Leto 1900.
263
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LL — Izdan in razposlan dne 19. julija 1900.
Vsebina: (121—123.) 121. Razglas, da se je preložil uradni sedež davčnega urada Zatičina na Kranjskem.— 122. Ukaz, s katerim se, izpreminjajoč ministrstvene ukaze z dne 5. junija 1886. L, z dne 14. oktobra 1889. 1., z dne 25. oktobra 1893. 1., z dne 26. aprila 1896. 1. in z dne 21. januarja 1899. 1., kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, razdeljujejo v 21 nadzornih okrajev za uradna dela obrtnih nadzornikov. — 123. Ukaz, s katerim se izpreminjata §§. 5 in 18 ministrstvenega ukaza z dne 18. maja 1889. 1., o opravljanju teoretičnih državnih preskušenj na visoki šoli za zemljedelstvo.
131.
Razglas finančnega ministrstva z dne 7. julija 1900. 1.,
da se je položil uradni sedež davčnega urada Zatičina na Kranjskem.
Po ukazu c. kr. pravosodnega ministrstva z dne 5. novembra 1899. 1. (drž. zak. št. 216) se uradni sedež za okraj Zatičina postavljene okrajne sodnije z dnem 1. januarja 1901. 1. iz Zatičine prelaga v Višnjo goro.
Z istim časom se torej tudi uradni sedež za okraj Zatičina postavljenega davčnega urada prelaga iz Zatičine v Višnjo goro.
Böhm s. r.
133.
Ukaz ministrstva za trgovino vpo-razumu z ministrstvom za notranje stvari z dne 8. julija 1900. 1.,
s katerim se izpremenjujé ministrske ukaze z dne
5.	junija 1886. I. (drž. zak. št. 89), z dne H. oktobra 1889. I. (drž. zak. št. 168), z dne
25.	oktobra 1893. I. (drž. zak. št. 158), z dne
26.	aprila 1896. I. (drž. zak. št. 69) in dne 21. januarja 1899. I. (drž. zak. št. 14) kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, razdeljujejo na 21 nadzornih okrajev za uradne posle obrtnih
nadzornikov.
§• t-
Na podstavi zakona z dne 17. junija 1883.1., (drž. zak. št. 117) o postavljanju obrtnih nadzornikov se izpremenjujé ministrske ukaze z dne 5. junija 1886. (drž. zak. št. 89), z dne 14. oktobra 1889. 1. (drž. zak. št. 168), z dne 25. oktobra 1893. 1. (drž. zak. št. 158), z dne 26. aprila 1896. 1. (drž. zak. št. 69) in z dne 21. januarja 1899. 1. (drž. zak. št. 14) kronoviue in dežele, zastopane v državnem zboru, razdeljujejo na 21 nadzornih okrajev ter se vsakemu izmed njih obseg določuje tako-le:
1.	nadzorni okraj:
Policijsko okrožje mesta dunajskega.
2.	nadzorni okraj:
Avstrija pod Anižo brez policijskega okrožja mesta dunajskega.
3.	nadzorni okraj:
Avstrija nad Anižo; Salcburško.
(8lov«ul0oh.)
68
4.	nadzorni okraj :
Okoliš mesta: graškega, celjskega, mariborskega in ptujskega; okrajna glavarstva na Štajerskem: celjsko, feldbaško, graško, hartberško, lonško, lipniško, ljutomérsko, mariborsko, ptujsko, radgonsko, brežiško, voitsberško, vajško, slovenjegraško, potem Kranjsko.
5.	nadzorni okraj:
Okrajna glavarstva na Štajerskem: bruško ob Muri, gröbminsko, judenburško, ljubensko, lietzen-sko in muravsko.
6.	nadzorni okraj :
Koroško.
7.	nadzorni okraj :
Primorsko s Trstom: Dalmacija.
8.	nadzorni okraj :
Tirolsko in Predarelsko.
9.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta praškega in okrajnih glavarstev na Češkem: češko-brodskega, dubskega, mlado-boleslavskega, karlinskega, kladenskega, kraljevo-vinogradskega, lounskega, melniškega, rudniškega, slanskega, smichovskega, žižkovskega.
