Lea Fatur: Leži otok na sred morja . .. ^m ]" " | rI\iko Uhkn sc ziblje iu giblje trojain- ^ l^.X bornica. da bi zttpel Adrijan ^Baroica j ž?X* ^^^l 1M) morJu plava :. Pa mu kes, žalost in skrb J ^^^M^ffl^^- mtirijo mlado dušo. Ponosen bi bil na ta 1 brod, da jf njejjov; šu tako, k<> je na njem ¦ '. 1p suženj, ga je vzljubil. Saj trpi s svo- 1 I ^i>--^ (iini dečki žc vsr leto na iijem. Pn je res ™ jM(^rt«"A^.>- [ t iiscu, najsipa nazivljejo mcd seboj »Brorl ^^* "^ iurti— jambor pri jamboru, jadro vrh ja- iu zakaj jočete tako?< V ječi suiu^ st) zavfkali. J Kako sem prišel sein ? M *O. ti še dobro, anipak nii! . . . Misercre Tnei!«' je "vzdihnil Jutaski+J 1 Usmili se me! ¦ ___________ 98___________J| »Nobis! Nobis!*^ jc popravil Janezek. »Nana so postregli po gusarsko. Zbrcali so nas s krova v to luknjo, vsi smo polomljeni in črni. Tebe pa je pobral gusar, ki mora biti z naših otokov. Djokovič te je sunil z ukovunim Škornjem v rrbra, ko si se zrušil pred njim kafcor 3tar žakelj, ko bi človek niislil, da si- hoš zukadil vanj. Pa predeii te je raogel suniti tlrugič, je skočil oni pred njegu in zavpil: ,Stoj, kapetan! Kratek spomin iniaš!1 Fa tv je odnesel kakor pero. Kapetan je zaklel: ,Pazi, Dujino, da li ne bo ruoj spomin še predober. Dol s to golaznijo!' »In dekleice? Kaj ni bilo tu?« >Uekletce je odpeljala neka priletna gospa v kaštilj, kapetan je grozil za njo: .Glejte, da mi ne pride še kdaj ob nepravem času ven!...'* .*Anca«, si je pouavljal Adrijan tisto prvo noc v jeei ime dekletca. ki se je bilo postavilo tako pogumno zanje. Kdo je Anca? Jo je ukradel Djokovič iu jo misli prodati na TurŠko? Zaksj se je boji? Morda pu uc vc otrok, dn je knpetan gusar? Ugibal jc Adrijan tisto strašn« prvo nor v ječi, ko so jokali tovariši ujegove nepremišljene poti, se mu rogali in očitali: *Kako da nisi odrobil gusarjem glav ? Bi ue bilo bolje biti te-pen od kranjskega strica, bi ne bil boljši ukor pred vso Šolo, zapor v samostanu? Imaš zakladc? Povesili nas bodo in srainota bo na naših rod-binah.t Bridko je nbčutil Adrijan praviČne očitke. Peklo je v srcu: Mati! I\> golih kolenih bi se plazil po trnju in kamenju, da bi jo videl Št* cnkrat. Da ga vidi viseti? Ne, tcga ne doživi Djokovič. Pa je spodbuja) svoje tovariše ono strašno prvo noč ua »Brodu smrti^: sTurnski in Bi-hacki ne vzdihujta! Pomislita, koliko »o prestali naši dedjt* za slavo (Jospo-dovega imena. Trnovci — nc jokajte! Cetudi niste plementte krvi, pa ^ic farabrega pokolenja. Kdaj se je Še jokal brodiiik TrnovČau? Dečki inuji. bodimo lirabri, ne clajmn se pregovoriti ne zlepa ne zgrda, da bi pustali gusarji. Prosimo Boga in zavedajmo se, da molijo naše maiere za nas in da bi ne j»renesle take sramoie.j ' Drugo jutro so jih klicali na krov. Vesetili so se duevin; Iuči. Adri-jun »e je ozrl po karaveli, pa