice T'~ kakor tuđi XXX : manufakturno blago šls vsakovrstne preproge gg ■ 1- ** ^- y8 1» rln © r o e » O<5 XXX ■; Aston Schnstsr I : Lj ubij ana = |g ^ S»italske ulice šrev. 7. ^xx Solidno blago. * |$$y>orŠo^l * Nizke cene. » |<^> ~-- .xxxx[ Veliko zalogo J ?okavie |^*Z { kravat za gospode 1 loaletnega blaga I dalje S žetic za sobe, gtavnikov, i dišav, ntil ttd. itd. i i iz najbolje renomiranih | | tovarn priporoča i Alojzij Persche i lij ubijan a 1 Pred škofijo *i. 21. | j cilindre, čepiće I | in slamnike I % v najnovejših faconah in £ ■5 | v veliki izberi | 3" * 34 priporoča 5. j Ivan Soklič j g Pod trančo &t. 2. f ■ Poataju ^leklr. zeleznlee. ■ j 7£ Singer-jevi šivalni stroji jP% za domačo uporabo in vsako stroko fabrikacije. mg&||^ Brezplačni potjOc v vseh tehnikah modernega vezenja. grand Singer Co. šivalni stroji del. dr. PRIX. | £jubljana, Sv. Petra cesta št. 6. (13807) sr %t»lo ceni eevlji. -w 4 pari čevljev za 4 K 25 h se prodaja vsled prenapolnjenih sklađišč tako dolgo za to neslišano nizko cenu, dokler jih bode v obilici. 1 par čevljev za gospode, 1 par za dame, 1 par za dečke in 1 par za daklice, vsi štirje pari, zelo dobre kakovosti. elegantni, trpežni in lični, po najnovejšem vzorcu, najlepšega izdelka, se prodajo za bore niako ceno -* 14 '©S li. Pri naroCanju naj se pove dolgost. Pošiljatev po povzetju. Razpošrijalnica čevljev A. G-elb, Krakov, št. 4O. Zatnena dovoljena, za neugajajoče se vrne denar (2027, Trgovski pomoćnik železninur in špecerist, 19l/2 ^6* star7 6 let na isfem nnestu službujo5, vešfi ludi nemšiine, vstopi tuđi v samo že-leznino, želi s 1. oktobrom t. 1. svojo službo s katero v Ljubljani ali v drugem me9tu Kranjske ozir. Dol. Štajerske premeniti. Naslov pove upravništvć »Slov. Naroda«. il930—3) Varujte noge /^J^^^P^&^5^\ noga, če se nosijo na-iff^Slll*^^ ^V^ vadni notranji podplati j^^'^^^^^hs noga, ^e se nosijo as-^Vfiž^&Vn ?5> bestovi podplati pred kurjimi očesi, turi, mokroto in mrazom, Vne te reprilike, posebno nadležen pot in spečenre izginejo, Ce »?e nosijo dr. , Hogyes-ovl patentirani asbestovi podplati. Par stane 8O h, K 1 2O in K 2 -4O. Po-šilja se po lovzetju. Prcspekti in priznalna pisma i d vria^kih oblasti in najv!§jih kro-gov brezplačno Bogata izbera vseh asbe- 8to^ih izdelkov. Centr.: DunuJ JU, lio-niiB*iU»»«*rlt»Htei 1». (1563-9 I Tovarna pečij 1 I in raznih prstenih. izdelkov 1 I Alojzij Tečaj I: I vLjubljani,Trnovo, Opekar- & B ska cesta, Veliki Stradon 9 H S .v;-žb»isi priporoCa vsem zidar- M j M %g^rr"^ skimmojstrominstav- m \ m Wj^;, beni kom svcjo veliku ffl ■ p . najiiiodernejšili pre- g I Mf, M šaiiih ter barvanih g ■ ^■;J.-i.-^ prsteni li BI H ^h v ^ * B k %. "r in najtrpežnejših B ! 