10.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Liberca in okrajnih glavarstev na Češkem: friedlanskega, jablonškega, vrhlab-skega, jičinskega, mnlhovogradiškega, liberškega, semilskega, jilemniškega, trutnovskega, turnovskega.
11.	nadzorni okraj.
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: ust-skega, češko-lipskega, jablonškega, litomeriškega, rum burskega, šluknovskega, topliškega, dečinskega.
12.	nadzorni okraj :
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: aškega, mostskega, duchcovskega, hebskega, falknovskega, krasliškega, jahimovskega, kadanjskega, karlovovar-skega, chomutovskega, žateškega.
13.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: goršov-tynskega, blatenskega, hoioviškega, klatovskega, kraljeviškega, žlutiškega, stFiberskega, polzenjskega, planskega, podboranskega, preštiskega, pMbram-skega, rakoniškega, rokycanskega, tahovskega, do-mažliškega, tepelskega.
14.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: bene-šovskega, budčjeviškega, nemškobrodskega, kapli-škega, krumlovskega, ledeškega, tynskega ob Voltavi, milevskega, jindrihovo-graškega, pelgrimovskega, piseškega, prahatiškega, sušiškega, selčanskega, strakoniškega, taborskega, trebonjskega.
15.	nadzorni okraj:
Okoliš okrajnih glavarstev na Češkem: brou-, novskega, časlavskega, hoteborskega, hrudimskega, visokomitskega, kolinskega, kraljevograškega, kra-ljičnodvorskega, kutnogorskega.lanškronskega, ljuto-mišeljskega, nachodskega, novobidžovskega, novomeškega ob Metiji, pardubiškega, podëbradskega, poliškega, rihnovskega, žamberškega.
16.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Brna, Iglave, Znojma in pa okrajnih glavarstev na Moravskem: gostopeškega, boskoviškega, brnskega, dačiškega, kijovskega, godo-ninskega, veliko-mejreškega, iglavskega, krumlovskega, moravsko-budeviškega, moravsko-trebovskega, novomeškega, mikulovskega, tišnovskega, trebiškega, viškovskega, znojemskega.
17.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Olomuca, Kromeriža, Ogrskega Gradišča in pa okrajnih glavarstev na Moravskem: zabreškega, golešovskega, kromeriškega, ljutovelj-skega, moravsko-šumberskega, moravsko-graniškega, novojičinskega, olomuškega, prerovskega, proste-jovskega, rimarovskega, šternberškega, ogrsko-brod-skega, ogrsko-gradiškega, valaško-mejreškega.
18.	nadzorni okraj:
Sleško; potem okoliš okrajnega glavarstva mesteskega na Moravskem.
19.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Levovskega in okrajnih glavarstev galiških: Böbrka, Bohorodczany, Borszczöw, Brody, Brzeiany, Brzozöw, Buczacz, Cieszanöw, Czortkôw, Dobromil, Dolina, Drohobycz, Grödek, Horodenka, Husiatyn, Jaroslaw, Jaworöw, Kalusz, Kamionka-Strumilowa, Kolomea, Kosöw, Levov, Lisko, Mo-šciska, Nadwörna, Peczeniiyn, Podhajce, Przemyél, Przemyélany, Rawa-Ruska, Rohatyn, Rudki, Sambor, Sanok, Skalat, Sniatyn, Sokal, Stanislaw, Stare-miasto, Stryj, Tarnopol, Tlumacz,Trembowla,Turka, Zalesczyki, Zbaraž, Zloczöw, Zölkiew, Zydaczöw.
20.	nadzorni okraj:
Okoliš mesta Krakovskega in okrajnih glavarstev galiških: Biala, Bochnia, Brzesko, Chrzanöw, Dabrowa, Gorlice, Gryböw, Jaslo, Kolbuszowa, Krakov, Krosno, Lancut, Limanowa, Mielec, Myšle-nice, Novi trg, Nowy Sqcz, Niško, Pilzno, Podgörze, Ropczyce, Rzeszöw, Saybusch, Strzyzöw, Tarno-brzeg, Tarnöw, Wadowice, Wieliczka.
21.	nadzorni okraj:
Bukovina.
§. 2.
