CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA PROBLEMI ŠOLSTVA PRED OKRAJNIMA ZBOROMA Enozdrugim-materialna in vsebinska plat STARI ŠOLSKO-PROSVETNI PROBLEMI VKLJUČNO Z NOVIMI PONOVNO V PRETRESANJU. — ZAKAJ TAKO ŠIBKA RAZPRAVA S STRANI LJUDSKIH ODBORNI- KOV? — ŠOLSKA REFORMA IN NOVE MATERIALNE SKRBL Četrta seja obeh okrajnih zborov je imela na dnevnem redu vrsto vprašanj. Najprej so odborniki poslušali poročilo o gospodarskem stanju v prvem četrt- letju, o čemer smo poročali že v prejš- nji številki. Za tem pa je podal poročilo Sveta za šolstvo njegov predsednik prof. Emil Kline. Njegovo obširno poročilo je vsebo- ralo obilo problemov in analiz ter po- datkov o stanju šolstva v našem okraju. Večji del vsebine njegovega poročila predstavljajo stari, že dostikrat obrav- navani podatki, ki pa dokazujejo, da Tečine teh poglavitnih problemov na- šega šolstva še vedno nismo uspeli v za- dostni meri rešiti. Naj gre za pomanj- kanje učnih prostorov, njih nezadostno in izrabljeno opremo, za pomanjkanje strokovno sposobnih in današnjim po- trebam ter položaju doraslih učnih mo- či, ali pa za vrsto drugih težav od sta- novanj za učitelje pa tja do drobnih navideznih malenkosti, vse to dokazuje, da bo treba temeljito in sistematično reševati te probleme, ki v mnogočem hromijo uspehe naše šolske politike in nam zmanjšujejo pričakovanja, ki jih •tavljamo na ramena našega šolstva. Ni nam mogoče objaviti vseh števil- nih podatkov, ki podrobneje obravna- vajo probleme šolstva v našem okraju, saj je na tem področju 109 nepopolnih osemletk, 23 popolnih osemletk, 10 va- jenskih šol,, 6 nižjih strokovnih šol, uči- teljišče, ekonomska, medicinska sred- nja šola, 2 popolni gimnaziji, poleg tega pa še 15 otroških vrtcev, 2 mladinska domova, 7 dijaških domov in 7 inter- natov nižjih strokovnih šol ter dve glasbeni in 32 kmetij sko-gospodarskih šol. Med vsemi temi šolami in ustanova- mi pa je malo takih, kjer bi ne bilo problemov, bodisi materialnih ali dru- gačnih. Prostori, učila, oprema, kadri, možnosti za praktični pouk, stanovanja, mnogokje celo vprašanje kurjave, in če ne celo krede. Gradivo tega poročila je bilo takšno, da bi nujno pričakovali več razprave;, več sugestij, več predlogov. Toda razen treh odbornikov se ni nihče oglasil. Razprava je bila nujno potrebna, kajti okrajni proračun, napet kakor je, ne bo mogel rešiti niti dela teh material- nih vprašanj, ki so neizogibno potrebna za izboljšanje pedagoških uspehov. Od- bornik tov. Aškerc je to lepo poudaril, da brez reševanja materialnih potreb ne moremo pričakovati boljših učnih uspehov in boljšega dela po šolah,, prav tako kot samo z reševanjem materialnih potreb ne bomo rešili bistvenega pro- blema — sodobnega šolanja mlade ge- neracije. Odveč pa bi bilo pričakovati, da bi okrajna zbora rešila vse te probleme. Spričo tako široke problematike, ki je v okrajnem merilu ni mogoče videti tako nadrobno in od blizu, bodo mo- rale občine vprašanju šolstva posvetiti izredno skrb. Mnogokje bi se dalo najti sredstva iz lokalnih virov, da bi od- pomogli vsaj najnujnejšemu. Brez dvo- ma v okraju mnogokje ljudje sami skr- bijo, da njihova šola ne pride v pre- hude težave. V nekaterih krajih so se odločili za samoprispevke. Les, vožnje, prostovoljno delo, to so oblike;, s kate- rimi se da veliko narediti. Kjer stano- vanjska stiska ni prehuda, bi se lahko odločili za to, da bi del sredstev upo- rabili za gradnjo in obnovitev šol. Ce bi nekatera učiteljska stanovanja spro- stili, bi šole dobile več prostorov. Za tako iniciativo pa je potrebna volja vseh ljudi, vseh organizacij. Za uspešno šolanje mladine je vendar zainteresiran vsak, tako starši, kot vsa družba. Spri- čo vse zahtevnejših gospodarskih nalog je to toliko bolj razumljivo. Ce pa po- mislimo, da so marsikje šole zrasle mimo načrtov oblasti in popolnoma na osnovi ukaželjnosti prebivalcev, potem bi bila odveč tudi vsaka beseda o tem, da ljudi, naših proizvajalcev na vaseh in v mestih ne bi mogli zainteresirati za take akcije. V poročilu tov. Klinca je bilo uvodo- ma izrečeno veliko misli o zaostalosti našega šolskega sistema in o tem, kako naj bi naše šolstvo v bodoče bilo, ob novi šolski reformi, ki je postala ne- odložljivo nujna. Ce hočemo, da bo pouk v šolah res vsestranski in kori- (Nadaljevanje na 5. strani.) Takole so pred dnevi številni Celjani sprejeli glavno štafeto. Na čelu konjenica, za njimi pa nosilci štafetne palice. Na stotine mladih športnikov je sodelovalo pri tej najmnožičnejši akciji, ko domovina nosi našemu dragemu predsedniku pozdrave k rojstnemu dnevu. Velik dan za našo mlado generacijo ^1 LETOŠNJE SLOVESNOSTI OB »DNEVU MLADOSTI« V ZNAMENJU KULTURNIH PRIREDITEV. — POLEG DESETIH NAJBOLJŠIH ZBOROV IZ OKRAJA BO NASTOPILO ŠE 77 DRUGIH MLADINSKIH ZBOROV, SKUPAJ OKOLI 4000 MLADIH PEVCEV. — RAZSTAVE, SEJMIŠČE, OGLEDI MESTA, MUZEJA, ENOT JLA, GLEDALIŠKE IN LUTKOVNE PREDSTAVE. 25, maj je prazaiik naše mlade genera- cije. Proslavljanje tega dne, ki je tudi praznik našega predsednika, zavzema vsako leto večji obseg, čeravno se tudi nad prireditvami v preteklih letih ne moremo pritoževati. Letos bo v Celju praznovanje »Dneva mladosti« trajalo dva dni — 24. in 25. maja. Spored prireditev ima popolnoma kulturni značaj in bo zaradi tega obi- čajna parada športnikov izostala. V teh dneh se bo v Celju zbralo gotovo nad pet tisoč ljudi, predvsem mladine, ki bo priredila velik pevski festival v okraj- nem merilu. 24. maja bo v unionski dvorani nasto- pilo okoli 590 mladih pevcev. To bo tek- movanje zborov, ki so na tekmovanjih po občinah dosegli prve nagrade. Na- slednji dan pa bo prireditev, kakršne Celje še ni doživelo. Nastopilo bo 77 zbo- rov s približno 4000 pevci. Ta prireditev bo na dvorišču II. gimnazije. Zbori bodo nastopali bodisi skupaj ali posamično. Predvideno je, da bomo vsaj nekaj pe- smi slišali zadoneti iz 2000 grl. Tako nas bo mladina našega okraja presenetila. Kaj pa bo Celje nudilo njim? Tudi to je pripravljeno. Mladi gostje našega okrajnega središča bodo imeli priložnost videti marsikaj. Ljudska teh- nika bo po izložbah uredila razstavo. Kaj bolj zanima mlade ljudi kot tehni- ka? Mladi taborniki bodo na dvorišču II- gimnazije ix>stavili taborišče. Tudi to je bilo za mlade ljudi vedno zanimivo. Te- lovadno društvo »Partizan« Celje-mesto bo za te mlade goste priredilo telovadni nastop prostih vaj in vaj na orodju, Aeroklub pa bo nudil možnost, da bodo videli tudi sodobno letalsko tehniko. Da- lje bo na dvorišču II. osnovne šole ure- jeno sejmišče, kjer bodo na raz,polago v paviljonih celjskih gostinskih podjetij jedila in pijača, toda tokrat izjemoma le brezalkoholna pijača in izdatne šunka- rice. Za razvedrilo mladine bo na dvo- rišču I. osnovne šole prirejeno rajanje. Poleg tega bodo mladi gostje šli v gledališče. Slovensko ljudsko gledališče v Celju bo uprizorilo »Jurčka«, Delavski oder pa »Tončka«. V gledališko dejav- nost so se vključili tudi lutkarji, ki bodo pokazali kaj znajo v II. osnovni šoli in na II. gimnaziji. Nadalje bodo organizi- rani obiski muzeja s strokovnim vod- stvom, obisk pri enotah JLA pa bo do- polnil zvrhano mejo paše za naš mladi rod. Da ne pozabimo, tudi v obeh kino dvoranah bodo vrteli filme za mladino. Kot vidimo, bo letošnje praznovanje »Dneva mladosti« v velikem obsegu^ Mladina nam bo pokazala veliko in nam nudila redek kulturni užitek. Vrnimo ji s prisrčno gostoljubnostjo njeno zlata vredno voljo in prizadevnost. Povišanje cen in • icazen ' Po odloku o kontroli in evidenci cen, po katerem podjetja brez predhodnega obvestila in odobritve zveznega urada za cene ne bi smela zvišati cen svojim izdelkom, je Okrajna tržna inšpekcija v Celju pregledala vsa podjetja in od- krila šest takih kršiteljev. Lesna industrija Nazarje je povišala cene embalaži s pojasnilom, da je zmanjšala izvoz in da je razliko prej krila z dobičkom iz izvoza; Tovarna usnja v Šoštanju je zvišala cene usnju z utemeljitvijo — zaradi vskladitve cen z drugimi proizvajalci; Lesna industri- ja v Šempetru je zvišala cene pisalnim mizam zaradi boljše izdelave; ter tri trgovska podjetja v Celju: Kristali j a, Usnje in Potrošnik. Vsa navedena podjetja so bila kazno- vana, ker niso pravočasno poslala po- ročil, in sicer: Lesna industrija Nazarje s 30.000 in 3000 din na odgovorno osebo; obtožbo zoper Tovarno usnja v Šošta- nju je javni tožilec umaknil; razprave zoper Lesno industrijo v Šempetru še ni bilo; od celjskih podjetij je bila Kri- stali j a kaznovana s 5000 din in odgo- vorne osebe po 1000 Prošnja Celjanom v dneh drugega okrajnega mladinskega pev- skega festivala bo Celje obiskalo več tisoč otrok iz vseh krajev našega področja. Ker so nočitvene zmogljivosti v mestu ob Savinji zelo skromne, prosi odbor za organizacijo pevskega festivala prebivalce Celja, da sprejmejo v go- ste za eno noč (od sobote na nedeljo — od 24. na 25. maj) vsaj po enega aktivnega udele- ženca velike pevske revije. Ker se takšne pri- jave zbirajo že po šolah za ti.ste družine, ki imajo šoloobvezne otroke, prosi odbor vse ostale prebivalce mesta, da se pridružijo tej akciji in sporočijo pripravljenost po enaki gostoljub- nosti na naslov: Kajuhov dijaški dom. Vod- nikova ul. 12 ali pa po telefonu: Celje 21-1?. Na drugem mladinskem pevsl(em festivalu celiskega okraiu bo nastopilo 77 ZBOROV Z NAD 4000 PEVCI Letošnje praznovanje Dneva mlado- sti bo v Celju še posebno svečano, saj 66 mladina z vso vnemo pripravlja na zaključni del prireditev, ki so se po ob- činah začele že v začetku aprila. Gre za organizacijo drugega mladinskega pev- skega festivala v dnevih 24. in 25. maja v Celju, na katerem bo nastopilo 77 mladinskih zborov z nad 4000 pevci. Zdaj so za nami že vsi občinskih pev- ski festivali, ki so veljali ne samo za generalko velike pevske manifestacije v Celju, temveč tudi za tekmovanje za naslov najboljših občinskih zborov. Ta izbira je bila nujna, saj bodo imeli ti najboljši občinski zbori priložnost, da se na večer pred Praznikom mladosti predstavijo celjskemu občinstvu. ■ V zaključnem delu priprav na festi- val v Celju smo zaprosili za razgovor predsednika prireditvenega odbora in predsednika Občinskega ljudskega od- bora v Celju Andreja Svetka in prof. Egona Kuneja, ki prav tako velja za pobudnika revije mladinskih pevskih zborov. V prisrčnem razgovoru nam je naj- prej tov. Svetek povedal, da je letošnji Nastop združenih mladinskih pevskih zborov na občinskem festivalu v Rogaški Slatini. drugi mladinski pevski festival v Celju edinstvena tovrstna prireditev na čast Dneva mladosti v državi. Prireditveni odbor pa se v zadnjem času ukvarja ne le z organizacijskimi problemi, tem- več tudi s skrbjo, da bi ostal nastop in obisk tisočev mladih ljudi v Celju v nepozabnem spominu. Ne gre le za na- stop, temveč tudi za to, da bodo mladi pevci odnesli iz Celja lepe vtise na nje- gove znamenitosti, na sprejem, na živ- ljenje in podobno. Zato bo v nedeljo, 25. maja v Celju več prireditev, od predstav po naših odrih, do razstav, lutkovnih iger, ogledov delavnic Ljud- ske tehnike; obiskov pri enotah celjske gamizije JLA, kinopredstav in slično. Vsi aktivni udeleženci pevske revije bodo prejeli od kolektiva Tovarne^ emajlirane posode v dar okusno kmečkoi skledico s posvetilom na veliki praznik. Ob koncu razgovora nam je tov. Sve- tek še zaupal, da bo festival obiskal tu- di predsednik Izvršnega sveta LR Slo- venije tov. Boris Kraigher s soprogo. Razen njiju se bodo tisti dan v Celju zadrževali še mnogi predstavniki na- šega javnega, političnega in kulturne- ga življenja. Razgovor s tov. Kune jem smo opra- vili tik pred odhodom moškega Komor- nega zbora na turnejo po Belgiji in na Holandsko. Navzlic zadnjim pripravam, ki jih je imel pred odhodom,, nam je rad ustregel želji in v prijetnem kram- ljanju zaupal, da so prvi sadovi pev- skega festivala že vidni. To so zlasti potrdili občinski festivali, na katere so se vsi zbori skrbno pripravljali in kjer so pokazali ne le zadosti znanja, temveč tudi znatno skrb za organizacijo zborov. Zraven tega pa so ti festivali po občinah obudili iz spanja še pre- nmoge mladinske pevske zbore. Ce oce- njujemo zaključno prireditev v Celju (Nadaljevanje na 5. strani.) Uspelo gostovanje Celjanov Pred dnevi so v Velenju ponovno go- stovali člani mestnega gledališča iz Celja. Uprizorili so Marinčevo igro Ko- medija o komediji. Tristo Velenjčanov je pozdravljalo izredno uspelo priredi- tev, ki je režijsko neprecenljivo dobra, vsebina sodobna in zato aktualna. STRAN 2 16. MAJA — STEV. 19 pogled po svetu Pozlata odpade, svinjsko usnje osta- ne, pravi nekje Andersen. Menda to nikjer tako ne drži kakor v medna- rodnih odnosih. Sladke, zavite in zvite besede diplomatov so krhka in šibka pozlata, svinjsko usnje pa sumničenje in nezaupanje, ki neprenehno koplje prepad med sosedi in narodi. Koliko besed se je pretekli teden za- pisalo in izreklo o svetovnem miru, o potrebi po miru! Istočasno pa so v ZDA priredili orjaški alarm^ v katerem se je moralo ameriško prebivalstvo sprijaz- niti z dejstvom, da ameriški strategi resno računajo z ruskim napadom na Ameriko. Kdor se ni pokoraval pred- pisom o zaščiti, je bil ostro kaznovan. Eisenhower pa se je skril v zavetišče, ki ga drže v najstrožji tajnosti, vendar eksistira nekje in je pripravljeno tako, da bo predsednik ameriške vlade iz njega lahko vodil in vladal v primeru atomske vojne. Maksim Gorki pravi o Tolstoju, da je v svoji mogočni duši utelesil vse po- manjkljivosti svojega naroda, vse ne- sreče, ki jih je ruskemu narodu prine- sla zgodovina. Tolstojeva pridiga o pa- sivnosti je odraz nezdravega vrenja v stari in z mongolskim fatalizmom za- strupljeni ruski krvi, ki je zapadu v njegovi stvarniški delavnosti skoraj ke- mično sovražna. SZ skuša te po- manjkljivosti popravljati s tem, da bi dosegla in presegla Zahod, da bi se od njega naučila vseqa, kar je dobrega. Zal, navzela in naučila se je tudi mno- go negativnega — predvsem oboževanje državnosti, kar se nedvomno izraža v nesporazumih^ do katerih je spet prišlo med njimi in nami zadnje čase. Jasno je, da taka država, kot je Jugoslavija nima nobenega interesa, da bi imperia- lizem obstal in se krepil. Nič drugega nam ni treba kot mir in nezavisnost, dobra in dobrohotna soseščina. Vse ka- že, da