ni bilo nobenega jadra ne v bližini ne tlaleč, pač pa jo stal DjokoviČ v zlato vezeni suknji angleskega kapetana pred glavnim jamborom, na njcgovi desni >oni«, na njegovi levi mlad noštroru, in dalje v vrsti gusarji, same mlade, krepke postave, zagoreli in divji v obraz, vsak nož za pasoin. Djokovič je irael v roki korobač z dcvetimi konci, na vsakem koncu so hile svinčene kroglice. Zamahnil je /. njim: ^Dečki! Na morju ni milosti. kdor se ne pokori, niu zapoje devc-, (erorcpi maček . . . Usli ste od doma. Zdaj postanele gusarji. Prej ko se privadite, bolje bo za vas. Ubogajte mojega podkapetana Dujma, noŠtroma (iina, krmarja Vidka in druge. Odsiopite!« Kapetan se je zasukal in zginil v kaštilju. Dečkom so dali gusarji vina in krulia, razkazali ladjo in razdelili delo. Bili so večinoma Dal-matiuci. nujmo jc naročil Adrijanu, da nese za njira kup perila. Ko sta stopila v ograjen prosior, je zaprl Dujmo vrata in hitel: *Vrl dečko si, drgurinov. Jaz sem iz Paga in sem bil večkrat pri vas. Ta vrag me je najel za pošteno lnornarisko službo, pa me je spravil v gusarstvo. Pa pride ura maščevauja in smrt pod rabljevo sekiro bi bila še milost zanj. CJalejo mu je prerokoval vaš Mate, na galeji se bo zvijal pod bičem, kakor se zvijamo zdaj mi pod njegovim. Bodite vsi previdni! Ogiblji se kapetana, včasih besni, ker ga uiuČi vest, se napije in divja. Pa ima tudi nckaj mehkega v sebi. Ko bi mu ne prinaŠali in ga ščuvali dmgi, posebiu» 2 Nas! Nas! 99 Gioo, bi bil ves dmgačen. JNe govorite uikdar glaano, ue ua kruvu ae pod krovom, o svojih zadevab. Pazite na svoje oči in imejte odprta ušesa. Mene poznate toliko kakor druge. Zanesi se name, Adrijan. Pomagal mi bos pri veKkem delu — jaz bom poinagal vam. Le pogum!« — »Pa Anca? Kje je in kaj je z njo?« se je ustavljal Adrijaa. >Aiica se je odpeljala včeraj s karavelo, da ne bo delala napotja pri vašem vezbaiiju. ICaj je z Anco, povem enkrat o ptiliki. Modi, če ne, ti pomeriin čevlje!« jc zarohnel Dujmo. In ko je brzei Adrijan po lestvi, je stal ob vrbu Giuo iit se režal: »Naš podkapetan ni kaj Ijubezniv?.. .* Hudo je bilo to leto vežbanja. V strašui želji po materi, po domu, po cerkvi in svetih zaktamentih. Molili so skupno zvečer in zjutraj, Adrijau in sosolca so znali na pamet inaŠne molitve. In večkrat je maševal Adri-jan in sta inu ministriraln Turnski iu Bihački. Te duše! Kako je skrbelo Adrijana, da se ne pogubijo. Presladko jim"govori Gino, prevelika je želja v njih po kopnem. Zemlja, suha zemlja! Malo travc, da se uležeš, par dreves nad teboj — ne samo jadra in jadra in morje s svojimi devet sto laktov dolgimi kačami. Zemlja! Materiu ali sestrin obraz bi videl. Kaka blaženost! Videl bi kakega otroka, spomin raja — tu pa sami ra-skavi obrazi, noži, puŠke, kletve. Kdaj pride Čas, ko jiin zaupa Dujmo, Čas raaščevanja in svobode? Poglej, kako so dečki suhi in marogasti po vratu in mečih: kamor prileti bič . . . Vsak udarec zaboli Adrijana. Pa ui sarao zato straŠuo Življenje ua »Brodu snirtii; so tu sirahovi, pravi strahovi — pred ka.