Vsakemu teh nadzornih okrajev je določen po en obrtni nadzornik; ta ima svoj sedež:
za 1. nadzorni okraj na Dunaju,
2.	n	n	n	Dunaju,
3.	n	Jt	n	Linču,
4.	r)	«	rt	Gradcu,
5.	M	»	rt	Ljubnem,
6.	rt	rt	n	Celovcu,
7.	rt	7t	rt	Trstu,
8.	n	rt	rt	Inspruku,
8.	rt	n	„	Pragi,
10.	rt	n	rt	Libercu,
11.	rt	„	rt	Dččinu,
12.	rt	rt	n	Chomütovu,
13.	rt	rt	rt	Polznju,
14.	n	n	rt	Budčjovicah,
15.	n	n	n	Kraljevem gradcu,
16.	rt	rt	rt	Brnu,
17.	n	rt	n	Olomucu,
18.	»	n	rt	Opavi,
19.	rt	n	n	Levovu,
20.	rt		rt	Krakovu,
21.	n	n	n	černovcih.
§■ 3.
Razen tega posluje po zmislu §. 4 v zakonu z dne 17. junija 1883. 1. (drž. zak. št. 117), c. kr. nadzornik plovstva po notranjem vodovju kakor posebni obrtni nadzornik za ladjarski obrt po notranjih vodah po vsem ozemlju, kjer velja ta zakon, in en organ c. kr. generalnega nadzorstva avstrijskih železnic kakor obrtni nadzornik za izvrševanje javnih prometnih naprav na Dunaju, katera imata obâ svoj uradni sedež na Dunaju.
§• 4.
Ta ukaz zadobi moč s 1. dnem avgusta 1900. 1.
Koerber s. r.	Call s. r.
123.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk v porazumu s poljedelskim ministrom z dne 11. julija 1900.1.,
s katerim se izpreminjata §. 5 in 18 ministrstve-nega ukaza z dne 18. maja 1889. I. (drž. zak. št. 80) o opravljanju teoretičnih državnih presku-šenj za poljedelske in gozdarske študije na visoki šoli za zemljedelstvo.
Na podstavi Najviše odloke z dne 26. junija t. 1. se izdajejo naslednja določila:
Ministrstvenega ukaza z dne 18. maja 1899.1. (drž. zak. št. 80) §§. 5 in 18 izgubita po svojem sedanjem besedilu svojo moč ter se naj glasita:
§■ 5.
Znanje naslednjih učnih strok je pri državnih preskušnjah izkazati s prinesenim izpričevalom o napredku, ki naj ima najmanj ocenilo „zadostno* :
a)	za poljedelski uk:
Pri splošni državni preskušnji: osnovine poljemerstva, fizika;
Pri proizvodno-strokovni preskušnji:
klimatologija, anatomija in fiziologija domačih živali;
b)	za gozdarski uk:
Pri splošni državni preskušnji: fizika;
Pri proizvodno-strokovni preskušnji:
agrikulturna kemija, opisna geometrija, klimatologija ;
Pri obratno-strokovni preskušnji:
gozdarsko-kemijska tehnologija, gozdarsko
črtežno in talno risanje.
§• 18.
Pri posvetovanju in glasovanju komisije o podatkih opravljenih preskušenj ni javnosti.
Najprej izreče preskusitelj, priznava-li, da je preskušnja iz njegovega predmeta prestana ali ne,
nato razpravlja komisija skupni uspeh preskušnje ter poistini, je-li kandidat potrjen ali vržen.
Nobena državna preskušnja se ne more šteti za prestano, pri kateri kandidat ni zadostil tudi samo iz enega predmeta. Ako se je to primerilo pri več kakor enem predmetu, je glasovati o roku, pred katerega pretekom se kandidat ne more pripustiti k ponovi preskušnje.
Uspeh preskušnje v posameznih učnih strokah se označuje z ocenili:	„izvrstno“, „prav
dobro“, „dobro“, „zadostno“ in „nezadostno“ in preskusitelj vpisuje to v poseben zapisnik.
Razen ocenjevanja uspehov v posameznih preskusnih predmetih se v končnem ocenilu poistini, če je kandidat pri preskušnji pokazal, da je „sposoben“, „prav sposoben“ ali „z odliko sposoben“. Pri tem se gleda tudi na ocenila, dobljena pri pre-skušnjah o napredku.
Hartel s. r.	Giovanelli s. r.