SZ to naše stališče ne gre v ra- čun. Mi nismo edini, ki si želimo miru. Smo pa med redkimi, ki jim velesile zaradi geopolitičnega položaja odrekajo pra- vico do take samostojne politike. Zdru- žena arabska republika je, tako kaže, prebrodila blokacijo, vsaj zazdaj. ZDA so deblokirale egiptovsko dobroimetje, Zahod tekmuje med seboj, kdo bo nu- dil več ugodnejših investicijskih kredi- tov, med drupim tudi Zahodna Nemčija. Drugače je v Indoneziji, kjer bi Ame- rikanci radi s pomočjo uporniških oji- cirjev vzpostavili ZDA vdano vlado. Pri tem ne izbirajo sredstev. Poslužujejo se Kuomintanga s Formoze in filipinske vlade, pošiljajo diverzante, pomoč in prostovoljce. Vzrok za to naj bi bilo dejstvo, da ima indonezijska vojska ru- ska lovska letala Mig. Indonezijska vla- da je izjavila, da ima ta letala že dolgo in da bo za zadušitev upora kupila še vrsto transportnih letal tipa »Iljušin«. Trenutno slabo kaže, da bi prišlo do vrhunskega sestanka. Vsaj na zapadu se širijo take zle novice, češ da to ni edini izhod iz zagate. Nihče pa ne pove, kak- šen izhod bi še bil, oziroma kateri bi bil boljši. V Kjobenhavnu so se sešli ministri NATO držav, 15 po številu. Na konferenci je poročal general Nor- stad o tem, da nekatere države v at- lantskem taboru nočejo raketnih opo- rišč in da si prizadevajo biti nevtralne. Neverjetno za generala Norstada, če- prav ni nič bolj naravnega. Dulles je ponovno terjal od vseh, da pristanejo na atomsko oborožitev, ker v atlant- ski strategiji ne sme biti praznega pro- stora. Zraven,so seveda paUle tudi spod- budne besede, da je treba še vedno de- lati za vrhunski sestanek in da je treba iskati vsa možna pota za sporazum, za razorožitev, in tako dalje, kakor smo že navajeni leta in leta. V Franciji traja vladna kriza že me- sec dni. To sicer ni tako hudo, kakor je videti na prvi pogled, kajti zapadna demokracija prav lahko shaja brez par- lamentarne vlade, ker jo zlahka nado- mesti stalno delujoča vlada — biro- kratski aparat, ki je odvisen od tistih 200 francoskih petičnikov, zdaj pa še od Amerikancev. Dulles je konec tedna kanil govoriti že z novim predsedni- kom in zunanjim ministrom, vendar se je v Parizu izkrcal zastonj. Za Francijo pa vendarle ni kaj razveseljivo, če se širijo novice, da bi naj zavladal De Gaulle z desničarskimi elementi in posebnimi pooblastili. Kakšna naj bi bila ta pooblastila, se ne piše, vendar vse kaže, da desničarska Francija pri- čakuje radikalno rešitev od filofašistič- nih spak in spačkov. Pravijo, naj traja kriza čim dalj, samo da bo rešitev do- končna. Dokončne rešitve pa ne bo. Kdo naj jo omogoči? Tisti, ki ne slišijo, kako razločno govori glas sodobne resnice, ki nočejo slišati, ali pa zaradi svojih pri- t>ad in navad, čustev in nazorov, inte- resov in nagonov ne morejo razumeti? • V »Pogledu po svetu« v drugem od- stavku z dne 9. maja 1958 se je vrinila čudna pomota. Namesto »kulture« je stavec postavil »kreature«, verjetno za- radi začetka v stavku. T. O. Spomladansko sonce in atomska energija z RAZŠIRJENE PLENARNE SEJE CELJSKE TURISTIČNE PODZVEZE Vedno več zanimanja za naša zdravilišča Zdravilni vrelec v Rimskiih Toplicah usiha Minulo soboto je bila v prostorih ho- tela Union v Celju razširjena plenarna seja Celjske turistične podzveze. Na za- četku dela so udeleženci konference razpravljali in sprejeli petletni perspek- tivni načrt razvoja turizma v celjskem okraju. V nadaljevanju pa je bilo naj- več govora o nekaterih problemih zdra- viliškega turizma, ki zavzema v celj- skem okraju prvo mesto. V tej zvezi je bil sprejet sklep, da naj bi takoj začela z delom posebna komisija, ki bi naj proučila stanje vrelčnega področja v Rimskih Toplicah. Po podatkih, ki so bili sporočeni na razširjeni seji,, se je namreč množina zdravilne vode v Rim- skih Toplicah zmanjšala za okoli tri- četrtine, kar z drugimi besedami po- meni, da polnijo zdaj odprti bazen 8 dni (prej dva dni). Po mnenju nekaterih turističnih delavcev bodo na tem pod- ročju nujna kaptažna dela. ' V nasprotju s temi neugodnimi vestmi pa je na seji slej ko prej prišlo do iz- raza uspešno delo komisije za inozem- ski turizem. Po zaslugi te komisije se je zlasti v tekočem letu precej povečalo zanimanje tujcev za naša zdravilišča. Tako je bil že doslej sklenjen sporazum s tremi bolniškimi blagajnami v Avstri- ji, da bodo plačevale zdravljenje svojih članov v zdraviliščih celjskega okraja. Mimo tega pa se je ravno na dan zase- danja mudila v naših zdraviliških kra- jih 25 člansica delegacija drugih treh bolniških blagajn iz Gradca, ki je pro- učevala možnosti za sklenitev enakih sporazumov. In če k vsemu temu pri- štejemo še nekatere napovedi o obisku gostov iz Holandije in nekaterih drugih držav, je prav, če ugotovimo še na tem mestu, da se je po zaslugi uspešne pro- pagande znova povečalo zanimanje za naša zdravilišča. Na pobudo Celjske turistične pod- zveze so bile pravočasno izvršene vse priprave za letošnjo turistično sezono. V želji, da bi povečali število turistič- nih ležišč pri zasebnikih, bo pri pod- zvezi ustanovljen poseben kreditni sklad, iz katerega bodo lahko zasebniki, 'ki oddajajo postelje gostom, dobivali pod ugodnimi pogoji posojila za pove- čanje, oziroma za obnovo ležišč in tuj- skih sob. Ker bodo pri dodeljevanju teh kreditov sodelovala krajevna tu- ristična in olepševalna društva, je go- tovo da bo ta denar naložen edinole za potrebe turistične dejavnosti. V zadnjem obdobju se je število tu- rističnih društev povečalo za 2. Tako so na novo ustanovili društvi v 2rečah in Velenju. Mimo tega pa je Celjska turistična podzveza ustanovila še svoja poverjeništva v Logarski dolini, na Pla- nin^, Vranskem, Rogatcu in Rimskih Toplicah. POMEMBNA DRAVSTVENO- • PREVENTIVNA AKCIJA Množično rentgensko sUkanie prebivalstva našega oliraja 19. maja začenjamo drugo večjo zdravstveno preventivno ofenzivo v na- šem okraju, najprej v mestu Celju, nato po vrsti po drugih občinah. Prva je bila množično cepljenje otrok proti otroški paralizi. Sedaj bomo rentgensko pre- slikali vse prebivalce od 14. leta sta- rosti dalje. Ljudski odbori so že pre- skrbeli denarna sredstva, na pomoč je priskočilo tudi Socialno zavarovanje, sveti za ljudsko zdravstvo okraja in občina so v zadnjih organizacijskih predpripravah, zdravstveno tehnične ekipe so pripravljene in zadostno obo- rožene za to veliko akcijo. Potrebno je sedaj še nekaj besed našemu ljudstvu, kateremu je vse to namenjeno. Dokler je človek zdrav, navadno ne zna dovolj ceniti svojega zdravja. Mno- ge bolezni začenjajo neopaženo, potuh- njeno, brez jasnih znakov. Taki bolniki se navadno javijo na zdravniški pre- gled šele takrat, ko je že prepozno, ali pa ko bolezen zahteva dolgotrajno zdravljenje in večjo invalidnost. Pred- vsem velja to za pljučne bolezni, kot je tuberkuloza, pljučni rak, razne druge tvorbe, zaprašenost pljuč, razna kro- nična vnetja dihal itd. Z množičnim rentgenskim slikanjem ali fluorografi- jo odkrijemo predvsem skrite in za- četne pljučne tuberkuloze ter tako omo- gočimo pravočasno eliminiranje kužnih bolnikov od zdravih ter njih uspešno zdravljenje. Medicina je prav v zadnjem deset- letju toliko napredovala, da so danes uspehi zdravljenja začetne pljučne tu- berkuloze zelo zadovoljivi. Vkljub tem napredkom pa je tuberkuloza še vedno resen socialno-medicinski problem za naše ljudstvo. Umrljivost za tuberku- lozo v zadnjem desetletju naglo opada. Toda število na novo obolelih (mor- biditeta) pa ne pada tako naglo. Tako smo v letu 1955 na novo odkrili v naši državi 42.851 aktivne pljučne tuberku- loze, 1294 kostne in sklepne tuberku- loze ter preko 1500 tuberkuloz drugih organov. V našem okraju bomo rentgensko preslikali prsne organe pri vseh prebi- . valcih od 14. leta starosti dalje, razen v občini Šoštanj in Mozirje. Na tem območju delata samo dva specialista za pljučne bolezni in nekaj specializantov. Vsak zdravnik, ki dela z rentgenskim aparatom, lahko kvalitetno in brez ne- varnosti za njegovo zdravje pregleda dnevno po 50 ljudi. Ce bi hoteli siste- matično pregledovati v naših protitu- berkuloznih dispanzerjih vse prebival- ce, poleg rednega dela, bi rabili torej več let, da bi vse pregledali. Z dobro organizacijo in s fluorografskimi apa- rati pa lahko dnevno preslikamo po 1000 ljudi. Kjer koli bo rentgenska sli- kica pokazala kakšne koli sumljive zna- ke bolezni, bomo dotičnega klicali na ponovne in podrobnejše preiskave in tako na hitro in uspešno zajeli v svoje mreže vse pljučne bolnike. V tem je važnost te fluorografske akcije, ki pa bo rodila dragocene rezultate le, če se bodo vsi ljudje disciplinirano in polno- številno udeležili rentgenskega slika- nja. Vsem bolnikom bomo nudili takojšnje brezplačno zdravljenje v naših bol- nišnicah in zdraviliščih in nadaljnjo medicinsko kontrolo v naših dispan- zerjih. Seznami obveznikov za to akcijo so pripravljeni, vsakdo bo prejel še indi- vidualno vabilo, na katerem bo ozna- čen čas in kraj slikanja. Ta akcija je tehnično zelo težavna, združena z milijonskimi izdatki, zato pozivamo vse prebivalstvo, da točno upošteva vsa navodila merodajnih teh- ničnih ekip na terenu, ki so odgovorne za pravilno izvedbo te pomembne ak- cije. Cim prej bo bolnik odkrit, prej in pravočasno se bo pričel zdraviti. S tem bo skrajšana doba zdravljenja, njego- va okolica bo obvarovana pred okužbo, skupnosti pa bodo prihranjeni milijon- ski izdatki. Naše zaželene cilje bomo dosegli le ob sodelovanju in pomoči vsega delov- nega ljudstva. DR. IVAN KOPAC predsednik Sveta za zdravstvo OLO Celje Izkušnje delavskega sveta v tovarni Volna — Laško USPEHI V PROIZVODNJI IN SKRB ZA DELAVCE Pred kratkim smo obiskali kolektiv tovarne Volna v Laškem in se zanimali predvsem, kako dela delavski svet in kakšne uspehe je dosegel. V pogovoru s predsednikom delavskega sveta tov. Francem Lapomikom smo izvedeli mar- sikaj zanimivega in vzpodbudnega. Na sejah delavskega sveta, ki jih skli- cujejo po potrebi, se skoraj vedno sjx)- primejo s proizvodnimi nalogami, ki ni- so lahke, saj je tovarna dokaj zastarela. Delna rekonstrukcija, ki so jo izvršili lani, jim omogoča višjo proizvodnjo in boljšo kvaliteto izdelkov, vendar bo mo- ral kolektiv vložiti še veliko naporov, da bo tovarna vsaj v glavnem obnovljena. Na zasedanjih delavskega sveta se po- govarjajo in sklepajo o vseh teh proble- mih, redno obravnavajo mesečne pro- izvodne načrte, investicijski program in še vrsto važnih zadev, ki vplivajo na uspehe podjetja. Člani delavskega sveta podrobno obravnavajo tudi poročilo upravnega odbora in sklepi, ki jih 2ia- vzemajo, vplivajo na izpolnitev proiz- vodnih načrtov. V podjetju je zaposlenih nad dve tre- tjini žena in zaenkrat žene delajo tudi v nočni izmeni. To vprašanje pa bodo v doglednem času ugodno rešili. Naba- vili bodo namreč potrebne tkalne stroje in razširili tkalnico, ki bo začela obra- tovati s polno zmogljivostjo že junija. Z razširitvijo tkalnice bodo uvedli le do- poldanske in popoldanske izmene, nočne izmene pa bodo odpadle. V tem kolektivu posvečajo dokaj ve- liko skrb tudi vzgoji kadrov. Imajo svo- jo lastno vajeniško šolo, v kateri vzgaja- jo strokovni kader. Sola ima tri letnike in letos bo že drugič izšlo iz nje 23 kva- lificiranih delavcev. V šoli je sedaj 60 vajencev, ki bodo zamenjali starejše de- lavce, ki odhajajo v pokoj. Poleg proizvodnih nalog skrbi delav- ski svet v okviru možnosti tudi za boljše delovne in življenjske pogoje zaposle- nih. V Piranu ima kolektiv svoj počit- niški dom, kamor zahajajo delavci na letni oddih. Celotno oskrbnino ne pla- čajo sami, ampak jim del stroškov krije tovarna iz posebnega sklada. Tudi za prehrano zaF>oslenih so zadnje čase do- bro poskrbeli. V tovarni imajo menzo in bife, kjer dobijo delavci in vajenci okus- ne enolončnice in hladna jedila po zmernih cenah. Ker živi večje število vajencev v dokaj slabih gmotnih razme- rah, uživa 36 vajencev topel obrok hrane brezplačno. In stanovanja. Kot drugod je tudi v Laškem precejšnja stanovanjska stiska. Zato so že lani zgradili 6 družinskih sta- novanj, letos bodo začeli skupaj z obči- no graditi 16-stanovanjski blok, v kate- rem bo dobilo stanovanje 8 njihovih de- lavcev z družinami. Kljub temu, da je letošnji proizvodni plan za 14% večji od lanskega, menijo, da ga bodo s še boljšo organizacijo dela in rekonstrukcijo podjetja, seveda če bodo imeli na razpolago dovolj surovin, dosegli in morda celo presegli. To jim radi verjamemo, saj je bilo v xx>ročilu o gospodarskih uspehih v prvem trome- sečju na zadnjem zasedanju OLO Celje med drugim ugotovljeno, da je ta ko- lektiv v tem obdobju dokaj presegel svoje proizvodne obveznosti. IHednflPodni lesni sejem v Ljubljani Od 22. maja do 1. junija bo v Ljub- ljani že drugi mednarodni lesni sejem. Tu bodo razstavljeni vsi sortimenti lesa, vse vrste raznih lesnih polizdelkov, te- žišče sejma pa ibo na prikazovanju fi- nalnih proizvodov vseh vrst. Namen sejma je predvsem razviti na- šo zunanjo trgovino, utrditi .položaj naših izdelkov na tujih tržiščih ter prodreti na razna nova tuja tržišča ovečal za polnih 100 odstotkov, medtem ko je ve- lik del cestnega omrežja še vedno v zelo kritičnem stanju. Čeprav se to stanje zboljšuje in ceste nenehno popravljajo (velenjska cesta bo kmalu sposobna za hitrejši promet, cesta I. reda se proti Ljubljani približuje dogradtivi), pa le-te še vedno ne morejo ustreči potrebam in vedno večji teži prometa. Naše ceste so namreč še močno jamaste, na zavojih nepregledne, kar, mimogrede povedano, povzroči dostikrat kakšno nesrečo. Zato bi bilo potrebno, da bi na odsekih, kjer je največ kolesarskega prometa, uredili kolesarske steze, vozniki prometnih sredstev pa bi s kolesarji vred morali bolj upoštevati prometne predpise, ker bi se s tem izognili neprijetnim in tra- gičnim posledicam, ki spreminjajo lju- di v nakaze ali pa jih popeljejo v smrt. Vozniki vozijo (ne redko) po sredini in celo po levi strani, pri tem so dostikrat in mnogi od njih zlasti v večernih urah, ko se vračajo proti domu, v rožicah in dremajo, češ konj je plemenita in pa- metna domača žival, bo že našla pol do doma! In jo nedvomno tudi najde. To- da? — Ne vedno s povsem preroško jas- novidnostjo. Tu in tam se zgodi kakšna neprijetnost. Vozniki bi morali tudi, ka- dar