Štiljom krvave lise, ki jih ne zdrgncš in ne izraiješ; ponoČi kakor podncvi, ob svojih urah, hodi mož v obleki angleškega kapetana. Če ga pogledaš od bližc, se ti razleze v uič. Ne govoti o tem! Z bicem ti preženejo strah. Tudi Mateta je že videl Prirnožek. Dajal mu je neka znainenja in zgiuil tam, kjer je skocil v morje. Uboge dušc, ki ,ste bile s silo iztrgane iz življenja in ne najdete pokoja . . . »Kam si se zamislil?« se reži lisičje Giuo. »Zemljo bi videl rad, siiho zemljo,« bruhne iz Adrijatia, *kadar pri-stanete, ne vemo nič, ne kje ne kdaj; ko naznani straža zeinljo, nas napo-dite dol.t »In kadar imamo gori ples, tudi,« se smeji Gino. »Ste pac Še ne-zanesljivi. Sicer bi vas vzeli s seboj in vam kaj kupili in videli bit kako poveseljači gusar. Tam se zabava kakor vsak drugi mornar, lahko Se bolj, ker ima veČ denarja.* »Streia! Gino!< xagrmi akozi cev Dujmo. >Stopi sein na kasar, da naredim jaz red pri teh zaspancih!« Z mačkom v roki pripiha Dujmo do dečkov, udarja iu šepece: »Umakni se, bcdaki« Ko se je nakričal in namahal, se zgrudi kakor utrujen poleg Adrijana in reče polglasno: »Ne zaspite nocoj — pridem k vani.t Potem zraerja vnovič in odkoraca s širokim, kolebajoČira korakora. Pod krovom zaprti dečki ne spijo. Stražin korak ua krovu prekiuja glušno tisiiio. Nekaj se plazi kakor maček — povczna vrata se odpro neslišno. Dujmo je med njiini. Skrbno potisne vrata za seboj, potem ukrese in prižge vošcenko: »Da se vidimo. Zdaj pa poslušaj, Adrijan. Svetoval sera kapetanu, da vas pusti ua kopno. Zdaj jadramo ' k fotoku zakladov', tam je Anca . . .* jOtok zakladov in Anca! . . .« Adrijan poskoči, se oklene Pažana: sPovej, povej hitro!« Pažan motri decke, preudari: »Ne, -vi niste več otroci, četudi niraa nobedcn od vas niti petunjst let. Možato ste se drŽali vse leto, zato vam zaupam. Postušajte zgodbo: Ta jadtnica je bila lasi raladega Angleža, ki je imel s seboj ženo in hčerko. Nikdar ne bi bil 100 dobil Djokovič uroe ladje v roke, da ni znai vtihotapiti nekaj svojih mornarjcv naojo. Kapetana, ki se je hrabro branil, je prebodel Djokovič, lise, ki se ne dado izprati, je gospejna kri, znož, ki se prikazuje, io je on, angleški kapetan, Prikazoval se bo» dokler bo njegova jadrnica in njegov oirok v rokah tega roparja. Mi pa moramo skrbeti, da dobijo uboge duše mir. To, kar stoče pod jambori, je mlada gospa, ki jo je umoril Djokovie, ker ni faotela biti njegova žena.« Ogorčeni vzkliki deČ-kov se odbijajo od nizkega prostora. Adrijan seže po meču, pa se trpko nasmehne: >Suženj nima meČa.