Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 94 Igor BIZJAK Standardi za spremljanje kakovosti urbanega bivanja Doseganje podnebne nevtralnosti, ki jo mora Evropa doseči do leta 2050, pomeni velike spremembe v razmišljanju in ukrepanju vseh dr- žavljanov Evrope. Podnebna nevtralnost pomeni, da je za doseganje te treba izenačiti izpuste toplogrednih plinov s ponori teh. Pomemb- no pri tem je spremljanje stanja na področju izpustov toplogrednih plinov, ki so eden od vzrokov segrevanja zemlje in podnebnih spre- memb. Da bi bilo spremljanje doseganja podnebne nevtralnosti mer- ljivo in primerljivo, so pri Mednarodni organizaciji za standardizacijo pripravili standarde, ki vsebujejo kazalnike za spremljanje stanja in dogajanja po mestih s področja odpornosti mest na podnebne spre- membe in prilagajanja mest izzivom, ki jih danes prinaša hiter razvoj na vseh področjih (pametna mesta, trajnostna mobilnost, ekosistem- ske storitve, revitalizacija degradiranih območij itd.). Ključne besede: standardi, kakovost urbanega bivanja, pametna mesta, odporna mesta 1 Uvod Naša mesta čakajo v prihodnosti velike spremembe, če bomo do leta 2030 hoteli doseči podnebno nevtralnost (Sučić idr., 2020; Evropska komisija, 2021) in uresničiti cilje Evropskega zelenega dogovora (Evropska komisija, 2019), da bo Evro- pa dosegla podnebno nevtralnost do leta 2050. Spremembe bodo vplivale na vsa področja življenja – na način ogrevan- ja, na spremembe v naši mobilnosti, na področju energetske prenove stavb, spremembe v pridobivanju električne energije, pri revitalizaciji degradiranih območij zaradi načela »ničelne izrabe prostora« itd. Zeleni dogovor predvideva tudi uvajan- je krožnega gospodarstva, skrajšanje prehrambnih verig, novo strategijo za obnovo porušenih ekosistemov in izboljšanje biodiverzitete in zmanjšanje onesnaževanja na nič. Vse to bo pomagalo k izboljšanju našega okolja. Zelo pomembna paradigma v razvoju pametnih mest, pode- želja in skupnosti je ustvariti atraktivne pogoje, ki bodo omo- gočali njihov trajnostno naravnani razvoj. Ti bodo doseženi, če bodo v posameznih okoljih (npr. mestih) živeli zadovoljni ljudje, ki bodo v skladu s pričakovanji tudi drugim (posamez- nikom in odločevalcem) omogočili, da se prek spoznavanja prednosti takega okolja odločijo za življenje ali investicije v takih okoljih. Kako lahko to dosežemo? Ker je v procese tovrst- nega odločanja vključeno veliko dejavnikov, je treba vzposta- viti skupna izhodišča, ki zagotavljajo primerljivost rezultatov. Skupna izhodišča nam zagotavljajo standardi. Ti so bistven sestavni del družbe, v kateri živimo. So splošno priznana in ponovljiva osnova za naše delo in v svet uvajajo »red«. So tudi skupno dogovorjeni referenčni dokumenti, ki vodijo do urejenih postopkov. Standardi predpisujejo tudi kazalnike, s katerimi merimo stan- je v prostoru. Izdelovalci različnih raziskav o kakovosti mest- nega okolja so uporabili različne kazalnike (Drozg, 1994; Plut, 1996; Adamlje, 2011; Tiran, 2014, 2017; Tiran in Koblar, 2017; Rebernik, 2020). Raziskovalci so te določili na podlagi raziskav domače in svetovne literature s področja kakovosti urbanega okolja. Vse raziskave pa so bile opravljene pred vzpo- stavitvijo standardov ISO, ki so opisani v tem članku. Težava, ki lahko nastopi, če nimamo kazalnikov, opredeljenih s svetovni- mi standardi, je, da ni mogoče primerjati podatkov o kakovosti urbanega okolja med mesti po svetu. Težko je tudi primerjati starejše raziskave z novejšimi, če te niso narejene na enaki os- novi z enakimi kazalniki. Spremljanje trajnostnega razvoja in kakovosti bivanja v naših mestih in skupnostih zahteva sistem, ki bo sposoben opazovati, analizirati in predvidevati spremem- be v okolju, ki so posledice našega (ne)ravnanja. Spremljanje standardnih kazalnikov, ki so vzpostavljeni v sistemu, pomaga presojati, ali gre trajnostni razvoj v pravo smer in ali se kakovost urbanega bivanja izboljšuje (Smilka, 2019). Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 95 2 Standardi kakovosti urbanega bivanja Na spletni strani Mednarodne organizacije za standardizacijo (ang. International Organization for Standardization, v nadal- jevanju: ISO) je zapisano: »Standardi ISO so mednarodno sprejeti s strani strokovnjakov. Nanje pomislite kot na formulo, ki opisuje najboljši način, kako nekaj narediti. Lahko gre za izdelavo izdelka, upravljanje procesa, zagotavljanje storitve ali dobavo materialov – standardi pokrivajo ogromno dejavnosti. Standardi so destilirana modrost ljudi s strokovnim znanjem o svojem predmetu in poznajo potrebe organizacij, ki jih za- stopajo – ljudi, kot so proizvajalci, prodajalci, kupci, kupci, tr- govinska združenja, uporabniki ali regulatorji.« (ISO, 2016a) 2.1 Standardi za trajnostna mesta in skupnosti V poglavju 03.100.70 na spletni strani standardov ISO najde- mo sisteme upravljanja, vključno s sistemi za upravljanje oko- lja (EMS), sistemi za upravljanje cestnega prometa, sistemi za upravljanje energije, sistemi za upravljanje zdravstvene oskrbe itd. Globlje v podpoglavjih poglavja 03.100.70 pa najdemo standarde za trajnostna mesta in skupnosti: • ISO 37100:2016 – Trajnostna mesta in skupnosti – be- sednjak, • ISO 37101:2016 – Trajnostni razvoj v skupnostih – Sis- tem upravljanja za trajnostni razvoj – Zahteve z navodili za uporabo, • ISO 37104:2019 – Trajnostna mesta in skupnosti – Pre- oblikovanje naših mest – Smernice za praktično izvajanje standarda ISO 37101, • ISO 37105:2019 – Trajnostna mesta in skupnosti – Opi- sni okvir za mesta in skupnosti, • ISO 37106:2021 – Trajnostna mesta in skupnosti – Smernice za vzpostavitev modelov delovanja pametnih mest za trajnostne skupnosti, • ISO /TS 37107:2019 – Trajnostna mesta in skupnosti – Model zrelosti za pametne trajnostne skupnosti, • ISO 37108:2022 – Trajnostna mesta in skupnosti – Po- slovna območja – Smernice za praktično izvajanje stan- darda ISO 37101, • ISO/FDIS 37109 – Trajnostna mesta in skupnosti – Pri- poročila in zahteve za razvijalce projektov – Izpolnjevanje okvirnih načel ISO 37101, • ISO 37110:2022 – Trajnostna mesta in skupnosti – Zah- teve glede upravljanja in priporočila za odprte podatke za pametna mesta in skupnosti – Pregled in splošna načela, • ISO/CD 37111 –Trajnostna mesta in skupnosti − Me- stna okrožja, mesta, okrožja in soseske − Smernice za prožne pristope k postopnemu uvajanju standarda ISO 37101, • ISO/CD TR 37112 – Trajnostna mesta in skupnosti – študije primerov dobre prakse o tem, kako operativni mo- deli pametnih mest podpirajo učinkovit javnozdravstveni odziv na nujne primere, • ISO 37120:2018 – Trajnostna mesta in skupnosti – Ka- zalniki mestnih storitev in kakovosti življenja, • ISO/TR 37121:2017 – Trajnostni razvoj v skupnostih – Popis obstoječih smernic in pristopov o trajnostnem ra- zvoju in odpornosti v mestih, • ISO 37122:2019 – Trajnostna mesta in skupnosti – Ka- zalniki za pametna mesta, • ISO 37123:2019 – Trajnostna mesta in skupnosti – Ka- zalniki za odporna mesta, • ISO/CD 37124 – Trajnostna mesta in skupnosti – Smer- nice za uporabo serije standardov ISO 37120 za mesta – ISO 37120, ISO 37122 in ISO 37123. Nekateri med njimi so bili v času pisanja članka še v pripravi (ISO/FDIS 37109, ISO/CD 37111, ISO/CD TR 37112 in ISO/CD 37124), so pa za spremljanje kakovosti urbanega bi- vanja uporabni predvsem štirje standardi: • ISO 37101:2016 – Trajnostni razvoj v skupnostih – Sis- tem upravljanja za trajnostni razvoj – Zahteve z navodili za uporabo (ISO, 2016b), • ISO 37120:2018 – Trajnostna mesta in skupnosti – Kazalniki mestnih storitev in kakovosti življenja (ISO, 2018), • ISO 37122:2019 – Trajnostna mesta in skupnosti – Ka- zalniki za pametna mesta (ISO, 2019a), • ISO 37123:2019 – Trajnostna mesta in skupnosti – Ka- zalniki za odporna mesta (ISO, 2019b). 