vozijo ponoči, na svoje vozove na- mestiti luč in sicer na levo stran voza. Ta luč bi morala biti dobro vidna v obe smeri. Mimo tega bi morali — v skla- du s prometnimi predpisi seveda — na- mestiti na zadnji del voza rdeče refleks- no steklo, kakršnega imajo oziroma bi morala imeti vsa vozila. V lans(kem letu je bilo več nesreč, ki so jih zagrešili prav vozniki konjskih vpreg, pri tem sta dva motorista izgubila življenje. Kdor hodi peš ne sme misliti, da je nedotaikljiv za kakšen prijem ali dotik s karoserijo ali da je celo neumrljiv pod kolesi kakega tovornjaka. Zato ne sme hoditi tako, ka- kor bi se mu zijubilo. V vseh večjih in manjših mestih Evrope imajo pešci si- cer prednost pred vozili, toda tudi tam to še ne izključuje umne in premišljene hoje. Pri nas je ta prednost manj U(po- šitevana. Zato je treba hoditi po cestah predvsem v skladu s svojo laistno var- nostjo, kajti doba prometa vse bolj uve- ljavlja načelo: pazi sam, da bodo drugi pazili nate. Zato hodimo po skrajni desni stranJ, pazimo pri prehodih čez cesto na motoriziran promet, uporab- Ijajmo pločnike in steze in tako dalje. S tem ne ogrožamo niti sebe niti svoje okolice. Po toči zvoniti ie nrepozno, nravi naš presrovor. To vel.ia tudi za naše vozni- ke vprežnih vozil. Brez za-dn.ie in^i natovorjen voz s hlodovino je zločin, ki zahteva primemo kazen. Ti ooiavi na naših cestah niso redki in zaradi te malomarnosti se je zgodilo že več nesreč. Mar ni enostavneje obesiti luč, kot pa imeti na vesti človeka, ki je zaradi malomarnosti izgubil življenje. Premi- slite! Vozniki motornili vozii so poglavje zase. Rekonstrukcije najraz- ličnejših nesreč so ugotovile, da le-ti vo- zijo največkrat mimo vseh predpisov: skozi naselja, kjer je hitrost omejena, prehitro, jkkJ vplivom alkoholnih hla- pov, kar pomeni, neiprisebno in nepre- vidno, z eno besedo, nevarno. Več ne- sreč je tudi zaradi tega, ker vozniki motornih vozil pred križišči ne zmanj- šajo hitrosti, prehitevajo neprevidno, ne pazijo dovolj na tiste znake, ki jih ima- jo vozila zato, da na križiščih in odce- pih kažejo smer svojega gibanja. Vse- kakor to še ni vse. Promet ima namreč tudi svoje nočno življenje, in takrat ra- di vozniki jx>zabljajo, da je treba luči — zlasti pri srečavanju — zasenčiti, in da lahko dva taka slepeča in bleščeča snopa svetlobe, ko se drug drugemu približujeta povzročita nesrečo. Kolikim nesrečam bi se, na primer, lahko izog- nili, če bi pred vsako vožnjo šoferji pre- gledali tehnično stanje vozila! Dogaja se, da polzijo po cestah avtomobili brez zavor, z okvarami na mehanizmu krmi- la, s slabijni gumami itd. Nesreče so neizogibne V Šempetru, na primer, je voznik to- vornega avtomobila izgubil oblast nad volanom in se zaletel v betonsiko ograjo. Posledice so bile hude: voznik in sopot- nik sta bila pškodovana, materialna ško- da pa je znesla okrog 2 milijona dinar- jev. Vzrok nesreče pa ni bil le v izgubi oblasti, pač pa v stari okvari krmilnega mehanizma, ki bi jo voznik ob pregledu lahko nedvomno odsitranil. Nekaj po- dobnega se je priji>etilo v Žalcu, ko je potniškemu avtomobilu nenadoma odle- telo zadnje kolo in je bilo zato večje število oseb poškodovanih, denarni sklad podjetja pa močno oškodovan. Tema dvema primeroma še kratek komentar: vzrok te sreče je jasen, posledice tudi, vse take in podobne vzroke in posledi- ce pa j^prijpisati vo2aiikom, šefom par- kov in njihovi malomaimost.i Konji vozijo kar sami Voemflkd konjsikih vpreg so prav tako kakor kolesarji, motoiFji in avtomobili kori&tniiki javnih cest. Svoboda njiho- vega gibanja je torej neomejena, toda ne v smislu širine cesite. Tu pa se zače- nja zloraba in kršitev osnovnih pravil. Parada mladosti g občini Žalcu Mladina žalske občine hoče dostojno proslaviti Dan mladosti v čast 36. rojst- nemu dnevu maršala Tita. Za uvod bo 18. maja v Žalcu festival pionirskih pev- skiih zborov, na katerem bo sodelovalo 12 zborov s približno 700 pevci. Med ted- nom bodo mladinci raznih kolektivov priredili medsebojne obiske ter si bodo ob tej priliki ogledali posam^ne obrate, pripravili tekme in primerne kulturne programe. Na Dan mladosti, 25. maja, bodo dosegle prireditve svoj vrhunec. Na ta dan dopoldne bodo izbirna tekmo- vanja v odbojki, košarki, lahki atletiki, streljanju, mladih gasilcev, organizirano bo taborenje s taborniki, teifcmovanje v šahu in v namiznem tenisu. — Popoldne bo pozdravni govor v čast rojstnemu dnevu maršala Tita in mladine. Za tem bodo finalne tekme v košarki ter nastop lahkoatletov iz Celja. Nato ibo razdelitev nagrad in diplom zmagovalcem. Za za- ključek bo občinski komite LMS orga- niziral v lastni režiji mladinski miting. Ob tej prHiki bo v Žalcu tudi otvoritev košarkarskega igrišča. P. T. Beseda ki pomeni denar . . . — Zakaj si zvišala ceno mleku od 36 na 40 dinarjev? — I, kako ne bi. Bel predpasnik sem si kupila, to je pa režija. — A, tako. Kaj, ko bi pogledali kaj je za besedami amortizacija, akumulacija in podobno. Morda nam inšpektor dovoli še druga povišanja... Zaključek Tajništvo za notranje zadeve si pri- zadeva, da bi na našiih cestah ustvarilo red, ki je poti'eben. Priredilo je že raz- na predavanja o prometni varnosti ter prikazalo ljudem vse posledice, ki jih prinaša s seboj vedno bolj naraščajoči promet. Samo v letu 1955 in 1956 so po šolah celjskega okraja predvajala po dva različna prometna filma in nad 100 diapozitivov. Te predstave je videlo okrog 30.000 dijakov in nad 10.000 od- raslih oseb. Prav tako so predvajaili fil- me za poklicne voznike. V naivedenih letih je bilo po šolah 61 predavanj o cestno prometnih predpisih in lepeni ve- denju na javnih cestali. Urejenih je bi- lo več izložb v Celju, Žalcu, Šoštanju, Laškem in Slovenskih Konjicah. Usfpehi: leta 1955 je bilo 5 smrtnih primerov šoloobveznih otrok, leto kas- neje nobenega, 1957 pa dva smrtna pri- mera dveh predšolskih otrok. »Prometni nesporazum« v nedeljo popoldne pri gledališču. Kakor vedno, je bilo kljub neznosni vročini dovolj radovednežev, ki so ovirali delo uslužbencev pro- metnega odseka. Kolesarji, motoristi pozor! Zdaj, ko prihajamo v »toplo obdobje«, prihajamo nemara tudi v obdobje ne- sreč. Ljudje se namreč v tem času še posebej radi vozijo in zato naj' velja vse tole za tiste, ki se vozijo. Lani je bilo v celjskem okraju nič več in nič manj kakor 326 prometnih nesreč, največ ju- lija, avgusta in septembra; po posamez- nih dnevih pa ob ponedeljkih in sobo- tah. Skupaj je bilo 24 žrtev; od teh do petnajstega leta starosti 4. Med njimi največ kolesarjev (10), kar priča, da so le-ti najbolj neprevidni, ter 7 motori- stov. Do aprila letos je bilo na cestah celjskega okraja kar 80 nesreč, zopet največ ob ponedeljkih in. sobotah. Te nesreče so terjale tri smrtne žrtve, 25 je bilo težko in 22 laže poškodovanih. V obeh primerih (lani in letos) pa zna- ša skupna številka 108 težko in 142 laže poškodovani; materialna škoda je nepre- cenljiva. Vzroke za to moramo iskati v porastu motornih vozil (da o kolesih sploh ne govorimo). Lani jih je bilo na področju celjskega okraja 1863, medtem ko Tajni- štvo za notranje zadeve predvideva, da jih bo letos za okrog 30 odstotkov več. Najbolj neprevidni in lahkomiselni so še vedno kolesarji, ki se vozijo kakor se jim zljubi; za njimi motoristi, ki dir- kajo, kolikor zmorejo »mašine« in ne nazadnje avtomobilisti, ki si lastijo to isto pravico. Motoristi kakor avtomobi- listi navadno ne upoštevajo prednosti, izgubljajo oblast nad vozili, ne naka- zujejo smeri, vozijo prehitro, so često- krat vinjeni in ne upoštevajo promet- nih znakov. Tu se po navadi vse začne in neha. Da pa se bo stanje po naših ce- stah nazadnje izboljšalo , bo Tajništvo za notranje zadeve, ki si je prizadevalo (žal brez uspeha) da bi v voznikih mo- tornih vozil ustvarilo neko zavestno di- sciplino, letos ostreje ukrepalo. Kako, sicer ni skrivnost, vendar tako kot je potrebno v skladu s prekrški in var- nostjo. Prej na primer, je lahko kolesar zagrešil zdaj prekršek tu, zdaj tam, je plačal manjšo globo ali pa ne, poslej bo po drugem prekršku prišel pred sodnika za prekrške, kjer bo moral seči v žep globlje. V zvezi s tem, da je bilo največ nesreč v mesecih juliju, avgustu in septembru in ob ponedeljkih in sobotah, se zdi vsak komentar odveč: v obeh primerih je na- vzoča toplota, v prvem vremenska, v di-ugem alkoholna. Ob ponedeljkih in sobotah pa se ljudem tudi mudi. — Prav tako bi bilo odveč, govoriti o tem, naj starši ne puščajo svojih otrok na ceste in naj se otroci na cestah ne igrajo. — Med šolsko mladino je bilo o prometu lani precej predavanj, vzgojiteljski ka- der pa bi naj to temo letos nadaljeval. Tajništvo za notranje zadeve je po šo- lah celjskega okraja razpisalo natečaj za najboljši spis in risbo iz prometa. Maja bo nagrajenih okrog 65 učencev s praktičnimi darili. Prvi gostje v „atomskih toplicah'' KONČNO VSAJ NEKOLIKO PRIPRAVLJENOSTI — BAZEN IN AMBULAN- TA V PRVEM PLANU — USTANOVLJEN INICIATIVNI ODBOR Preteklo leto je širna javnost zvede- la o odkritju zdravilnih vrelcev pri Pod- četrtku in v Harini Izlaki. Presenetljiva ozdravljenja in senzacionalni članki v časopisju so pripomogli, da so ljudje iz vseh krajev naravnost navalili o Obso- telje. Okoličani pa niso bili prav nič pripravljeni na sprejem gostov, zato so se dogajale prav škandalozne reči: pre- nočišča na kozolcih, anarhija pri ix>bi- ranju prispevkov, nevu^ejene razmere pri kopanju. Letos pa je Turistično društvo Podče- trtek načrtno pristopilo k delu. Na zad- nji seji so ustanovili iniciativni odibor za ureditev toplic pri Podčetrtku, ki mu predseduje tov. Amalija Anderluhova. Skupno s pomočjo občine nameravajo graditi dva bazena in na slovenski stra- ni, kjer je voda celo bolj učinkovita, ko- pati v hrib do globinskega izvira, da bo- do tako oddvojili hladno vodo, ki se me- ša s toplo radioaktivno. Svet za narod- no zdravlje NRH je s posebnim dopisom priporočil ureditev toplic in hrvaški del prebivalstva se priključuje Turistične- mu društvu Podčetek, da bo letos delo kolikor toliko enotno. Najvažnejša skrb ,pa je trenutno ureditev ambulante v Podčetrtku. Sklenili so, da v najkraj- šem času urede prostorno ambulanto, ki je nujno potrebna za široko zaledje okrog Podčetrtka in daleč tja na Hrva- ško. Obenem pa bi tudi gostje lahko iskali pri stalnem zdravniku potrebno Ix>moč. Končno je Podčetrtek po dolgih letih dobil stalnega zdravnika. Obenem pa bo čimprej potrebno spet odpreti le- karno, ki je zdaj po smrti magistra Av- gusta Iskre zaprta. Tako bo imel Pod- četrtek z ambvilanto in lekarno spet močno in strnjeno zdravstveno sredi- šče. Turistično društvo se briga: tudi za tireditev stanovanjskega in prehranbe- nega vprašanja. Osnovali so skromno recepcijo, ki vodi seznam prostih sob in tako so s popisom ugotovili, da je na slovenski strani na razpolago v 65 so- bah 170 postelj. Te dni pripravljajo tudi potrebne markacije po bližnjicah in na- pise. Tako so končno začeli načrtno ureje- vati vprašanje obsotelskega zdravilišča. Prvi gostje so že tu in se kljub še ne dovolj urejenim prilikam namakajo v vodi in maže jo z »atomskim« blatom. Vsekakor bo v dolini ob Sotli prav letos še zelo živahno. Graditelji obsotelske proge delajo s polno paro, da bo letos proga zaključena. Videti je, da se dolina ob Sotli iz mraka nekdanje idilične za- maknjenosti končno že nagiba k soncu svetle prihodnosti. Sotelski RAZPIS za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 2. septembra do 30. januarja 1959) Tečaj politične šole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravljanja in jim je zato nujno potrebno osnovno znanje iz politične ekonomije in znanstve- nega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, tečajih, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih pre- jemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organizacijah, pošljite do 25. 6. 1958 na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. Sola ima tudi svoj internat za slušatelje, ki so doma izven Ljublj ane. O sprejemu v tečaj bo vsak posameznik pismeno obveščen in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja .Podrobnejše informacije dobite na upravi šole, oziroma na občinskem ko- miteju svojega področja. MLADINA POJE... II. okrajni' mladinski pevski festival: Mladina poje . . . tekmovanje na dobrni Preteklo soboto se je zbralo na Dobrni 5 mladinskih zborov vojniške občine, skupaj 283 mladih pevcev. Zbrali so se, da podobno kakor po drugih občinah našega okraja, pomerijo svoje mlade pevske moči. Čeprav je šlo le za »uradni« nastop zaradi ocenitve, je množica živahnih pionirjev in njihovih starejših tovari- šev razpoložila zdravilišče v tolikšni meri, da so mladi pevci doživeli v zdra- viliški dvorani pravi pravcati koncert in ne samo nastop pred tročlansko ocenjevalno komisijo. Med publiko je lahko ravnatelj nižje gimnazije, tov. Adi Marčič pozdravil v imenu občin- skega festivalskega vodstva tudi ljud- skega poslanca tov. Staneta Sotlarja. Ocenjevalna komisija, ki ji je pred- sedoval prof. Boris Ferlinc, ni imela lahke naloge, saj je poslušala zelo iz- enačene zbore. To velja zlasti za vse 3 troglasne zbore. Zato je kljub vrst- nemu redu, ki so ga določile točke, tež- ko govoriti o najboljšem zboru. To so: troglasni zbor s Frankolovega pod vod- stvom Karla Smajsa, troglasni zbor iz Vojnika pod vodstvom Olge Tičarjeve in troglasni zbor z Dobrne pod vod- stvom Hele Strmčnikove. Zbore odliku- je izredna disciplina, intonacija, lepa izgovorjava, ubrano in naravno petje itd. Skoraj vse to velja v veliki meri tudi za oba dvoglasna zbora, t. j. zbor iz Strmca pod vodstvom Ivice Bogovi- čeve in zbor iz Vojnika pod vodstvom Marije Ahtikove. Odsev pomladi v mladinskem petju v Šentjurju ... Bogata za kroniko okrajnega mladin- skega pevskega festivala je bUa pred- vsem zadnja nedelja. Kar v treh obči- nah so imeli občinske festivale mladin- skih zborov: v Šentjurju, v Šmarju in v Rogaški Slatini. Najprej v Šentjurju. V polni dvorani tamošnjega kultur- nega doma so nastopili štirje zbori, od teh dva iz Ponikve in Dob j a. Ocenje- valna komisija pod predsedstvom prof. B. Ferlinca je ocenila za najboljše tri: šentjurski troglasni zbor pod vodstvom Vere Rozmanove, dvoglasni zbor iz Dob j a pod vodstvom Marte Kopriv Ševe in enoglasni