« »Ne boj se, Grgurinov. Maščevali sv. burao in rešili Anci njeno premo-ženje. Ladja je peijala takrat cele zaboje dragoceuosti, mlada gospa je bila hči Angleža, podkralja v Indiji. Zaboje je spravil Djokovie na skriti otok, otToka pa vzgaja in ljubi in se ga — boji. DjokoviČ bi rad živel poŠteno. Misli, da se bo veselil na starost na Španskem in se poročil z Arico, ki doraste taČas . . .< ^Morilec z otrokom žrtve?« se zaČudi Bihački. : Preprečili bomo to«, nadaljuje Dujmo. sZa zdaj se delajte, kakor da ste se odločili za gusarstvo. Drugo po priliki. Na otoku si oglejte najvišjo skalo ob bregu, da je ne zgrešite, ko pride Čas.^ ko je zaklicala atraža na jamboru: sZemlju!« je miguil Dujmo dt;č-kom: »Dol!< Andrejček se je odgovarjal: sSaj ste nam obljubili, da pojdemo na kopno.* iGusarska vera — slaba vera«, je rekol trdo Dujmo in zaprl vrata za dečki. Čutili so, kako se ladja suče tn zinaiijšuje brzino, streslo jih je, ko se je uslavila, ko so spuščali sidro. Zemlja, suha zemlja, kaj je res ne bodo videli ? Pa vrata so zaŠkripala. Dujmo je zarentatil: »Zdaj pa urno v jadra, če ne, poje mačekU Zemlja! Bil je pred njimi inajhen skalnat otok, ki je odprl »Brodu smrti* svojo varno luko. Sredi obreŽja je bilo Čedno poslopje iu pred njim je stalo dekletce v beli obleki in pozdruvljalo z robcem Djokoviča, ki se je bližal v čolnu. Nestrpno jejčakal Adrijan, da skoči \ drugi čoln. Odpeljali so se z Ginom. »Naskakali se bomo in polegli po travi«, so mu pravili clečki. A ko so stopili iz čolna, je pritekla Anca in vriskala: >Dečki! DeČki!« Ogledovala je vse po vrsti in vprasala po imenu. sTebe pa poznam,« se jt- ustavila pri Adrijanu, >ti si tisti.« Adrijan je «^^- ..»^^^^^^^^^ prikimal in občudoval deklico, ki je ^SBl^^BIJ^^^H^K^K^ ^% ' bila vzrastla v tem letu in je imela K^^OJhIiI^^^^^Hoiv*" ^? tako prijazne oči. Drugi deČki so se |D^L^PSj^^HP^^jlUi\'fc u i\ razpršili po otoku, Bihački in Turnski ^jmffivbnttj^JrCt jSfc^^&V ^^ | sta zapazila najviŠjo skalo in polegla j^^Hjflr^^Hk J*7*^[Ut** ^* v travo za njo. Skala je' stala tl ^^^Kmm^fc ^f^^^* •** * ? »Pridi k nam, Adrijan,* sta kli ('Je'"^4??) ^ $ž* ^\^i^^( m^!^^\$\ 'yRLF čakal pred hišo, da se vrne Anca /^^mffe^i/ ^F/ ^ V J!>Z*~ Ko je videl, da je otrok tako zave vSp^T jg^vf*^*- / i lWa^ rovan v Adrijana, ga popade silna "^^Wm^^^^ f ) f^tt^ jeza, potegne dož in tece k njemu. ^Beži, Adrijan!« prihaja glas izza akal. Adrijan sc ozre in beži k morju. Djokovič sopiha za njim: "Tvoj 101 oče mi je ukradel postcnje — in zdaj, ko bi zopet rad postal pošten, jtni hočeš ukrasti ti Anco — pogini . . .« Z velikim skokom je /e bil pri Adrijanu, kar se dvigne izza morja postava starega ruornarja, voda mu teče z las, brade ia obleke, pesti žugajo Djokoviču. »Mate!« vpije Adrijan in širi roke. »Mate!« zastoče Djokovič in so sesede: »Povsod strahovi! Kaj res ni poti nazaj U (Dalje-)