1 : štedUnib opjišč I I t' astnega izdelka, in B B L ..', ^icer rujavih, zelenih, B 3j p *1 modrih, sivih, beiih, 9 fl jiijj j ^ ;, J i limenih itd., |»<* ««J- g IzplačujočB se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube Časa najdejo spoStovane oeebe vsakega atanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrtjske družbe prve vrste, ki sprejema (1463 11) zavarovanja proti požaru, stekla, proti škodi pri prevažanju. proti tatvini po u I omu in življenja". Ponudbe pod „1798" Gradec, poste re8t. Izdclcuatclj uozgu FRAN WISJAN LjuMjana, Rimska cesta hU 11 priporoča svojo bogato zalogo novih in že rabljenih (1459—11) vozov« Najboljse crnilo sveta. Kdor hoCe obntalo ^Bjj^ ohraniti lepo ble^č^ča ^T^B in trpežno, aai kapije W/ sumo ^fegL-,. Fernoioadt ^po^g čeveljsko crnilo jffjff J J^Sf aa «vetla obatala fS^S\ Fernolenflt mm, za s^^^^i aaravno nsnie «2fe^afefe^B5fi3S8F Dobiva se oovsodL * ^gg^T lovama ust. 1.1332 (1340-13) na Dunaji. Đunaj, (.,SchuSerstrasse2i. * Odlikovanja na Dunaju in Parizu : 1 zlata kolajna. V Londonu, Rimu, | Ostende: veliko darilo (Grand pnx) i — ~ i -TJ^_______________lmAi_______lllMllMIMMIIIMl.....■ I i .Tonnies | Ljubljana 'i908-a> tcvarna za strojs ^^^ priporoča kot FH3 'I 1 2i!9e ■" ^LJ^ 'w vse stre je I^ =r-ffii . _ ,; —- za obdelovanje i f! j^-l. . Jr Turbine h I \!f\ 1 wP^ locoimoiJBle flbiri.iBr pGeebnn prjprav- «r ajtt ne za goniti pij- Ijedeijske stroje. Sesalno ipiStnski motor*■ iiajctjntjjša gon'tna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo ia uro. Kot blagajnicarice ali pa 1998-3 kot kontoristinje žeiliti* vsfcopiti dve trgovsko lzobra-ženi go*4p»ci, vešći flovensket^a, nem-šktva in đelon.a italijanskeira. jezika N^hIov pove in ponudbe vt»pre jemu upravniStvo »Slov. Naroda«. Lokal za prodajalno s skladišcem, v sredini mesta odda se za november termin. Lokal je v izredno živahni ulici ter primeren za vsako obrt. Povpraša naj se pri gospej Bilina, Židovske ulice št. I, v I. nadstropju. (2043-2) Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh Škodljivcev je amerikanski „Tanglefoot". En sam list jih' vjarae^ in obdrži do^2OOO. Dobi se v vseh trgovinab po TO vinarjev list. (11—179 Glavna zaloga za Kranjsko : Eđmund Kavčić v Ljubljani. I '""..... ==^=T i čokolada iz čiste sme-n i tane v tablicah in zvitkih.i j Smetane jako bogata! mlečna čokolada.! iN^jrovcjse Iz svetovn-:slavne I tovarne za. čokolado. I Frii Hsffnii&n urar v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo najveejo zalogo vseh vrsi žepnih ur /latih, srebrnih, iz tule, fVkki i 11 nikla kakor tuđi stanskih ur, budilk in salonskih ur vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. Novosti v žepnih iu stenskih urah so vedno v zalogi. Popravila se izvršujejo najtočneje. 2 } IavgustrepičI »odar 33 ■ Ljubljana, Kolezijske ulice 16 1 (■V Traorem) J izdeluje, prodaja in popravlja J vsakovrstno J po najnlžjlh eenah. 3 Kupuje In prodaja staro vinsko posodo. | hr— ^16 2 Pri nakupovanju < U J = suknenega = jt : in manufakturnega S | = blaga ==.§ J se opozarja na tvrdko 2 j HUGO IHL | ^, __.____________________________. + jj v Ljubljani I jj j v Špitalskih ulicah št. 4. J 44_____________________ >♦ ^ Velika 2aloga * 3 suknenih ostankov. £ ii ^-^=___ -jl| i_«Sr\i 5 5 | .