zbor šentjurskih cicibanov pod vodstvom Valerije Iskre. Ta vrstni red, ki ga je narekovalo disciplinirano in doživeto naravno petje, je z naj- toplejšim odobravanjem dobil potrdilo tudi pri navzočem občinstvu. Besede zahvale in priznanja predsednika ob- čine tovariša Petra Hlasteca in pred- sednika šolskega sveta tovariša Baum- gartnika, pa naj vzpodbude k nastopom pri prihodnjih festivalih še ostale šol- ske zbore. v šmarju Z iznajdljivim glasbenim ornamentom na ekranu so Smarčani spremenili svo- jo kino dvorano V koncertno in jo za isto nedeljsko dopoldne namenili tek- movanju svojih devetih šolskih zborov. Upoštevaje, da šteje občina 12 šol, je torej nastopilo tričetrt zborov. Tildi v Šmarju so se po uvodnih be- sedah predsednika šolskega sveta tov. Jožeta Kramarja zbrali k nastopu zato, »da bi razširili pevsko kulturo; jo udo- mili v vsaki šoli, v vsakem razredu in jo od tod prenesli v vse naše kraje, med mladino kakor med odrasle«. Ocenjevalna komisija (J, Vreze, A. Anderluhova in V. Rom) je stala pred kočljivo odločitvijo: kaj naj prevlada — izšolana kakovost ali pristna pevska vnema in požrtvovalnost, o kateri naj- zgovomeje priča poldrugo uro dolga hoja v Šmarje, ki so jo prevalili lem- berški pionirji pod vodstvom tovariša Antona Plemenitaša, pa niso najslabše peli, ker slabo sploh nihče ni pel? Toda tekmovanje bi ne bilo teikmovanje, če bi končno s pomočjo točk ne bil ugo- tovljen naslednji vrstni red: prvi tro- glasni šmarski zbor pod vodstvom Zlate Prodanove, drugi dvoglasni zbor iz Pri- stave pod vodstvom Slavke Kramar- jeve, tretja pa dvoglasni zbor iz Zibike pod vodstvom Zinke Drobnetove in enoglasni šmarski zbor pod vodstvom Milice Senica. Slednji je pel brez obi- čajne klavirske spremljave. Zaključne pesmi, ki so jih vsi zbori — 372 pevcev — zapeli pod vodstvom prof. Prodanove na šmarskem trgu — so izzvenele v živo potrdilo besed in misli, ki sta jih na zbrane pevce naslo- vila predsednik občine tovariš Avgust Anderluh ter predsednik ocenjevalne komisije tovariš J ur če Vreze — po za- četi__poti s pesmijo najprej v čast so- cialistične domovine in v ponos našega ljudstva. in rogaški slatini Imenitno zdraviliško dvorano, pri- pravljeno za nastop mladinskih zborov, je napolnilo staro in mlado od blizu in daleč, domače občinstvo in zdraviliški gostje. Obetala se je kakovostna in predvsem številčno zelo močna revija mladinskega petja, od malih šolarjev do že resnejših četrtošolcev. In res, do- mača kulturna kronika ne more mimo ugotovitve, da razpolagajo ondi s kva- litetnim pevskim materialom, katerega pesem zveni naravno in prisrčno in ki se utegne spoprijeti že s štiriglasno pesmijo (I. rogaška osemletka). Ocenjevalci prof. Ferlinc, dr. Lesko- var in B. Greblaher so prisodili prven- stvo zborom Rogaške Slatine, med nji- mi pa tale vrstni red: zbor I. osem- letk"- pod vodstvom Sonje Grašerjeve, enoglasni zbor I, osemletke pod vod- stvom istega zborovodje ter zbor II. osemletke pod vodstvom Coha Zvonka. K doseženemu uspehu, ki si ga razen rogaških zborov delita še zbora iz Ro- ka ob Sotli in iz Kostrivnice, je zbra- nim pevcem — 380 po številu — in nji- hovim požrtvovalnim učiteljem česti- tal predsednik občine tov. Lojze Krivec. Naše poročilo ne bi bilo popolno, če ne bi podčrtali še tehnično-organiza- cijske strani vseh treh festivalov (pre- vozi, pogostitev pionirjev, potek tekmo- vanja itd.), ki je bila povsod zgledna. Posledica vzajemnega dela obč. svetov Svobod in Društev prijateljev mladine ter naklonjenosti občinskih ljudskih odborov. G. G. Naj jiiD bo ZS. maj slovesen dan... Ze davno je znano, da glasba dviga človeka k višjim moralnim vrednotam, vzbuja občutek za le- poto in etiko, ga skratka pleme- niti. Zaradi teh lastnosti posve- čajo v vsem kulturnem svetu glasbeni vzgoji mladine posebno važnost. Z rastočimi kulturnimi potrebami se širi tudi zahteva po boljši, širši glasbeni vzgoji mla- dine. Po sodobnih načelih glas- bene pedagogike sega muzikalna vzgoja že v predšolsko dobo ter sistematično dviga sposobnosti otroka ter mu v vseh vrstah šol daje osnovno glasbeno izobrazbo. Glasba zavzema šolsko in izven- šolsko dejavnost najširših slojev, postaja močno sredstvo za spoz- navanje in razumevanje med na- rodi. Na naši mali slovenski zemlji smo vedno radi in mnogo peli; domača pesem nas je spremljala od zibelke do groba, v dobi na- rodnega prebujenja in med oku- pacijo. Po osvoboditvi je bil leta 1946 v Celju prvi festival mla- dinskega petja, na katerem je sodelovalo 2.500 mladih grl. Od tedaj je minilo lepo število let, prilike so se močno spremenile, ne vedno v prid petju. Med pri- pravami za festival, ko smo re- gistrirali vse mladinske zbore, smo mogli najbolje opaziti, kje so pomanjkljivosti in kakšne so: pomanjkanje zborovodij in glas- benih organizatorjev, pomanj- kovanje instrumentov, prenapol- njene šole in kratko odmerjen čas za petje. Tako hudih j>omanjklji- vosti ni mogoče odpraviti čez noč! Kljub velikim težavam pa so mnogi zborovodje našli čas in voljo, da so vadili s svojimi mla- dimi pevci vztrajno in potrpež- ljivo. Njihovo delo je neprecen- ljive važnosti ter zasluži vse pri- znanje in pohvalo, kajti vedno znova se potrjuje, da sposoben zborovodja, za pevsko stvar nav- dušen, premaga vse težave, vzbu- di ljubezen do glasbe ter mobili- zira celo generacijo v svojem okolju. Razvoj naše glasbene kul- ture pa zahteva, da pomanjklji- vosti polagoma odpravljamo: zi- damo šole s prostornimi sobami, rešujemo vprašanja nabave in- strumentov, skrbimo za vzgojo zborovodij itd. Pred nami je II. festival mla- dinskega petja v Celju. Praznično okrašeno Celje pričakuje impo- zantno število 77 zborov s preko 4.000 mladimi pevci iz celjskega okraja. Predstavili se bodo s Kozjanskega, iz Zgornje Savinj- ske doline, iz Dobja in Ponikve, iz Konjic in iz šmarske občine, iz vasi^ ki so zelo daleč od inten- zivnega kulturnega dogajanja. Naj jim bo 25. maj 1958 slovesen dan, ki ga bodo nosili v svojih srcih vse življenje. Tisočerim mladim pevcem naj bi bil nastop v Celju izvor veselja in ljubezni do rodne pesmi. Festival pa naj bi bil tudi mejnik v naši zbo- rovski glasbi, zlasti v mladinski: slovensko petje mora še bolj za- živeti v vsakem kraju in v vsaki šoli. Mladinski zbori naj pojo vedno več in lepše, naj vzbujajo v pevcih in v svoji okolici smisel za lepoto ter za višje vrednote človeka. E. KUNEJ AKADEMSKI KIPAR IVAN NAPOTNIK: JUNAKI JAZ SEM BANDITKA ANTONIJA CEC-ROZA Stane Terčak: da ne pozabimo... M rk pust dan je bil enajsti novem- ber 1942. leta. Na trgu pred Narodnim domom razstavljajo Nemci v zasramo- vanje mrtve in ujete partizane. Med cnjimi stoji visoko zravnana partizanska Roza, sekretarka Kozjansl^ega okrožja. Obraz ji je ves zabuhel od udarcev. Zo- be so ji zbili. Njena obleka je vsa raz-, trgana. Na golih nogah ima obute raz- trgane čevlje. Izpod rute ji silijo raz- mršeni lasje. Ponosno zro njene rjave oči v množico, ki ji grozi s pestmi. Pljunki, ki lete proti njej, je ne dose- žejo. Roza stoji za zidom kakor kip. Okoli vratu ji visi na konopcu velika, štirioglata podolgasta lepenka. Na njej je napisano: Na Pohorju je vstal heroj Sarh in spregovoril svinčeno besedo z okupator- jem. Številčna nadmoč je pokosila bata- ljon, mrtvi borci ležijo na tleh, le on sam kot prerok kljubuje sovražni sili.. . 8. januarja 1943 se je zaključila tra- gedija najboljše partizanske edinice na Štajerskem — Pohorskega bataljona. »Pri treh žrebljih«. Po junaški borbi je za okopi zemljank, ki so si jih borci Po- horskega bataljona uredili za prezimo- vališče, obležalo v neenaki borbi. 65 oskrunjenih trupel mrtvih borcev. Tam je kot eden zadnjih obležal napol zakopan v sneg Sarhov Fonza-Iztok in ob njem dva od njegovih treh sinov — še napol otroka. Dobojeval je svojo ve- liko borbo v smrti ves miren in časti- tljiv z dolgo sivo brado. Tam okoli zemljank leže oškropljeni s krvjo borci in borke. Med mrtvimi v poslednji sku- pini, ki se je skušala prebiti, leži mo- gočno truplo komandanta Groge, neda- leč od njega mrtvo truplo njegove žene komandirke ženskega voda — Katarine. V bližini je zasnul zdravnik Dušan Mravijak z resnim obrazom in košatimi brki. Na položajih okoli zemljank leže mrtvi ostali borci. Dva dni po tragediji so ležali v sne- gu, tertji dan so jih morali naložiti kmetje iz Lukanje na sani in jih odpe- ljati v Oplotnico. Nemški avtomobili so jih odpeljali najprej v Maribor in nato v graški krematorij. To je ena največjih tragedij in eno najslavnejših poglavij naše borbe proti okiuipatorju. Pohod XIV. udarne divizije na Štajer- sko! .. . Tovariši nosijo s skrbjo in lju- beznijo ranjenega borca. Ob njih je že- na, ki se je sklonila nad mrtvega moža, toda pred Nemci ga je morala zatajiti in je zato kasneje zblaznela. Zraven nje stoji mlad fant, ki je z nežno gesto po- nesel k prsim ranjeno ptico. Ne samo (Nadaljevanje in konec) človek, tudi drobna ptica je postala žr- tev vojnih strahot!... Hiteli smo proti whu Basališča, da nam je pot curkoma lil po telesu od sla- bosti in napora, četudi je pihal z vrhov leden hlad. Vse, kar je moglo, je ti- ščalo v strmine nosila z ranjenca. Nad nami so se vzpenjale strmine pokončno kakor streha. Položnejše poti ni bilo mogoče ubrati. Težko daveče hropenje je bilo slišati v strmini. .. Korak za ko- rakom je bil težji, toda z vsakim kora- kom smo bili bliže bajti, kjer so se strmine končale. Prve naše kolone so se že oprijemale plotov okoli gorice, visele so na njih in si odpočivale, da je les hreščal od pre- velike teže. Trenutek za tem, ko smo se najmanj nadejali, je zarigalo, zatulilo, udarilo, presekalo ozračje, zahrumelo z vrhov in sedel na nasprotni stran'. Dolgi rafali so se začeli nenehno usipati na pot, po kateri se je vila naša kolona. Z nara- ščajočo močjo je udarjalo v bajto, leso, plot in v sneg okoli nje. Strmine so se zbudile, strmine so oživele ... strmine so nas žrle... Sekimde so odločale o ipadali, ranjenci so se vzdigovali z no- sil, se plazili, grabili, hlastali z rokami po zmrzlini... "Med smrekovjem na ro- bu gozdička so zasedle položaj zaščitni- ce in začele žgati po sedlu, od koder se je usipalo na nas. Nad hišico pa so se premešane kolone prihajajočih borcev, razvile za borbo. Z Basališča so udarjali rafali v trhle tramove lesene hišice. Borci so se raz- vrstili v največji naglici v strelce in se plazili v visokem snegu v zavetju gozda. Vrh Basališča je bilo treba zavzeti in obvarovati divizijo in ranjence pred poginom. Z jurišem so se borci prebili na vrh. V strmini pod Basališčem so padli najboljši borci. Požrle so jih strmine življenju in smrti. Borci v strminah so Paškega Kozjaka. Čast divizije in ran- jenci so bili rešeni. Nad Pohorskim bataljonom so upo- dobljeni kot strašen odmev obešenci s Frankolovega. Levo sedi žalujoča žena, globoko zamišljena vase — domovina žaluje za padlimi sinovi in hčerami ... Svoje največje grozodejstvo nad naši- mi zavednimi ljudmi je nemški okupa- tor izvršil dne 12. februarja 1945 v Stra- nicah pri Frankolovem. Tukaj so na ve- je jablan, ki rastejo ob glavni cesti iz Celja v Maribor, obesili 100 talcev v maščevanju zaradi partizanskega napa- da na celjskega Kreisfiihrerja Dorfmei- stra. Napad so izvršili borci Bračičeve brigade dne 3. februarja 1945. Dne 12. februarja okoli devetih so z močno stražo pripeljali pet kamionov talcev in zapornikov, ki so bili določeni za kopanje grobov obešencev. Ker v Tesnem, to je kraju, kjer je bil Dorf- meister ubit, ni bilo primernega drevja za obešanje, so odpeljali obsojence pri- bližno 2 km dalje proti Stran.cam. Obsojenci so korakali, vklenjeni po dva in dva, po cesti do hiše Rudolfa Adamiča. Tukaj, pri kilometrskem kam- nu 92, se je kolona ustavila. Postavili so jih v vrsto na levi strani ceste. Bilo jih je sto. Jetniki, ki niso bili obsojeni na smrt, so dobili krampe in lopate ter so na ukaz takoj začeli kopati na travni- ku dve veliki jami za množična grobova. Ko so jetnike postavili v vrsto, so jih obstopili pripadniki gestapa in policije, na kar jim je neki policist prebral smrt- no obsodbo. Nemški rablji so si medtem izposodili stol in lestev ter se lotili zlo- činskega posla. Za vislice so izbrali sad- na drevesa, ki stoje na obeh straneh ceste. Iz vrste ujetnikov so potegnili po štiri može in jih privedli k drevesu, jih razklenili in vsakemu posebej zvezali roke na hrbtu, nakar so morali drug za drugim stopiti na stolico. Neki nemški policist jim je dajal zanko okoli vratu in vrv pritrjeval na drevo, drugi pa je izpodmikal stol. Tako so teh sto talcev obesili drugega za drugim na jablane Ob pol dvanajstih so Nemci končali svoj rabeljski posel. Trupla so pustili viseti nekako eno uro, nato pa so osta- lim jetnikom ukazali, da jih snamejo. Ko so bili na tleh, so trupla vse do zadnjega slekli. Nekaterim samo obleko, mnogim tudi perilo, vsem pa čevlje. Naropano obelko so zmetali na avtomo- bil. Trupla obešencev so ostali jetniki zvozili z vozičkom ali pa kar po snegu odvlekli do skupnih grobov. Približno ob pol 3. uri popoldne je bil izvršen najgrozovitejši okupatorski zločin nad našim ljudstvom. Okupatorjeva strahovlada se približu- je koncu in v zadnji kompozicijski enoti se je vnel odločilni boj. V besnem spo- padu so se strnili naši borci in Nemci v krog; gre za borbo med dobrim in zlom... Bitka je končana in zmaga je v krčeviti, a zanosni drži zavpila utru- jenemu narodu svojo veselo vest... Partizanski borci so zaorali ledino od Sotle preko Kozjanskega, Pohorja, Pa- škega Kozjaka, Graške gore. Savinjskih planin in Pece, Črnivca in Menine pla- nine vse tja na Koroško. Naloge, ki so jih dali izkrvaveli borci Celjske čete. Pohorskega bataljona, Koz- janskega in Koroškega odreda, Slandro- ve brigade, je izpolnila Štirinajsta udar- na divizija ... Granitni skladi spomenika in v bron vlite figure prikazujoče največje do- godke iz naše narodnoosvobodilne vojne nas bodo s svojo žlahtno vsebino vsak dan opominjale na težke, trpljenja polne a velike dni. Prikazujejo nam tiorbo za našo svobodo in našo rast. Bodočim rodovom pa bo spomenik kli- cal: Iz ki^i se je rodila naša nova so- cialistična Jugoslavija! Ne pozabite žrtev, ki so padle tudi za Vas! 16. MAJA — STEV. 19 5 STRAS Življenje^ iia naši vasi Kmetovalci na Vranskem še ne vedo za haj gre Pretekli teden smo se mudili na Vran- akem, v kraju, ki o njem že dolgo nismo skorajda nič pisali, ki pa, kakor vsi drugi kraji, v ničemer ni izjemen. Ljud- je tu namreč prav tako živijo kakor cJnuigod, kar pomeni, da tudi njihove težave in problemi ne izostajajo. Zato bomo te vrste posvetili trenutno najbolj aktualnima vprašanjema — vprašanju komimahie dejavnosti in kooperacije v kmetijstvu. Kmet Pečečnik iz Prekope: Uvod v kooperacijo je bila nabava traktorjev. Pogoji so. Tu gre samo za ži- vinorejo in hmeljarstvo. Na podlagi strojnih postaj je kooperacija simpatič- Kooperacija, da, traktorji... na. V širšem smislu, da bi bile vse povr- šine zasajene s hmeljem. Vse drugo bo s časom odpadlo. V teh traktorskih po- stajah še ni vse v redu: Traktoristi niso izurjeni, ne obvladajo priključkov. Nimajo interesa in ne čuti- jo delovne zavesti.. Strojni park bi bilo treba nujno izpopolniti. Kmetijska za- druga tudi nima kmetijskega tehnika, ki bi edini'lahko vodil delo. Zadruga bi tako imela večji dohodek. Vodovod, cesta In elektrifikacijo Občina je sprejela ,predraoun v znesku 15 milijonov dinarjev, kolikor bo ,po- trebnih za napeljavo vodovoda Vransko —Brode—Cepi je—Prekopa, in sicer v dolžini štirih in pol kilometrov. Trenut- no je ta gradnja najvažnejša. V načrtu je priključek k žalskemu vodovodu, ven- dar zaenkrat povezava ni možna. Dela bodo končana še letos. Tako bodo letos napeljali tudi ostali dve fazi (Praproče, Vologa in Merica), s Čimer bo 95 odstotkov vranske občine dobilo štirifazni električni tok. (Razen Crete, ki imajo samo štiri hiše.) V okviru komunalne dejavnosti bodo uredili obe šoli — osnovno šolo in nižjo gimnazijo; v načrtu pa je dokončna iz- peljava ceste Vologa (do sem je namreč že gotova) — Šmartno ob Dreti. Na se- stanku s predstavniki iz Smartnega ob Paki so sklenili, da bodo pričeli z grad- njo prihodnje leto in da bodo cesto, ki ■bo vezala ljubljansko stran v Zgornjo Savinjsko dolino in bo za okrog 20 kilo- metrov krajša od sedanje, končali do leta 1960. V načrtu imajo še gradnjo ba- zena, vendar zaenkrat za to ni sredstev. OBRT IN TURIZEM Letos so ustanovili na Vranskem dve obrtni delavnici in sicer usnjarsko in neko manjše remontno podjetje; za tu- riste pa bodo uredili okolico Vranskega in ipostavili lovsko kočo na M en ini. Kooperacijo/ Besedo ima: upravnik kmeUfske zadruge Vrhovsek Kooperacija... Zamisel je dobra. Ljudje pa mislijo, da bodo izgubili zemljo. Kmetje ne vi- dijo ix>trebe. Slabe izkušnje obdelova- nja še od prej. Ekonomska računica v celoti drži, kmetje pa trdijo narobe. Traktorske postaje so pripomogle k bolj- šemu razumevanju, kultivatorji za hmelj pa predstavljajo svojevrsten pro- blem, rabili bi štiri, dobili smo enega. Škropilnice so odlične. Pri hmelju bodo letos glede na znižanje regresa večji stroški. Nekaj števOk. Od 69 kg na ha v letu 1955, 85 v letu 1956 in od 99 v letu 1957 se bo pridelek letos povečal na okrog 110. Pri kooperaciji gre za večje pridel- ke, za boljše obdelovanje zemlje, za višji hektarski donos. Predsednik kmetijske zadruge Kosenina: strojni p>ark dela dobro. Ni sicer še dovolj strojnega kadra in delo še ni ta- ko kvalitetno kakor bi moralo biti. Vsak, ki obdeluje s traktorjem, gleda na višji hektarski donos, da bo imel zemljo čim bolje obdelano, bolje kakor s konji. Problemi so bili s sušenjem hmelja. Lani je bilo premalo sušilnic, letos bo šlo. Zgradili bomo dve novi sušilnici — na Prekopi in Ločici. Ljudje kooperacije še ne razumejo. Bilo je i>remalo razlag in pojasnil. Tako tri mnenja, ki skorajda ne bi potrebovala komentarja, če ne bi kazala na to, da kmetovalci koopera- cije ne samo niso razumeli, pač pa tu- di o njej nočejo veliko slišati. Domneve, češ da gre pri tem za neko novo obliko nekega združevanja, za »skupno kuhi- njo«, ki je dejansko sploh ni, pač pa jo je ustvarila ljudska domišljija, te dom- neve seveda ne držijo. Morda bo ljudem bolj razumljiva beseda »sodelovanje«, morda to, da gre tu izključno za bolj smotrno.in bolj organizirano obdelova- nje zemlje, za višji hektarski donos, za medsebojno sodelovanje in sodelovanje s kmetijsko zadrugo (kajti kooperacija ne pomeni nič drugega kakor sodelova- nje). Vsako drugačno razlaganje in poj- movanje je nepravilno. Problemi šolstva pred okrajnima zboroma (Nadaljevanje s 1. strani.) sten, če želimo iz vseh naših šol dobiti tako mladino, ki bo zmožna s pridob- ljenim znanjem kar najhitreje poseči v vse gospodarske;, politične in kultur- iXe zvrsti družbenega življenja in ustvarjanja, potem bomo morali na- šemu šolstvu dati vse, kier potrebuje, da bo kos tej nalogi. To se pravi, da se je problemom, ki nas zasledujejo vsa leta nazaj, priključila še vrsta novih. Zato ne bo nihče mogel vzeti v zlo misel, da bi temeljite j ši pogovor in izmenjava mnenj odbornikov na omenjeni seji bila lahko bolj plodna in nudila podobnim sejam po občinah že prve sugestije in vzpodbudo. Sklepi, ki jih je mogel sprejeti zbor, obeh predstavniških forumov, so na- čelnega značaja. Konkretno in življenj- sko pa bodo morali obravnavati pro- bleme šolstva v občinah, kjer s pre- udarnostjo, večjo zavzetostjo in spozna- njem, da tako ne gre več naprej, lahko dosežejo v kratkem času mnogo uspe- hov in odstranijo veliko ovir v dolgi vrsti vseh, ki jih bo treba sistematično reševati še dolgo časa. 77 zborov z nad VDDO pevci (Nadaljevanje s 1. strani.) samo s tega vidika, je nadaljeval tov. Kunej,, potem moramo reči, da smo že v tem dosegli lep uspeh. Ce pa bodo .zbori nadaljevali s takšno prizadev- nostjo, kot so jo pokazali v zadnjih dveh mesecih, potem gotovo, da bo- mo v nekaj letih imeli že vrsto od- ličnih mladinskih pevskih zborov v celjskem okraju. In končno je beseda nanesla še na program festivala v Celju. Kot je zna- no, se bodo prireditve drugega okraj- nega mladinskega pevskega festivala začele v soboto, 24. t. m., ko bo v uni- onski dvorani večerni nastop vseh naj- boljših občinskih zborov. Posebno ži- vahno pa bo mesto naslednji dan, to je v nedeljo, 25. maja. Po prihodu ju- tranjih rednih in posebnih vlakov, na- dalje avtobusov in kamionov bo ob 8. uri generalka združenih zborov. Ostali do- poldanski čas, predvidoma od 10. do 13. ure, bodo otroci izkoristili za ogled najrazličnejših prireditev. Le-te pa bo- do tudi po nastopu, do odhodov zborov v domače kraje. Glavni nastop pevskih zborov se bo začel ob 14. uri na dvorišču II. gimna- zije ob Vodnikovi ulici. Tu bodo naj- prej nastopili združeni občinski zbori, od katerih bo vsak zapel po dve pesmi. Tako se bodo na velikem odru raz- vrstili vsi občinski zbori, ki bodo imeli od 200 pa do 1000 mladih pevcev. V dru- gem delu pa bodo nastopili vsi zbori skupaj, to je 77 zborov z nad 4000 pevci. Pod vodstvom prof. Jurčka Vrežeta bo- do združeni pevski zbori celjskega okra- ja zapeli tri pesmi: Zima že zapušča nas. Puntarsko in Lepo je v naši do- movini biti mlad. Vlaški pivovarni ie zavel nov veter JE DEJAL PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA FERDINAND DRAG AR Pred kratkim smo obiskali predsedni- ka delavskega sveta v laški pivovarni, tov. Dragarja in mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z delom delavskega sveta v preteklosti in danes ter glede proizvodnih nalog pivovarne. Iz tega ix>- menka prevzemamo nekaj glavnih misli. Do lani se z delom delavskega sveta ne moremo preveč pohvaliti, je dejal v pogovoru tov. Dragar, saj je bilo čutiti v nekaterih vprašanjih neenotnost čla- nov, kar se je odražalo tudi v proizvod- nji. Z izvolitvijo novega delavskega sve- ta lani spomladi pa je zavel v p)odjetju nov veter. Novoizvoljeni delavski svet je dobro doumel svojo vlogo, nastopal je enotno in tako je bil tudi kos vsem nalogam, ki jih je reševal. Vseskozi je bil v tesnih stikih z upravnim odborom, upravo podjetja in sindikalno podružni- co. Ravno temu dejstvu je pripisati ve- lik del lanskega poslovnega uspeha, ki sloni na izboljšanju medsebojnih odno- sov med vodilnimi ljudmi v pivovarni. Delavski svet je pravočasno ukrenil vse potrebno, da bo proizvodnja v sezo- ni nemoteno F>otekala. Pravočasno so se oskrbeli s potrebnimi surovinami, prav tako je pripravljen strokovni kader, ze- lo resne težave pa jim povzroča nezado- stna zmogljivost jMDlnilnih naprav. Kljub temu pa so se trdno odločili, da bodo letni plan količinsko dn tudi po kvaliteti izpolnili. Problem št. 1 — nabava novih oolnil- nlh naprav jim še vedno dela preglavice. To vprašanje so skušali rešiti že pred leti, vendar so bila vsa prizadevanja za- man. Zmogljivost pivovarne namreč da- leč presega kapaciteto iztrošenih polnil- nih naprav. Zato so te naprave pivo- varni več kot potrebne. Investicijska banka pa odklanja pivovarni nabavo po- trebnih investicijskih sredstev z motiva- cijo, da pivovarna ne more prikazati deviznega učinka. Ker p>a pivovarna pi- vo ne izvaža, deviznega učinka ne bo mogla najbrž še dolgo .pokazati. Dejstvo pa je, da se bo to vprašanje moralo čim prej rešiti, saj so polnilni stroji življenj- skega pomena za nadaljnji razvoj pivo- varne. Te stroje je pivovarna sprejela 1946. leta od Pivovarne Union kot do- trajane in če še up>oštevamo, da kljub temu delajo s polno zmogljivostjo polnih 12 let, p>otem obstaja resna bojazen, da bodo nekega dne odpovedali. Kolektiv laške pivovarne slavi letos 20-letnico ustanovitve pivovarne. Od ta- krat do danes je podjetje prehodilo nič kaj lahko razvojno px>t. Us^pehi, ki so jih dosegli prav v zadnjem času, pa so zelo p>omembni za nadaljnji razvoj pivo- varne. S pravočasno preskrbo potrebnih surovin, z ureditvijo trga, učvrstitvijo delovne discipline, odpravo nep>otrebnih nesoglasij znotraj podjetja in strokovno usposobitvijo kadra se je pivovarna zo- pet uvrstila med najboljše proizvajalce piva, saj laško pivo skorajda nima kon- kurence in njegov sloves si utira pot iz- ven naše republ;ike. Tako je tudi pivovarni uspelo ustva- riti lastna denarna sredstva za izpopol- nitev strojnih naprav. Razen tega razpo- lagajo, že z 8 kamioni za prevoz piva, od teh so 4 novi. Letos bodo dokončali gradnjo .poslopja, v katerem bodo ure- dili garaže, prihodnje leto pa namerava- jo graditi tudi sladamo. Trdi betici v pomladnem soncu Bojevita kozlića sta se pripravila za spopad. Zaenkrat je to še otroška zabava kozjih mladičev. Toda iz malega raste veliko. Trdobetičnost pa taka. Sicer pa to ni samo primer pri živalih... Sindikalna podružnica, delavski svet in uprava Plinarne- vodovod-razsvetljava — Celje naznanja, da je po težki bolezni pre- minul naš dolgoletni član EMIL OBLAK plinski monter Dragega pokojnika bomo ohranili v lepem in trajnem spominu! žeiia*dom*družina*žena*d(E)m*drt^^ Beležka s seje sveta za varstvo in družino v zgodnjih popoldanskih urah se v občinski sohi v Šoštanju zberejo žene. Problemi, ki so jih pričele reševati, so vse težji in težji. Najhujši in najbolj pre- tresljivo človeški so oni, ki go- vore o usodi nedolžnih in nepre- skrbljenih otrok. Toda, tudi teh primerov ni malo. Opažajo, da je odnos predvsem mlajših mater do otrok zelo brezvesten. Tak je tudi primer neke mlade matere iz Velenja. Sama, neporo- čena ... Rodila je že troje neza- konskih otrok. Zaradi malomar- nosti in izredne zanemarjenosti, v kateri so živeli otroci oh njej, je Svet za varstvo odvzel že dva otroka. Tudi tretji preživlja než- no mladost ob njej v obupnih razmerah. Svet za varstvo ho moral vzeti še tretjega otroka, da ga bo dal v roke skrbni družini, ki bo iz otroka vzgojila človeka. Toda pomislite: po eni strani do kraja lahkomiselno in neodgo- vorno početje mlade matere, po drugi strani pa odgovorno delo, ki ga družba nalaga Svetu za varstvo, v upanju, da zaščiti ti- ste nedolžne otroke, ki sami niso krivi, da so precejšnje breme občini. Saj bo za vse tri občina mesečno izdala 15j000 din. Na- pačno bi bilo, če bi mislili, da gre pri tem samo za denar! Na- vedeni problem je težak vzgojni problem. Otroci brez staršev so brezdomci, so kakor ptički brez toplega gnezda. Ali ni ravno dru- žinsko toplo vzdušje tista zdrava in pravilna vzgojna lestvica, ki otroka vsestransko pravilno obli- kuje in napravi iz njega dobrega in družbi koristnega člana? Kako bodo preživeli štirje nedolžni ptički pomlad življenja, se vpra- šamo? Ali jim bo drugo, čeprav postlano gnezdeče, prav tako top- lo, kot hi bilo pravo, materino'^ In naposled se vprašamo, ali naj še nadalje gledamo neodgo- vorno početje te in njej podobnih mater? Ali naj dopuščamo, da ho mlada žena, v neurejenih raz- merah, rodila kopico otrok, za katere naj bi skrbela zopet ob- čina? Tudi ta problem, ki ni osam- ljen, hi moral hiti reguliran, ure- jen tako, da hi mlada žena od- govarjala pred javnostjo za svoje početje. Ob njej pa bi moral od- govarjati tudi brezvestni moški, ki mu je trenutni užitek vse, vse nadaljnje posledice pa deveta bri- ga. SLADKORNA BOLEZEN JE ZAHRBTNA IN NEVARNA Sladkorna bolezen se med ljudstvom vedno pogosteje odkriva in predstavlja že pravo socialno obolenje. Zgrešeno je mnenje, da je vzrok te bolezni predobro življenje. Statistika nam kaže, da jo, najdemo rned vsemi poklici in jo od- krivamo prav tako tudi takrat, ko so življenjske prilike izredno težke (vojna). Ker se sladkorna bolezen pojavlja po- gosto z neznačilnimi znaki, spoznajo bolniki to bolezen često šele takrat, ko je povzročila njihovemu zdravju že znatno škodo. Zato moramo biti po- zorni, da odkrivamo sladkorno bolezen že v prvih začetkih, kajti s pravilnim načinom življenja lahko preprečimo težke komplikacije, ki lahko trenutno povzročijo smrt (diabetična nezavest) ali pa znatno skrajša dobo življenja (obolenja ožilja, srca, ledvic, živcev itd.). Ce bolnika navajamo k pravilnemu na- činu življenja — dieta — in mu nudi- mo primerno delo, lahko ostane do vi- soke starosti brez težav. Društvo diabetikov Slovenije »Lju- devit Merčun«, ki ima tudi v Celju svo- jo podružnico, odkriva in zbira slad- korno bolne, širi med njimi s preda- vanji poznavanje bolezni in jih navaja na pravilen način življenja, jim nudi materialno pomoč, da lahko držijo od zdravnika predpisano dieto, ki mora biti pretežno beljakovinska (meso, mesni izdelki, jajca, sir), kar je večini bolni- kov težko dostopno. Komisija za sprejem tn odpust delavcev pri Opekarni Ljuhečna-Bukovžlak, Ljuhečna razpisuje prosto delovno mesto prodajne reierenike Pogoj: popolna srednješolska izobrazba z nekaj let prakse. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Po- nudbe pošljite upravi podjetja najkasneje do 31, maja 1958. ]upjBvanje celjskih pionipjev OBNOVLJENA TRADICIJA Fiastari običaj, ki se je na Sloven- skem ohranil le še v Beli Krajini, so v sredo v Celju obnovili. Kdo ve, ko- liko let je preteklo od takrat, ko so v naših krajih še proslavljali prihod po- mladi in se veselili, da se je hladna zirra p>oslovila. Vsi narodi so imeli, mnogi pa še imajo te običaje. Le-ti pa so lazličnih oblik. Pri nas poznamo v Srbiji zelo ohranjeno obliko Djurdjev- dana, v Beli Krajini pa kot rečeno jur- jevanje. Ko so nionirji z vseh celjskih šol do- polone napolnili celjske ulice, se me- ščanom ni zdelo nič nenavadnega, ko so videli drobiž okinčan s cvetjem, s pa- pirnatimi zmaji v rokah. Kot da se je spomnil nečesa, kar je obtičalo nekje v spominu in ob ponovni asociaciji posta- lo spet živo. In kako je bilo: Na stotine otrok v sončnem dopol- dnevu. Deklice z venci poljskih cvetk v laseh, dečki z rogovi In piščalmi. Ne- katere skupine so nosile okinčane mla- je, druge papirnate zmaje, tretji spet jadialne modele. Mnogi so nosili še ze- lene vejice v rokah, veternice pisanih barv, žoge, balončke in podobno. Na čelu te pisane povorke so stopali mladi harmonikaši in igrali poskočne viže. Za skupino okinčanih deklet je na konju jahal v belo nošo opravljen »zeleni Ju- rij« z zelenjem za klobukom in za pa- som. Za njim so pionirji nosili slam- nate »starko zimo«. Sprevodu pa so se Lepi maj, krasni maj konec zime je sedaj ... priključili pionirji. Fantje so vneto trobili v rogove in piskali na piščali ter ropotali z raznimi predmeti. Bilo bi še bolje, če bi imeli vsi rogove in piščali, ker bi na ta način odpadlo žvižganje na prste, pa tudi bolj ceremonialno bi bilo. Sprevod se je vil po glavnih mestnih ulicah, kjer so na križiščih uravnavali red pionirji odreda prometnih milič- nikov. Za Glazijo se je pisana druščina zgubila na stranpot, da so lahko varno šli do Levca, kjer so dopoldne prebili ob igri in rajanju. Povedati je treba, da so »starko zimo« svečano skurili. Pri magistratu so na balkonu pozdra- vili mladino tudi naši politični in ob- lastni predstavniki. Da ne bo pomote — jurjevanje so imeli pionirji že lani, toda ne tako pe- stro kot letos. Vsekakor pa je jurjeva- nje letos podzravilo prihod vročega po- letja, kajti le redkokdaj se zgodi, da bi v teh majskih dneh čutili, da so nam najbolj lahke obleke že prevroče. Lep zaMjuček Tedna Rdečega križa 11. maja so v Tovarni emajlirane po- sode pripravili vse prostore za sprejem dveh transfuzijskih ekip. V tovarni so krvodajalsko akcijo pripravljali že dalj časa, vendar je njeno izvedbo zmeraj onemogočilo delo. Tokrat je odziv pre- segel vsa pričakovanja. Celjska trans- fuzijska postaja je namreč morala po- klicati na pomoč še ljubljansko, kajti prijavljencev je bilo preko 200, točneje 206, od katerih jih je 171 darovalo kri; med njimi nekateri od pet do desetkrat. Le-ti bodo na »dan krvodajalca« odli- kovani, in sicer: Marija Šnajder za de- setkratno darovanje z zlato značko, Ivan Pilko in Stanko Hajsinger za šestkratno ter Radinka Pandurov, Ivica Pustek in Mihael Zavšek za petkratno s srebrno značko. Celjska transfuzijska postaja se vsem krvodajalcem kakor tudi vodstvu pod- jetja zahvaljuje za razumevanje in ne- sebično pomoč. Tovarna emajlirane po- sode je pokazala pot, po kateri naj bi šla tudi druga podjetja. Le tako bi bilo mogoče rešiti krvodajalsko službo v Celju krize, v kateri se večkrat nahaja. Kolektiv Tovarne emajlirane posode ima veliko krvodajalcev Učenec je odkril zalego koloradskega hrošča Na mali vrtni lehi v Čretu je gospodinja nabrala tričetrt litra hroščev Sosedov Ivanček je pokazal sosedi polno pest koloradskih hroščev, rekoč. da jih je nabral na njenem mladem krompirju, ki je šele komaj prilezel iz zemlje. Da bi se prepričala o tej dvomljivi novici, je pregledala na svo- jem vrtu vsak krompirjev grmiček in v resnici nabrala še tričetrt litra kolo- radskih hroščev. Pri odgmitvi zemlje okrog krompirjevih mladic je našla po 4 do U hroščev. Ta vrt se nahaja v Cretu pri Celju v bližini Tovarne or- ganskih barvil. To novico sporočamo vsem kmetoval- cem, in lastnikom vrtov, da skrbno pre- gledajo svoja krompirišca, dokler je še čas. J. K. Iz Slov. Konjic Dijaki konjiške glasbene šole so kakor vsako leto tudi letos pripravili svoj red- ni nastop. Ob tej priliki so pokazali, kaj so se med letom v šoli naučili. Pre- cej dobro obiskana prireditev kaže, da se ljudje zanimajo za delo mladih igral- cev. Komisija za družbeno upravljanje pri Občinskem odboru SZDL v Slov. Konji- cah je pred nedavnim sklicala prvi skup- ni sestanek vseh članov nedavno izvo- ljenih potrošniških svetov. V občini so zdaj trije potrošniški sveti, ki imajo skupaj 25 članov. Ker so bili potrošni- ški sveti izvoljeni za trgovska podjetja, so predlagali, naj bi se spremenili v te- ritorialne, in sicer za vsak večji kraj v občini po en potrošniški svet. Ko bodo ti imeli v kratkem svoje prve delovne sestanke, bodo napravili svoj program dela. V konjiški okolici so letos precej njiv- skih površin posadili s hmeljnem. Pred kratkim so že postavili potrebne drogo- ve, zdaj pa bo ,potrebno napeljati še žico. V Slov. Konjicah pripravljajo tudi že gradnjo hmeljšike sušilnice, ki bo v bližini železniške postaje, kar bo omo- gočilo lažje prevažanje posušenega hme- lja. Vse kaže, da bo letos v okolici Slov. Konjic dobra sadna letina. Sadno drev- je je cvetelo v lepem in toplem vreme- nu, dočim se mraza ni treba več bati. Seveda so sadjarji že precej poskrbeli za škropljenje sadnega drevja. občinska konferenca szdl v slov. konjicah Prihodnjo nedeljo ibo v Slov. Konjicah redna letna občinska konferenca SZDL. Razen organizacijskim problemom bodo na konferenci dali poudarek razvoju de- lavskega in družbenega upravljanja v občini ter delovanju množičnih organi- zacij in društev. Za občinsiko ikonferenco je bilo v osnovnih organizacijah izvolje- nih okoli 70 delegatov. L. V. Društvo traktoristov in kmetijskih strojnikov Celje SKLICUJE 11. redni letni občfii zbor za nedeljo, dne 18. maja 1958. Zbor bo v dvorani Okrajne zadružne zveze Celje, Cankarjeva ulica št. l/II. Vabljeni traktoristi, kmetijski strojniki in vsi oni, ki se zanimajo za napredek kmetijske mehanizacije. Upravni odhor društva (flepševalno turistična tribuna Tihožitje iz Stor — toda v nelepi obliki ... Tudi čiste roke spadajo h kulturni postrežbi Navzlic temu, da ne bom navedel imera restavracije, je zgodba, ki vam jo bom povedal, resnična. Zgodila se je v Colju. Začenja pa se tako: Ko sem vstopil v neko znano restavracijo, sem naročil šunkarico in malo pivo. Dobil sem eno in drugo. Toda, ker trenutno šunkaric niso imeli pripravljenih, je natakarica vzela nož, žemljo in salamo ter začela rezati in tehtati na »oko«. Ko je bilo vse to delo opravljeno in ko je polo- žila nadevano žemljo na krožnik, sem presenečen obstal — roko, ali bolje re- čeno prste, ki se jih je držal vsaj vonj po dobri salami, je nesla v usta — tako kot dojenček — in jih začela obli- zovBii. S tem »delom« ni prekjinila niti tedaj, ko mi je prinesla šunkarico. Gledal sem jo presenečen in ogorčen ... toda, ona se ni pustila motiti. Prste je oblizovala še kar naprej ... Sunkarice nisem pojedel; spil sem le pivo; plačal pa oboje... In za slovo še eno bridko presenečenje — roke je imela umazane, za nohti pa trakove črnine ... Kdo ve, čemu in zakaj ...? Pozneje se mi ni nikoli več zgodilo, da bi mi postregli na »tak« način, to- da umazane roke in črne nohte sem vi- del še marsikje ... V interesu lokalnega hribolastva bi bilo,, če bi celjsko Planinsko dru- štvo poskrbelo za markacijo tiste poti, ki pelje iz Hudičevega grabna pod Sre- botnikom na Svetino. To je namreč pot, ki se na koncu Hudičevega grabna od- cepi na levo, od odlično, lansko leto markirane poti na Celjsko kočo. Pot je lepa in zasluži ustrezno opozorilo. CENK NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor. Krompir 14—16 (16—18). Čebula 105 (120). Če- sen ?00 (200). Fižol 80-100 (50-100). Solata 100 do 1>'9 (200-250). Redkev - (50-40). Špinaša 80 do 1-0 (100—200). Radič 160 (150-200). Cvetača 100 (). Zelje rib. 40 (40). Zelje gl. 60 (-). Pe- teršiij 100 (80—100). Zelena — (120). Pesa 50 (40 do 6e). Hren — (150—200). Korenjček 40—50 (50—JO). Slive suhe 260—280 (—). Sadje suho — (140). Rozine 440 (-). Limone 260 (-). Orehi celi 250 (250). Orehi luščeni 600-850 (750-800). Mleko — (36-40). Skuta - (160). Smetana - (240). Maslo - (490-540). Jajca 15 (12-16). Pe- rutnina — (500—1100). Kozlički — (1000—1500). Pšenica — (50). Koruza — (45—50). Oves — (40-45). Por 40—45 (45—60). Jabolka 140 (140 do 200). Redkvica 100 (100). Koleraba - (40). Ora- šid: 490 (-). Marmelada 120 (—). Kis - (40). Ječmen — (40—45). Grah str. 220-260 (-). Ku- mare kisle — (120). Med - (400). Drobnjak 300 (—). Gobe suhe — (1000-1500). Dateljni 10 dkg 150 (-). Čebula nova 50 (-). gibanje prebivalstva v času od 3. do 10. maja 1958 je bilo rojenih 31 dečkov in 27 deklic. Poročili so se: Jar^z Podlesek, topilec iz Škofje vasi in Ka- tica floleš, delavka iz Smarjete. Bruno Hartman. proiisor iz Celja in Terezija Šoštarič, učiteljica iz Slov. Konjic. Josip Kokotec, barvar in Marija Lettig. delavka, oba iz Celja, Pavao Jurovič, pom. delavec in Ana Teodorovič, pom. delavka, oba iz Prožinske vasi. Gregor Ročnik, šofer in Magdalena Sajna, brivska pomočnica, oba iz Celja. Jurij Orač, rudar iz lirastnika in Vilma Dolinšek, krojaška pomočnica iz Crne. Franc Ce.ncelj, delavec in Elizabeta 2urman, pomožna delavka, oba iz Celja. Janez Lebič. delavec iz Slatine in Elizabeta Ramšak, poljedelka iz Je- zerc. Umrli so: Franci Plahuta, otrok iz Trbovelj, star 2 leti. Terezija Konda, gospodinja iz Metleč, stara 29 let. Marjan Kosec, otrok iz Dobrove, star 1 mese •. An:ca Frajle, otrok iz Ceč pri Trbovljah, stara 10 mesecev. Silvo Lukač, otrok iz Trbo- velj, star 5 mesecev. Ana Šeligo, prćvžitkarica iz Vidovice, stara 68 let. Karlo Medvešek, otrok iz Celja, star 3 mesece. Ludvik Kozovinc, inka- sant iz Celja, sitar 40 let. Leopold Dornik, in- valid, upokojenec iz Celja, star 49 let. Anton Uršč. kmetovalec iz Srebrenika, star 55 let. Avgust Janežič, delavec v pokoju iz Celja, star T2 let. Stanislav Iršič, otrok iz Skomarja, star i dan. kronika nesreč v Delavski ulici 21 se je v svojem stanovanj« v omari obesil invalid Ludvik Kozovinc. V Zibiki je sosed pretepel svojega soseda Franca lierč^ka. Poškodoval mu je glavo. Viljemu Kaču, zaposlenemu pri Stavbeniku v Celju, je padel na nogo težek zaboj in mu jo zlomil. Franc Strašek iz Boletine pri Ponikvi pa si je zlomil U'ćgo pri padcu. Olga Hriberšek iz Prebolda je prišla pod motorno kolo. Zlomila si je nogo. Pri padcu s kolesom je dobil pretres možga- nov in poškodbe na glavi Franc Hajnšek iz ilajnskega pri Pristavi. Pri padcu s kolesom si je poškodovala nogo Fani Hočevar iz Celja. Štefka Žerjav iz Šmarjete pa si je pri padcu s kolesom pretresla možgane. Pri delu v gozdu si je težje poškodoval nogo Aleksander Gačner iz Latkove vasi. Krvna skupina izdala morilca Lani na Dan republike je pri gostil- niškem pretepu v Rečici pri Laškem izgubil življenje Franc Ramšak. Na pri- zorišču pretepa — oziroma v neposredni bližini — so se v času, ko je uboj iz- vršen, naihajali poleg pokojnega Ramša- ka še Alojz Golouh, Alojz Šalej in Fran Dobršeik. Vsi so bili močno okrvavljeni, vsi pa so tudi tajili, da bi storili dejanje. V zagovoru so govorili tudi o navzoč- nosti nekega neznanca. S tem je zadeva postala še bolj zamotana. price LA2EJO! Varnostnim organom je takoj ix>stala sumljiva zgodba o neznancu. Zasliševa- nje osumljencev je pokazalo, da so nji- hove izjave močno različne in da prikro- jujejo zagovor v svojo korist. V svojem prizadevanju, da bi dogodke prikazali po svoje, so — ix>znej'še pričevanje je to lepo dokazalo — prikrojevali tudi take stvari, ki jim ne bi mogle škodovati, temveč bi jim bile v obrambo. Na glav- ni obravnava pred senatom Okrožnega sodišča so priče morale priznati, da so med preiskavo dajale lažne izjave, kar je redkost, in je senat zaradi tega skle- nil priseči priče. Salejeva izjava v gostilno sem prišel skupaj z Ram- šakom. Ko sem ga pogrešal, sem stopil pred gostilno, da bi ga poiskal. Med pot- jo sem srečal Lešnika, ki je tudi z mano stopil na prosto. Zunaj gostilne sva sli- šala krik. Tedaj nam ni bilo jasno, kaj to pomeni. Menila sva pač, da se tepejo. Odhitela sva tja, od koder sva slišala krik — najprej jaz, za mano pa še Leš- nik. Na poti proti gostilni sem srečal Dobrška. Dobrška sem ustavil, vendar se mi je izmuznil in zbežal proti Hudi Jami. Kmalu potem smo našli na tleh Ramšaika. V začetku n.ismo vedeli kaj je z njim. Mislili smo, da ga je pač nek- do močno pretepel. Hoteli sano mu še pomagati z umetnim dihanjem. K leže- čemu Ramšaku so prišli tudi Lešnik in Golouh. Pri tem smo se z njegovo krvjo zamazali. jiz sodne dvoran^ Med preiskavo je Šalej govoril o ne- kem neznanem moškem. Ko ga je pri glavni obravnavi predsednik senata vprašal, zakaj je dajal lažne izjave, je Salej to opravičil s tem, češ da je hotel ščititi Golouha, ki se je ob zločinu na- hajal v neposredni bližini. golouhova verzija dogodka Pred gostilno smo se prerivali z Do- brškom. Na moji strani je bil tudi Ram- šak. Med pretepom sem jaz stopil pod kozolec, da bi si vzel fižoloviko za pretep. V tem sem slišal krik. Pohitel sem na- zaj proti mestu pretepa. Od daleč sem še slišal Saleja kako je vzkliknil: »Moj kamerad je seštihan!