-g i^/ g- I $ cl. j^-r^J ^^ | 2 Si»r«*tl**J mvii«« olillka, 7 $ pnporoča v nr*|večj\ izberi $ | ^lojzij perschć | % v Ljubljani ft £ Pred šfcofijo št. 21. £ *_________________________* ^ Tovarna in prodaja oljnatih 1$ 4 barv, firneža in lakov. & (| -+4 Električni obrat. £+- |. 15r Bnta EberI a I j Prodajalna in komptoar: J | Miklošičeva cesta št. 6. f 5 Delavnica: P i Igriške ulice št. 8. $ % Pfeskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. juž. želez ^ f Blikarja napisov. * j Stavbinska !n pohistvena pleskarja. | * Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih r ■i barv v tubah za akad. slikr.rje. P ^ Kitlfisrii čopičev za pleskarje, sli- P £ karje in zidar]©, štedi'nega mazila za m T hrastove pode, karbolineja itd. W ^ Posebno priporočava slav. cbCinstvu J j cajuovejSti, najboljse in neprecenljivo p ^ sredstvo sa li&acie socn;h tai pod ^ J imenom ,,Rap:ctol■'. F (| Priporočava ee tudt si občinstvu za ^ j vse v najino fttroko spadajoče delo v % * niestu in oa deželi kot pnznano reelno '* § in finu po najnižjih cenah. || * »'^ * ^g.' ^eynsafy trt- ^ Istotam se sprejme <% I uoenec. (IJ ' tii Hrt *')arat7azraž|SJ|!|5^E^tji.i?^li:eL4 jf^jB m I prideluje nutoiniitleno in mrzlim potom p.in ^j. F^H t I ea osrcdiijo r»ž«iVellJ»vo z Aurrjevo luejo ~Whsjmij**mimm fv=v-H[ ™ kurjavo, kuhanje^zalotaiije ter^ palenje itd. itd. Iva .-i, .-iL ' -...•—' 1 r " "^"^^-4^^ Prva priznanja. Pojasnila sastonj in poBtnine prosto. Kl^S^J^Ii^^^ Gerson Boehm & Rosenthal p^ Gr// Globočnik pristav ban^c „Slavije" Srna Globočnik; rojsna bOinterhalter J.j ubijana, dne tO. avgusia t903. . Ures vsakega posebnega naznanila. ^g^TJB 3& l^cl ESl*OZOVICO! ®|^^^^®^^^* ^SRt^K $&¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥?*¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥*{ w Sk5uW ^ Udaco pođpisani naznaDJa p. n. občinstvu, da je ot^orll ^ ?§& iSS I gostilno na Brezovici št.16 | * IdCOCOfc: £ Priporoča se vljudno p. n. izletnikom v poset. Na razpolago J^ £jQ fiftffcfS* o» ima veliko in zračne lokalitete, senčnat vrt, izborna, obče ^ f^T ^Stj&l&t Jj znana Zajčeva vina in pa Koslerje\o marčno pivo. *r> £*£ *6*$6tfS£ * Gorka in mrzla jedila, osobito domaće svinjsko meso, <* jaj 3&2ltf!& ^ vedno na razpolag-o. (i678-ii) Z 3£ fi^ls * B3£" Letoviščarjem so na razpolago tuđi stanovanja. ~SSU | ^ 3£3&k£ I ^ °bihli °bi8k 8Q pripOr°ča Fran Porfc, gostilničar. | i£ *i^Mv *l^^^r "tS^^ "^^^C^ "7flk!^ ^^3E^^ ^tmhv^^^^K^^ ^^^Jc" ^^^H^^ ^^BS? 7hH^^ ^^^^^c ^^mS^ ^^«^^ ^^^fc^T ^K^^^ ^^3k^^ ^^K^^ ^^8M^^ ^^■đ^ ^^fl^^^ z^J^^^ ^Pfc^^r ^^^H? ^^f" ^^đ^^^ ^^J* ^9wh^T M-^>' V novi stavbi "3K— ^Ž^ ^ _l> se oddajo za avgust-termin elegantna, svetla in suha ^ 3 ^ ^ s 3 in 4 sobami, kopalnimi in poselskimi sobami 2 vso pri ti- ^ ^ j ^Svl klino (prostorni pođstrešne stanice) balkon in hodnik za ćiščenje, f^3 I Jsfi^ upeljana električna razsvetSiava in poraba dvcriščnega parka. J^S^ \ f£^( VeS se izve vsak dan cd 11. ur^ dopoldne do 4. ure po ^^2 f J^M poldne pri Fridenifeu Siar-k, Bleivveisova cesta žtev. 2O, J^s i ^ r^f HI. nadstropje, levo, ah pa v pisarni goap. F. Supan6i6-3y ^-^ ; ^M Rimska cesta šiev. 20. (860—15) h& j ^ ^^^^^^^^% ^^^^^^^^^^* .^^^^^^^^^^^ j^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ j^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^m^^^^^ ^^^^^*^^^^^k ^^^^^^1^^^^^ ^^^^^"^^^^^ j^^^^^"^^^^> ^^^^^*^^^^^ I Kad ^ 200 strojev \ I v zatogi! ; te < ? < J Slovenski I ceniki ; I brezplačno. ; gcpeljnCjtrijerje, čistilnice (pajkelne). slanioreznice, mline in prede za sadjv, fine kose, srpe, 1934—3» amerikanske kosilne sfroje (damo iudi na posku&nio) in sploh vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izbori priporoćata llfl^" po nizki ceni ~W$!k Karol Kavšeka nasL, SCHNEIDER&VEROySEK trgovina z žel^znino in zaloga strojev v tjubljani, 2)una]ska cesla štev. 16, Aa^nani/o. Jfer jem v ^vesi j izborno in 377705770 tvrdio, sem v položaju oddajati dobro in po ceni konfe^cijsko blago 3a gospode i in dame. (2O0O.3) ' Vabim 5 tem p. n. občinstvo k nakupu. JU O. J^ernatović *đ fMr u Ljubljeni, ft[^$tr\\ trg 5t. 5- ^^ tt .^ .^ .^ ^^^^P .^^. .^p^ .^P^ J Komi dpecerist in ž<-lezn;nar, 24 let star, želi svojo doseaanjo službo pre-meniti. (1697-3) Naslov pove upravništvo »Slt>-l-en^kega Narortao. lxiif;iiii iitiiuliii; i z dobrimi spričevali, slovensčine in ueniŠciiie popolnoma. vešča, se sprejine s I. oktobrom 1903 v Ljubljani s popoluo oskrbo in proti dogovorni denarni mezdi v svrho vzgo-jevanja treh 4 do 10 let starih deklic. Kje, pove upravništvo „Hlovenskega Naroda". (3025- 2 Istrsko vino lastnega pridelka teran in muškatelj se dobiva pri (1783 — 10) Antonu Ferlan di Giorgio v Rovinju (Istra). Vzorci in cene na zahtevanje, ^*ar • Kdor ima *^J^ /nadušljive konje \ W naj se obrne na ^ | Hermana Ende, Podmokli \ \ Zdravhenje brez motenja v poratii.^ ^^ Brez pošiljatve zdravil. ^fr r------------------------------1 ja klavir j/oj// Uil^tcr parma je fjl/a t julija t. L v „Novih afordih". (UI. lefnih 1. jucjc^. — Jfarocnina: 8 J^ron na leto.J ! Graška Irsovska akademija, j Ustanovljena 1863. ■ Javni zavod v vrsti štirirazrednih višjih srednjih sol. Absolventi imajo popolno pravico do enoletnega prostovoljstva, kakor tudl do gotovih služb, ozfroma ] uradov. 1893 4 j Sprejmejo se absolventi nižjih sred- | njih Sol, kakor tuđi meščanskih Sol iti i le pod gotovi mi predpogoji . Sprejetje iz drugih jednakih šolskih kategorij je odvi8nn od visokega ministretva? Isto ■ velja tuđi o prestopu iz kake višje sred i nje §ole v drugi razred trgovske akade- 1 mije. (Ministerijalne prošnje je vlagati pri ravnateljstvu ) Začetek Sole dne 18. ; septembra. Pripravnica je posebej za manj kva-lifikovane prosilce in pa za take, ki niao, j dovolj zmožni nemškega jezika. Z zavodom je združen enoletnl abi-\ iurijentski kurz vzačetek 5. oktobra za 1 absolvente višjih srednjih šol in tem I jednakim učnim zavodom, ki se hočejo I posvetiti trgovskim ali induatrijalnim j podjetjem ali k(>t visoko§olci (juristi) povečati času primerno svoje znanosti Poučevalo se l>o tuđi v prostih, na I nikako predizobrazbo navezanih eno-I letnih in poluletnih kurzlh za gospode in poeebej za dame iZačetek 18. sep tembra in 15 februvarja). j