«. Pri Ramšaku so tedaj že bili Šalej, Lešnik in Salejeva mati. Okrvavil sem se, ko sem hotel ugotoviti ali Ramšaku še bije srce. dobrsek taji vse! Dobršek je na obravnavi odločno za- nikal, da bi imel z ubojem kakršnokoli zvezo. Trdil je, da je Ramšaka zapiistil živega in da se je umaknil iz pretepa. Kri na njegovi bundi, tako je trdil, je nastala tako, da mu je kri kapljala iz nosa, ki mu ga je med pretepom nekdo rfizbil. lesnik spremeni pričevanje Po priznanju, da je med preiskavo da- jal lažne izjave, je Lešnik opisal do- godke, kot jih je res videl. S Šale jem sta prišla eden za drugim iz gostilne. Pred gostiMo sta slišala krik zabodenega Ramšaka. Šalej je stekel tja, on pa mu je sledil. Med potjo je srečal nekoga, ki se je sklanjal k tlom, kot da bi bruhal — ni spoznal kdo je. (To je bil smrtno ra- njeni Ramšak, ki je še z zadnjimi moč- mi skušal doseči gostilno.) Na cesti je potem srečal Šalej a, ki je držal Dobrška, ki je potem zbežal proti Hudijami. Z druge strani pa je v tem prišel še Go- louh s fižolovko v roki. Tedaj je tudi Šalej našel na tleh ležečega Ramšaka in nam zaklical, da je zaboden. od kod kri na bundi? Ze v začetku preiskave je varnostnim organom padlo v oči, da je neverjeten zagovor Dobrška, da bi si bundo zama- zal z lastno krvjo iz nosa. Zlasti še zato, ker je bila bunda oškropljena s krvjo tudi pod pazduho, kamor kapljice krvi iz nosa niikakor ne bi mogle kapati. Prav tako je bUo neverjetno, da bi mu kri kapala na sx>odnji del rokava. Zaradi tega so dali analizirati krvne skupine vseh navzočih. Rezultat krvne analize je bil za obtoženega Dobrška usoden. In- štitut za sodno medicino v Ljubljani je ugotovili, da se na Dobrškovi bundi na- haja kri skupine AB, — to je skupina Ramšaka medtem ko je njegova kri skupine A. S tem je njegov zagovor ovržen. dr. cunder rekonstruira zabod z N02EM V razpravi je sodeloval tudi sodni iz- vedenec dr. Cunder. Dokazal je, da je Dobrškova trditev, da je na bundi nje- gova kri lažna. Svoje dokazovanje je podikrepil z rekonstrukcijo zaiboda. Izka- zalo se je, da je bunda najbolj okrvav- ljena na rokavu dn pod pazduho desne roke zato, ker je v trenutku zabodljaja kri močno brizgnila iz rane po roki mo- rilca. O tem, da je na bundi tuja kri pričajo tudi oblike krvnih kapljic. Ce bi mu po bundi kapala lastna kri iz nosa, bi bile kapljice podolgovate oblike in ne okrogle. 4 leta in 5 mesecev strogega zapora Senat je na podlagi dokazanega gra- diva glavne obravnave spoznal obtože- nega Franca Dobrška za krivega in ga obsodil na 4 leora. Alojz Golouh, ki je bil obtožen sodelovanja v pretepu je obsojen na 5 mesecev zapora. V obrazložitvi sodbe je predsednik se- nata zlasti opozoril na škodljivost in ne- varnost gostilniških pretepov ob prazno- vanjih. Lani na Dan republike je nam- reč v pretepu izgubil življenje tudi de- lavec Ivan Tanjšek, doma pri Zovneku. 16. MAJA — STEV. 19 7 STRAH VELIČASTEN POTEK ŠTAFETE MLADOSTI V CELJSKEM OKRAJU v preteklem tednu je preko 6000 tekačev pre- našalo v našem okraju v štatetnem teku po- zdrave tov. Titu za njegov 66. rojstni dan. Iz- redno lepo sončno vreme je spremljalo na tisoŠkrjanec« predal tekačem z vso ljubeznijo napisano to-le sporo- čilo: Ob Tvojem 66. rojstnem dnevu Ti pošiljamo prisrčne čestitke z željo, da bi nas še dolgo vodil v lepe in sončne dni. Obljubljamo, da se bomo pridno učili in ljubili domovino!« Sporočilo je krasil pionirski znak in lipova vejica. Pred prihodom v Gornji grad so v lo- kalni štafeti prinesli svoje pozdrave tudi pla- ninci iz Luč. ki sporočajo tov. Titu: »Z naših prelepih planin, preko temnih go- zdov - oškropijenih s krvjo padlih junakov vejejo v pomladnem vetru mogočni spevi naj- prisrčnejših čestitk k Tvojemu življenjskemu prazniku, predragi naš Maršal! Kličemo Ti — na mnoga leta!« Pozdrave so planinci v zgodnjih jutranjih urah prinesli v vrha zasnežene Raduhe. Pred vstopom v Gornji grad smo še sprejeli čestitke vojakov, pcdoflcirjev in oficirjev iz Solčave in Logar- ske doline, v katerih izražajo željo, da bi tov. Tito še dolgo vodil naše narode v izgradnji .so- cializma v dobrobit naših narodov, obenem pa obljubljajo, da bodo še vnaprej s pridobiva- njem vojne tehnike izvrševali vse svoje naloge. Spremstvo štafete je v vsakem okraju spreje- malo pozdravna pisma, tekači pa so v hitrih predajah hiteli k meji ljubljanskega okraja. Poleg šolske mladine smo srečali na progah po- stavne kmečke fante in dekleta — mlade za- družnike iz Smartnega ob Dreti, povsod uni- formirane mlade gasilce, pripadnike Partizana v živih vadbenih oblačilih, delavce iz lokalnih industrijskih podjetij, gozdarje in preproste šo- larje.. Tudi 10 km dolg klanec na Črnivec ni ustavil tempa mladih tekačev. Ob spomeniku, kjer so borci kamniškega bataljona 1942. leta uničili eno i^med prvih okupatorjevih postojank na Gorenjskem in Štajerskem, je bila svečana predaja štafete tekačem iz ljubljanskega okraja. Zadnjo predajo iz celjskega okraja je sprem- ljalo nad 200 tekačev iz bližnjih naselij, Nove Štifte, Gornjega grada in Mozirja. V kratkem nagovoru je tajnik mozirske občine tov. Ža- gar predal pozdravna pisma in štafetno palico tekačem iz ljubljanskega okraja, nakar je mla- dina iz gorskih vasic ob streljanju možnarjev krenila po klancu navzdol proti Ljubljani . . . Odličen uspeh celjskih telcačei na partizanski prireditvi „ob žiti okupirane Ljubljane" Zaa nami je veličastna prireditev, ki jo je pri- redil Okrajni odbor ZB NOV Ljubljana v po- častitev 1>. obletnice osvoboditve glavnega me- sta Slovenije. Na prireditvi je sodelovalo okrog 2000 udeležencev, med njimi tudi zelo močno zastopstvo iz celjskega okraja — nad »2 ekip iz partizanskih društev, ekipe iz delovnih ko- lektivov, društvenih organizacij in podobno. AD Kladivar je poslal moško in žensko ekipo, ki sta sodelovali kot reprezentanca Celja v štafet- nem teku. Ženska ekipa je dosegla pomembno zmago, saj je pustila za seboj .Novomeščanke skoraj za minuto. Bil je to vsekakor naporen tek, saj je vsaka udeleženka morala v hudi vro- čini preteči nad 2 km. Zmago mestu Celju so priborile: Belaj Amalija, smučarska in atletska reprezentantka Jugoslavije, rutinirana atletinja Grabar Hilda, ki je pred leti bila odlična te- kačica na dolgih progah, mladi učiteljiščnici (liašparutova in Kamenikova, ki sta šele letos stopili na atletsko stezo in državna reprezen- tantka na 800 m Slamnik Ančka. Odlično so se uveljavili tudi tekači Verk Emil. Naraks Franc, Vukovič, Gajšek Ivo in .Male Rudi, ki so v štatetnem teku pretekli 3t kilometrov in so se plasirali na drugo mesto za reprezentanco Beograda. To je bil vsekakor uspeh, ki je presenetil tekače same in vse ostale poznavalce atletike. Na ll. mestu sre- čamo reprezentanco Žalca, ki so jo sestavljali sami mladi tekači in že zaradi tega zaslužijo vse priznanje, da so se udeleželi tako naporne- ga teka. Od pohoda še nimamo podrobnih rezultatov o udeležencih iz našega okraja. .Moramo pa izreči vse priznanje lovski družini v Laškem, ki si je priborila pomembno zmago v medsebojnem pomaganju, požrtvovalnosti in skupnem reše- vanju težav med pohodom ter s tem dragoceno trofejo »Kip ilegalca«! Dve zmagi, drugo mesto in številna udeležba — to so s:tatistično merjeni uspehi zastopnikov našega okraja na tej veli- častni prireditvi! Atletika: PO I. KOLU ZVEZNE MLADINSKE LIGE V nedeljo je bila po vsej Jugoslaviji prva le- tošnja preizkušnja mladih atletov in atletinj. Sorili so se namreč na različnih bojiščih za dragocene točke v 1. kolu zvezne lige, na pod- lagi katerih bodo še preko II. kola, ki bo 1, ju- nija, določeni finalisti letošnje zvezne lige. Kaj lahko napišemo o mladih zastopnikih Celja? Po- sebnost letošnjega tekmovanja je od prejšnjih let v tem, da je treba vse ekipe postaviti na isti dan, dočim so si vsa zadnja leta društva lahko pomagala z mlajšimi močmi, da so lahko mašila vrzeli pri starejših mladincih. AD Kla- divar je poslal jedro svoje mladine v skupino mladincev do 18 let. V Mariboru .so mladinci prepričljivo premagali Maribor in Branika ter dosegli tudi v primerjavi z drugimi slovenskimi ekipami največje število točk. Ti mladi atleti bodo letos udarna sila Kladivarjn, s katerimi npa društvo ponovno doseči v finalu naslov ekipnega državnega prvaka! Seveda bo za ta naslov treba tudi več discipline med mladimi atleti, saj se nekateri tekmovanja niso udele- žili in so raje ostali doma ... V Celju so na- stopile mladinke, ki so zbrale zadovoljivo šte- vilo točk (brez teka na 600 in so trenutno tretje v Sloveniji, s točkami v tej disciplini pa bo0 na stadionu Borisa Kidriča MLADINSKO ATLETSKO TEKMOVANJE LCITELJISCNIKOV LJUBLJANA : MARIBOR : KOPER : NOVO MESTO : CELJE -Nedelja 18. V. ob 8. uri na igrišču II. gimnazije TEKMOVANJE UČITELJIŠČ SLOVENIJE V MALEM ROKOMETU \ Velenju ob 16. uri PARTIZAN-RUDAR : PARTIZAN ŠOŠTANJ V Štorah ob 16. url KOVINAR : CELJE V Rogatcu ob 16.00 BRATSTVO : SVOBODA ŠPORT V KRATKEM Mali rokomet: TESEN PORAZ PROTI BRANIKU kvalitetna rokometna ekipa Branika iz Ma- riboru je komaj zmagalaa v Celju proti domačim rokometnšem. Rezultat - 21:18 (12:8) za Bra- nik. Najboljša v vrstah domačih sta bila Levstik in Šeško. ki sta oba dosegla po 5 golov. II. GIMNAZIJA ~ DVAKRATNI ZMAGOVALEC Okrajnega prvenstva srednjih in strokovnih šol se je udeležilo 11 ekip. Pri mladincih so finalna srečanja dala naslednje izide — ESŠ : ŠTU 15:5 (5.-6. mesto), IKŠ : I. gimnazija 13:11 (3.-4. mesto), II. gimnazija : učiteljišče 9:6 (1.-2. mesto). Pri mladinkah je v borbi za naslov prvaka II.gimnazija premagala ESŠ s 4:2. za 3.-4. me- sto pa je učiteljišče premagalo 1. gimnazijo s 4:3. Košarka: DVOJNI PORAZ NA DOMAČIH TLEH Moška ekipa Celja je tesno podlegla Braniku vsega s košem razlike 50:51 (20:22), ženske pa igralkam z Jesenic s 26:36 (13:15). Tako so celj- ski košarkarji še veoru Celje, Oddelek za zdravstvo in socialno varstvo. Ponovno opozarjamo z oziroin na kritično ni- zek vodostaj na najstrožjo štednjo vode. Pre- povedano je vsako škropljenje vrtov. Kršilcem naših odredb bomo prisiljeni odvzeti mo/nost (Kijema vode. Plinarna—Vodovod —Celje RAZPIS SLU2BENIH MEST Celjska mestna hranilnica razpisuje dve služ- beni mesti in sicer referenta za kredite in re- ferenta za posojila. Potrebna je popolna sred- nja šola. Kandidati z bančno prakso imajo pred- nost. CELJSKA MESTNA HRANILNICA CELJE TRGOVSKO PODJETJE. CE-NTER«, (olje spitj- mv v lik trgovskega vajenca. SPREJMEMO več poverjenikov in poslc)\nih agentov za pridobivanje naročnikov na revijo in za nabiranje oglasov v podjetjih. Ponudbe pošljite na oglasni odidelck pod šifro: .Založniško podjetje v Sloveniji«. I)\OCLANSkA (Iriižinu sprejme gospodinjsko pomočnico, starejšo. Lahko tudi upokoji tika. \prašati Jia ui)ravi lista. 1'1U>DAM k'pc. amerikanske, poletne, moderno široke obleke. Ogled od 9. do l^. ure, ( elje. Dečkova 44. IRODAM dobro ohranjen zidani štedilnik na dve in |H)1 plošči (desne). .MirniJc Stanko. Ce- lje. Lopata 6. IMU^DAM zelo poceni takoj vseljivo hišo / ne- kaj zemlje, liifornuuije pri: S<)vinc Rudolfu, Breg- 31. |). Polzela. I'RODAM iiHilo posestvo z lepim vinoenidom, iiiša takoj vscijiva pri Uršuli Driunlje. Ce- na 630.(KK> din. Naslov v upravi lista. I'RODAM ali zamenjam manjšo hišo, 36 ;irov zemlje, lop sadovnjak, njiva, premičnine, elek- trična luč, v bližini rudnika. Naslov v iii)ravi lista. PROD.^M stavbni les za ostrenje. Gorinšek Šte- fan — Petrovce 66. ODDAM v najem garažo za manjši osebni avto. Naslov v upravi lista. KUPIM lahko, žensko športno kolo. Naslov v upravi lista. SOSTANOVALKO pridno in pošteno dekle si)rejineiu. ki bi mi pomagala pri gosijK>dinj- stvu. Ponudbe na upravo lista iUgotlno«. /..AMK.NJAM dvosobno stanovanje v Pohilah. Po- nudbe nu upravo lista pod Sončno«. PROSIM NAJDITELJA črne moške volnene jo- l)ice. i/giil)ljcnc dne 12. 5. na -Mariborski ce- sti, da jo vrne proti nagradi Veselak Avgustu, Tovarna tehtnic. Celje. OPOZARJAM vsakogar pre0,(MK)- . nagrade dam ti.stemu, ki mi pre- skrbi enosobno stanovanje s kuhinjo, sobo in event. s kabinetom in pritikJinami. Ponud- be na upravo lista pod »/>akonca». gledališče^gledališče SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 16. maja 1958 ob 20. uri — Marijan Ma- rine: Komedija o komediji — gostovanje r Zabukovci Ponedeljek, 19. maja 1958 ob 19.30 - Juro Ki- slinger: Na slepem tiru — gostovanje v No- vem Sadu . Sreda, 21. maja ob 16. in 26. uri — Marjan Marine: Komedija o komediji — gostovanje v Trbovljah kino * kino * kino * kino KINO UNION. CELJE Od 17.-20. 5. »Ljubavnik Lady Chatterieic, fran- eoski film Od 21.—25. 5. »Vrt zla«, ameriški barvni cine- mascope film Cfne 18. 5. matineja: »Tuja zemlja«, kitajsko- rnski film KINO METROPOL Od 21.—24. 5. »Avanture v Burmi«, ameriški T Im Od 25.-28. 5. »Krojač za damec, francoski f Im. Dne 25. 5. matineja: »Kameno srce«, nemški film radio 202m Nedelja, 18. maja 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 19. maja 17.00 Celjska kronika 17.10 Mladinski zbori pojo 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame Torek. 20. maja ir.OO Celjska kronika 17.10 Igrajo veliki zabavni orkestri 17.30 Želeli sle - poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame Sreda. 21. maja 17.00 Celjska kronika 17.10 Domače viže in napevi 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17,45 Zabavna glasba, vmes objave in reklame Četrtek, 22. maja 17.00 Celjska kronika 17.10 Pojeta ženski zbor »Svoboda« Štore p. v. Borisa Ferlinca in moški zbor »Bratov Ipavcev« iz Šentjurja p. v. Ernesta Rečnika 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasna, vmes objave in reklame Petek. 23. maja 17.00 Celjska kronika 17.10 DPD »Svoboda« Štore v besedi in glasbi 17.50 ZeleH ste — poslušajte! 17.45 Zabavna gla»ba. vmes objave in reklame Sobota, 24. maja 17.00 Ob Dnevn mladosti 17.30 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna gla&ba, vmes objave i« reklame Trgovsko podjetje za tekstil in galanterijo na veliko »TKANINA-GALANTERIJA« v Celju sprejme 1. TRGOVSKEGA POMOCNIKA-POMOCNICO galanterijske ali me.šane stroke. Nastop takoj. 2. VODJO BLAGOVNEGA KNJIGOVODSTVA. Samostojna moč. Nastop 1. julija 1958 3. VODJO BLAGOVNE KARTOTEKE. Nastop 1. julija 1958. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe na upravo podjetja v Celju, Stanetova ulica 1. ELEKTRO - RADiO CENTER CELJE trgovina na debelo in drobno sprejme takoj v stalno zaposlitev: • 1. raCunovodjo, 2. materialnega knjigovodjo, 3. TRI TRGOVSKE POMOČNIKE 4. DVA SKLADIŠČNA DELAVCA Ad 1: 10 let službe v knjigovodstvu in sposobnost voditi računo- vodske posle; Ad 2: najmanj 2 leti prakse pri enakem delu; Ad 3: po možnosti poznavanje elektro materiala; Ad 4: fizično močni in moralno neoporečni. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj. II. javna licitacija Železarne Štore, Štore pri Celju Na podlagi Pravilnika o oddajanju gradbenih objektov in del (Ur. list FLRJ štev. 13-57) razpisuje Železarna Štore II. javno licitacijo za oddajanje gradbenih, obrt- niških in instalacijskih del na 16 stanovanjskem bloku na Lipi v Štorah. Proračunska vrednost zn vsa dela znaša 39,572.000 din. Rok za dovršitev gradbe- nih del, t. j. groba zidarska dela s kritino do 31. XII. 1958. popolna zgotovitev objekta 31, V. 1959. Licitacija bi se vršila v skrajšanem roku in to 29. V. 1958 ob 10. uri v pisarni Kapitalne izgradnje Železarne Store. Varščina 1% predračunske vrednosti je treba predložiti z garancijskim pismom banke najkasneje do pričetka licitacije. Ponudbe morajo biti opremljene po 15. in 16. členu cit. pravilnika. Ponudbe se bodo .sprejemale na dan licitacije dne 29. V. do 10. ure v pisarni kapitalne izgradnje. Licitacijski elaborati in splošni pogoji bodo interesejttom na razpolago od 12. V. 1958 dalje vsak dan od 10. do 12. ure v pisarni Kapitalne Tzgradnje Železarne Store. Ponudniki morajo pred pričetkom licitacije plačati občinsko takso. Železarna Štore. .Štore CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK IONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU Petek, 13. 2.: Pasji dan! Nisem jim mogel dopovedati, da za primanjkljaj v podjetju nisem jaz kriv. Sedaj mi pa očitajo še izkoriščanje in razsipavanje deviz. Kako hudiča bi jih naj zaprav- ljal? Ali je to takšno razsipavanje, če sem si privoščil nekoliko boljši hotel. Ze tako nam pravijo, da smo »Balkanci« in moral sem nekoliko predstavljati naše življenje. Potem pa tisti avto in tista nylon-perlonska zadeva. Samo za 300.000 din je bilo navzkriž. Za tri leta so me zašili. Upam, da jih ne odsedim. Končno: kradel nisem! Tako samo od sebe je šlo. Sicer pa potrpim! Danes je pač ta nesrečni petek. Tri leta zaradi poneverb in izkoriščanja uradnega po- ložaja! In tistih punčar? Petek, 13. 3.: Uh, pa sem se le izvle- kel. Ze nekaj dni sem doma. Kolega iz podjetja pravi, da bi bilo najbolje, če si poiščem službo drugje. In našel sem jo. V Rakovem dolu! Kraj res ni dosti prida. Tistih nekaj hiš se stiska pod goro v pravi kotanji in prebivalci so zvečina kmečke butice. Sele pred krat- kim so si izmislili industrijski obrat in potrebujejo strokovnjake. Za med so me sprejeli in spet sem direktor. Prav za prav je imenitno. Z avtom zdrknem v mesto, tam na vasi pa sem tak gos- pod. Sreča, da se v tak odmaknjen kraj nihče ne poteguje rad. In delavke so po večini mlade. Cesa mi naj še manjka? Eno leto sem odsedel, zdaj pa spet živ- POZABLJEHI LISTI ljenje. O, srečni moj petek! Le tisti mladi vrag mladinski me skrbi. Svoj še rumeni kljun venomer vtika v moje posle in nekajkrat je že neumno na- mignil zaradi Tilke, Marke in Tinke. Ne vem, kako se ga naj znebim. Začetek je pač povsod težak. Petek, 13. 4.: Končno smo dober ko- lektiv. Pa je le prav, da sem se odmak- nil v ta zahribovski kraj. Triperesna deteljica smo: jaz, predsednik uprav- nega odbora in predsednik DS. Delavke in delavci so še vsi naivni. Nikjer v svetu še niso bili, pač pa so naravnost od pluga in kravjega repa prišli v pod- jetje in se težko privajajo ropotanju strojev. Vendar preveč ga ne smemo užigati. Včeraj smo imeli smolo. Vsi trije smo se zapeljali v mesto in se ustavili v baru. Neverjetno, kako smo se ga natreskali. Razbil sem dvajset kozarcev. Vrag po njih! Toda zadeva z milico je prav žaltava. Pijane kot čepe so nas vse skupaj do danes zjutraj strpali v keho. Skoraj bi se malo bal. Pa tista punčara se je šla pritožit. Hu- dič, menda se ne bom z vsako poročil, s katero se pošalim. Hvala bogu, da sem v tem odmaknjenem kraju! Morda bi me že zamenjali, vse tri bi zamenjali, če bi imeli druge strokovnjake. K sreči nobeden ne mara iti v kotlino sredi gozdov. Haha, za silo je še vrag muhe in žeblje žrl! Požvižgam se jaz na nji- hovo pridiganje. Potrebujejo me in lah- ko živim v pogojih, ki jih narekujem. Samo preveč ga ne smemo. Dobro, da smo kot triperesna deteljica. Pri vo- litvah v podjetju smo uspeli gladko kot po loju. Samo ta preklemani včerajšnji dogodek: še preiskavo mi naženo na vrat! Prekleto! Petek, 13. 5.; Prazen list. Ničesar več ni napisal tovariš direktor. Morda je jezen, morda se je loj strdil. Četrti pe- tek je bil verjetno črni petek, prava noč, in tovariš direktor ni videl pisati dnevnika, ki bi pa mogoče bil še prav zanimiv! Sotelski Moj majčkeni vrtiček je v nevarnosti... Veste, vedno sem si želel imeti vrti- ček, kjer bi zakopaval poleg semen, sadik in gomoljev tudi svoje službe- ne skrbi. O, vrtiček, to je nekaj poseb- nega. Človeka se prime sonce in mu ni treba stegovati okončin na vse štiri ne- besne strani. Vrtiček je za meščana majhen gozd, travnik, cvetoča livada, majhen svet in zaklad hkrati. Malo grahka, tri preklje jižolčka, salatica, redkvica, peteršiljček, paradižnik, pa- prika, čebuljček, šop rožic in na kupe raznih zeli, ki samo na jezo lastnika takega »grunta« vedno hitreje raste od posajenih, vsejanih in presajenih rast- linic. Pa sem ga dobil, tak vrtiček. Cisto majčken. Še za dve rjuhi ga ni. In kako sem ga kultiviral. Prekopal sem trdo celino, nanosil presajeno humusno žemljico, ga ogradil z brezovimi ste- belci, potke posul z zdrobljenimi ogor- ki in vmes postal vedrejši in še za- gorel povrhu. Potem smo položili v gre- dice semena, sadike in veliko upanja. Hm, kak paradižnik bo in kolikšna pa- prika. Vse poletje ne bo treba kupiti salatke, fižola, stročjega, komaj čakam in kako se bo šele prilegel rizi-bizi z domačim grahom. Cebulček še ni po- gnal pa že slutim njegovo svežino 9 ustih. Ja, ja, Moj vrtiček. Najprej sem mislil, da bo vse skupaj za špas, da se bom motil ob opoldnevih in nedeljskih dopoldnevih. Pa me je že zagrabila gruntarska strast. Ti presneti golobi in onegavi pes. Vsako jutro sledovi pasjih tac in lepe globelice golobjih »kopališč: Hm^ v tej vročini rastlinice hirajo^ Senco jim napravim s samimi strašili .. Potem pa pridejo drugi sovražniki vrtičkarja. Blizu mojega drobcenegtt vrtička je veliko mladine. Take, ki je že pod vrhom. O, nič nimam proti njirm, prav nič. Rad sem jih vedno gledal, ka- dar so nabijali žogo po dvorišču, igraU odbojko, prevračali kozolce, se podili, lovili in plašili vrabce. Toda zdaj imarm vrtiček, dragi moji. Moje dopadenje » preteklosti se je sprevrglo v trepetajoč strah in se prerašča v obup prihodnostL Zaboli me v vsakem delčku srca, ka- dar trda žog'^ prileti na gredico in zmrcvari mehko, premehko salatko, ki je komaj šele pokukala iz prsti. Potem ta vrag okrogli nekajkrat poskoči, na- redi nekaj vzporednih jamic in ob- stane. Pa ti prihitijo nogometaši in od- bojkarji — vsi zavzeti za igro in trda odločeni za zmago za vsako ceno, 2 vsako žrtvijo, tudi na račun moje red- kvice —■ in poteptajo gredice. Pa se- dim ves prepaden kje blizu in tehtam, kaj je več vredno: dober gol ali skleda solate ... —• O, fantje, vi utelešena poskočnost in razigranost. Ce že mora biti moj vrtiček vaš gol ali vratarjev položaj, potem izberite za vratarja vsaj takega, ki bo kdaj pa kdaj kakšno žogo tudi ujel... Moj vrtiček, moj konjiček. Mislil sem, da me bo rešil službenih skrbi, pa mi prinaša nove. Ves v skrbeh ob večerih nosim vedra vode in zalivam potla- čene, zdrobljene in populjene rastlini- ce in s strahom mislim na jutrišnjo žogobrcarsko tekmo. Oh, te gruntarske skrbi... -jur PROFESORJI PRED ZAPRTIMI VRATI... V gimnaziji španskega mesta Miranda de Ebro je direktor sklenil ob deveti oirS zapreti šolska vrata, da bi dijake odvar- dil zamujanja. Toda že po nekaj dneh, je moral popustiti, kajti v večini razre- dov so bili dijaki zbrani pred iprazninri katedrom. Demonstracije Iipbz tpolilce poiitihe Kot da bi revolucionarni duh prodrl mednje, so nedavno dekleta v Birming- hamu šla na ulice s transparenti v ro- kah in s protestnimi vzkliki na ustni- cah. Toda ta svojevrstna demonstracija ni imela niti trohice politične vsebine. Zgodilo se je namreč takole. Alabamski radijski komentator je pretkano sprožil kampanjo, češ moda po vzorcu vreče jemlje ženskemu svetu čare, da dekleta ne morejo uveljavljati svojih bujnih oblik in tako naprej. Rezultat se je hitro pokazal. Birming- hamska dekleta so se podala na ulice, nosile so napise »Proč z vrečami« in »Dol z vrečami — nazaj k zaokroženim linijam«. Pri tem so dekleta zažigala prave jutaste vreče, mnoge pa tudi svo- je lastne modne vreče. To je bil nekak protestni pohod zoper eno najmogoč- nejših »velesil«, ki ji je na Zapadu pod- ložen ves ženski svet. Neki šaljivec je dejal, da je to baje večji dog^odek v ženskem svetu, kot kaka revolucija v zgodovini človeštva. Dolga vrsta »vreč« — kot v špecerijski trgovini. Toda ob tem dogodku je nekaj dru- gega bolj važno povedati. Ameriški listi, ilustrirane revije, televizija in ra- dio so tej demonstraciji posvetili ne- primerno več prostora in časa, Icot pa ob veliko bolj pomembnem dogodku pred tedni, ko so miroljubni Newyor- čani protestirali proti atomskim po- skusom. Ce to razsodno gledamo, potem dobimo vtis,, kot da hočejo v Ameriki dati tej modni zdrahi večji, ali pa vsaj enakovreden prizvok, češ oboje ni tre- ba jemati resno. Demonstratorke v Birminghamu v svet^- lobi zažganih vreč... UMETNI DEŽ NA ČAJNI PLANTAŽI Tisti, ki mislijo, da je »ruski čaj« res ruski, se motijo in tudi ne. Ruski čaj je dobil ime po tem, ker so ga Rusi iz Ki- tajske prinesli v Evropo. Toda dandanes so v Rusiji res ogromne plantaže čaja, ki je natanko tak kot oni s Kitajskega. Ker pa čaj poleg toplote potrebuje tudi veliko padavin, so si pomagali z umet- nim dežjem. Tako imajo v Azerbejdžan- ski repbuliki na jugu Sovjetske zveze velike čajne plantaže, ki jih umetno na- makajo. Umetni dež je stalno »monti- ran« na širnih čajnih poljih. Bogato le- tino dajejo ti nizki grmiči. Ruski čaj gre po svetu in je zares ruski ... PISMA UREDNIŠTVU Tovariš urednik! Dne 9. maja sem kupil v mesnici na- sproti slaščičarne Zvezda v Celju ocvir- ke. Zjutraj sem jih plačal po 210 din, nekaj po deveti uri pa po 200 din. Se bolj zanimivo kot cena, ki se je spremenila kar v dveh urah pa je, da je pri 50 dkg ocvirkov manjkalo kar 5 dkg. Ker se mi je zazdelo, da prodajalka ne gleda dovolj točno na tehtnico, sem ocvirke še enkrat stehtal in opozoril prodajalko, da manjka 5 dkg. Odvrnila mi je, da je morda kaj padlo po tleh. Ko sem ji nudil možnost, da se je tudi o tem prepričala, mi je na mojo zahte- vo primaknila še 5 dkg ocvirkov. Vem, da se človek lahko zmoti, če je velik naval. Takrat pa v mesnici ni bilo veliko kupcev. Zato me tembolj čudi, takšen odnos do potrošnikov, ki se ne bi smel več ponoviti. Janez Kukovič, Grobelno Tovariš uredniki v Brodeh pri Vranskem smo letos v februarju dobili vodovod v hiše in hle- ve. Za to so vaščani vložili veliko truda. Pred dnevi pa nas je močno prizadelo; ko je tov. Robert Kladnik dal nalog, da se voda preko mostu v Brodeh pri Vranskem zapre. Vprašamo se, zakaj se ni voda zaprla na drugi strani ceste, kjer stanuje njegov pomočnik tovariš Adolf Praprotnik, mojster iz Kovin- skega podjetja Brode. Smatramo, da se nam je s tem zgo- dila krivica, saj smo bili ob vodo prav tisti, ki smo največ žrtiwvali pri na- peljavi vodovoda in kopanju jarkov. Želimo, da bi se kaj takega ne po- novilo. Prizadeti gel3ski „MONTE CilRLO" Kakor vidite, »Sreča u svetlu« ali svetla sreča, pač vseeno. Stoji, kakor vam je nemara znano, za Glazijo, v bli- žini košatih kostanjev, v svetlobi svoje lastne svetlobe. Tu je namreč tako svetlo, da lahko poleg denarja izgubite še vid. Lahko, kratkomalo, oslepite od sreče. Sistem te modeme rulete, ki pri- vablja hazarderje od blizu in daleč, je prilagojen in prikrojen po zakonih pre- računljivosti, po katerih lahko za malo denarja dobite dosti denarja in narobe, za dosti denarja malo denarja, če se- veda že poprej niste izgubili vse. Za- torej: če ne veste, kam z denarjem, ali če bi ga radi na najlažji način za- pravili ali pridobili, stopite k »Sreči u svetlu«, vsekakor se vam bo moralo posvetiti. In še to: slika je bila posneta v nedeljo popoldne, ko je bilo sonce skorajda v zenitu. Vročina ni mogla za- vreti navala na zabavišče, kar velja pripisati verjetno edinstveni in izjemni muziki, ki privablja celo ptiče ... V ZNAMENJU PRIPRAVLJENOSTI Hamburška novinarska strokovna or- ganizacija je pred dnevi poslala svojim članom p>ovabila naslednje vsebine: Pridite na sedež društva k predavanju pod geslom: Kako naj se novinar obnaša v vsemirju. POSMRTNA POŠTA Francoski pismonoša Louis Gagnaire je umrl. Pokopali so ga z vsemi častmi, toda nekaj dni po smrti so v njegovem stanovanju našli poln zaboj nevročenih pisem davčne uprave, plačilnih menic in .podobne neprijetne pošte. Stari pis- monoša je bil globoko čuteč in takih neprijetnih pošiljk sploh ni izročal svo- jim someščanom. Pri gradnji stanovanj, poslovnih prostorov, ambulant, dvoran, raznih sanitarij, gostinskih prostorov itd. UPORABLJAJTE SVETOVNO ZNANI £MAJLIRANI LESONIT kateri Vam bo gradnjo občutno pocenil V vseh barvah Vam ga takoj dobavi po konkurenčnih cenah SEiOVENIJAEES direktno iz svojega skladišča v Celju, Zidanškova 15 Telefon št. 22-55 Podjetje ima stalno na zalogi: vse vrste parketov, lesonitnih, izolirnih, vezanih in panel plošč Pri nakupu večje količine dostavljamo do 25 km iz Celja ves material brezplačno na gradbišče bodice * bodice-Bbdibe SRAMEŽLJIVOST V AVTOBUSU V avtobus stopi star invalid, nogo le z muko za sabo vleče. Prostor je že z ljudmi prenabit. Invalid stoji sredi gneče. Tu sedi več fantov, deklet, a se nikomur ne ljubi vstati. Eden v dlani si prestreza pogled, drugi zapičil ga v kot je med vrati, tretji skoz okno v naravo strmi, vsi pa nekako so sramežljivi, ko invalidu odmikajo oči, kakor da greha pred njim so krivi. Avtobus gladko drči naprej, invalid pa k cilju pridričal tudi gotovo bo slejkoprej, preden se stati bo naveličal ... V NEKI BRIVNICI »Kajenje prepovedano!« se v brivnici napis glasi, ki z bele stene svoj ukaz v razločnih črkah govori. Medtem ko mojster striže te ali pa brije pomočnik, v levici cigareto ima, nepogrešljivi ljubi čik. In vleče, vleče dim s strastjo, nato ti pihne ga v obraz in striže te in brije te ob cigareti ves ta čas. Ze drugič v teku leta pol je dražje striženje kocin, čeprav tu mila treba ni in dražji nič ni nikotin.