Prospekte razpoSilja in daje pojas- j nila tuđi glede preskrbe uCencev ravnateljska plsarna v Gradcu, Kaiserfeld-gasse 25. Ravnatelj: J. «er|ter. " 7W^i ^F* •■IK ^^« ^^^ ^^» ^^^ •'^* ^IR ^W* 7*fn 7lft^ *W^ *WF* «^R *^W* *V^ *w* »^F» **f* *Wr* *^F* *V^^ ^WR ^^^ "P» *V* • i JCovo olvorjeno obrlovanfe j | v stavbenem in umetnem ključavničarstvu. \ i S tem vljudno naznanjam, slavnemu občinstvu, da olvorim dne \ : io. uTgttiMta iffosi : I v Hilšerjevi ulici št 12 v Ljubljani ; I povsem na novo urejeno \ I ključavničarsko delavnico ; J kjer bodem izvrseval vsa v to stroko spadajoča deTa vratno in Holldno ter • ft po zincrnlli eenali* Kalili boilom I«- iluber materijut. IzveSban i £ sem v tem obrtu popolnoma praktično in vsestransko — Pros^č zaupanja spo- - J stovanega občinatva, priporočam se najbolje za mnogo5te7ilna narjčila • I z odličnim spoStovanjem \ | Josip Robolj ! ; (1966 ?.) stavbeni in umetni ključavnićan • | v Ljubljani, Hiišerjeve ulice št. 12. \ m • a* adi« ».<*** «.!*•• «^> ».i*.* *4mP *jfc^ •** • +P «A> •. A* • ^» • ^* • ^ • «^» «^> • ^ * • a.* • ^.. • ^_ . . ^.. . _»_ . . ^.^ • ^.. . ^.^ >^a . r^^V^ VVVV ^^Vr ^^Vr^Wr WW ^Wr VV W VV1 I Dr. Franjo Stor \ ^ vljudno naznanja, da je preseli! svojo 4 i odvetniško pisarno \ $ v Sodnijske ulice štev. 4, : ^ v novo hišo gosp. AI oj zija Vodnika, < k I. nadstropje. a982-3) \ k. .A..A. <4k.A. .A..A. .A^A. .A..A. .A..A. ^..A. >A.,A. .A. .A. .^.a. ^..A. .▲.A. ^fr *7i ili *t; ili *£i ;t; iji it* ^rz m^ ?ji -t^ *t^ y; ^Tž ,TS Hi ^f^ *r* ?^i ^Ii 2Zi ili itj ili ili iliii' ^l Pašti, makaronom itd. I uu Ul đVl uluf uIluKU % Najboljšim testeninam pa se pravi f& :: „ilirske testenine". n: ^j| Gospodinje, ne zahtevajte tedaj po proda- f*7 !p' jalnicah pašte, ampak „ilirske testenine'S katere !*5 se dobe v škatljah po J» in \ kg- ciaso :i »^ k^» ^^^^^^ ^^^^^^ ^^T^™ ^^^^^ "^T^™ ^^^^^" ^^T^™ ^^^^^ '^^t^^ ^^^^^* ^^^^^ ^^^^^ ^^T^^ *^T^^ '^^^^ ^^^^^* ^^^^^ ^^i^^ ^^^^^ ^^T^^ ^^*^^ ^^T^^ ^^^"^r ^^t^^ ^^T^* ^^T^^ ^^ • Jr.t^r 4«> ,*» ,>> ^4» ,^» vi» ,i> ,^» ,4> ,4v «1» «4> <^» ,i> ,i» ,4» «iv *4» ,4» ,4> «4* ,4. ! 31 Delniška družba fe M združenih pivovarn Žalec in Laški trg t ]^ v Ljubljani ^ w^^ naznanja, da se njena w— g centralna pisama |' Mnabaja od 5. avgueta t. I« naprej v novi ^Llojztj Vod« w— bikovi lii^l Jtj M Sođniike islice št. 4 E ^ prttlično. (108G_R) ^ ^^ ^^B3B»J Sl| EsJ B*l E2J ES B3Bii M Jako važno za vsacega kolesarja! j^i^*" I W^\^_ *W Predno se kateri ociloči, kupiti | ff!^^^J[^ i ^^ si kolo, naj ne pozabi ogledati si | ViI?^^ns^_^/ H| ali vsaj naročiti cenik pravih ^«ouMllll„„„„lii;illlmm.tm.H. jjpB Uatei-ia zastopnUfvo ima «!• ii Franc Guden v Ljubliani, I JR^ Isti priporoSa posebno kolo s prostini tekom in z za- fln VOr° V zadnJem koles^ (Freilauf mit llinterradbiemse). l^H IV %n vnjiUo l*iioli.kol» jMttiel «lie l**li. "Vffi ^MF V zalogri nahajajo se tuđi različni modeli raznih tovarn od il 75 g"ld. dalje. — Ceniki zastonj in poštnine prosto. udajateij m od^ovorci aredo)k: Dr. Ivan Taviar. Laatnma id tiak .Narodne Uskaroo".