2.2 Standard ISO 37101 za trajnostni razvoj v skupnostih Prvi standard (ISO 37101:2016 – Trajnostni razvoj v sku- pnostih – Sistem upravljanja za trajnostni razvoj – Zahteve z navodili za uporabo) določa zahteve in smernice za pomoč skupnostim, da postanejo bolj trajnostne. Z njegovo upora- bo bodo skupnosti lažje postavile cilje in opredelile strategijo trajnostnega razvoja na lokalni ravni, ki bo upoštevala stališča vseh zainteresiranih. Z naraščajočim številom prebivalstva in naraščajočimi zahteva- mi na planetu je trajnostni razvoj eden največjih izzivov, s kate- rimi se danes sooča svet. ISO 37101 je bil zasnovan za podporo izvajanju številnih konkretnih ukrepov za izgradnjo trajnostne prihodnosti na ravni lokalne skupnosti, ki jih izvajajo državlja- ni sami. Vsebuje sistem upravljanja, ki je niz politik, procesov in postopkov, ki pomagajo organizaciji izpolniti zahteve, ki jih pričakujejo njeni deležniki. Temelji na ciklu načrtuj  – Standardi za spremljanje kakovosti urbanega bivanja Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 96 implementiraj – preveri – ukrepaj (ang. Plan-Do-Check-Act), štiristopenjski metodi upravljanja, ki jo uporabljajo organiza- cije za nadzor in nenehno izboljševanje procesov, izdelkov in storitev. Standard določa korake, ki jih mora sprejeti skupnost, da bi dosegla svoje cilje trajnostnega razvoja, kot so oblikova- nje akcijskega načrta, dodeljevanje odgovornosti in merjenje uspešnosti. Tako kot drugi standardi za sisteme vodenja, tudi ta temelji na načelu nenehnega izboljševanja, kar pomeni, da morajo uporabniki redno prilagajati svoje cilje in strategijo, da zagotovijo konstanten napredek. Standard je bil zasnovan za uporabo na ravni skupnosti v strukturi z več akterji. To izraža široko paleto akterjev, ki mo- rajo biti vključeni v upravljanje realnih projektov v mestih in skupnostih. Ta edinstveni pristop pomeni, da je eden prvih korakov pri uporabi standarda ustvariti skupino ali struktu- ro, ki ga bo implementirala v imenu skupnosti, ali pooblastiti zunanjo organizacijo, da vodi implementacijo standarda. Ne glede na izbiro je pomembno, da pri opredeljevanju in izvajanju strategije trajnostnega razvoja sodeluje čim več zainteresiranih strani. Vsaka ustanovitev skupine mora biti sposobna uspešno vključiti vse akterje v skupnosti, od državljanov do lokalne oblasti in od urbanistov, arhitektov in drugih strokovnjakov do lokalnih podjetij. Uvedba standarda pomeni izboljšano lokalno okolje, srečnej- še in bolj zdravo mesto za državljane in skupnost, ki lahko bolje predvidi naravne nesreče, gospodarske šoke in podnebne spremembe in se jim prilagodi. Dodatna korist, ki jo skupnost lahko pridobi z uvedbo standarda, je lahko oblikovanje po- sebne skupine znotraj skupnosti, ki je pooblaščena za vodenje procesa trajnostnega razvoja. Že opredelitev skupine, v kate- ri lahko o prihodnosti skupnosti odprto razpravljajo številni akterji, lahko prinese številne koristi. Pomembno pri uvedbi standarda je vključevanje vseh zainteresiranih strani v razpra- ve za opredelitev in izvajanje strategije trajnostnega razvoja. Med najpomembnejšimi deležniki so prav ljudje, občani ali državljani. Zato standard poudarja pomen skupnega odločanja o ciljih, strategiji in časovnem načrtu, v katerem jih je treba doseči; to daje širšim deležnikom večjo prepoznavnost pristopa trajnostnega razvoja, ki ga je sprejela skupnost. Slika 1: Ponazoritev, kako standard sledi pristopu planiraj – implementiraj – preveri – ukrepaj k upravljanju trajnostnega razvoja v skupnostih. Strateški koraki se ponavljajo, medtem ko so operativni koraki zaporedni (vir: ISO, 2016b). I. BIZJAK Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 97 Implementacija standarda se lahko izvede na več načinov. Eden od njih vsebuje te tri korake: 1. Določitev strukture ali skupine, ki bo vodila implementa- cijo standarda. Pomembno je, da se v tej skupini izražajo interesi čim večjega števila deležnikov. 2. Ocenitev trenutnega stanja trajnostnega razvoja v sku- pnosti in opredelitev drugih deležnikov, ki jih še treba vključiti v proces. 3. Določitev strategije trajnostnega razvoja skupnosti s pre- gledom šestih načel (glej preglednico 1) in 12 trajnostnih področij (glej preglednico 2), ki generirajo vprašanja. Po- stavljanje teh vprašanj pomaga ustvariti okvir in oprede- liti cilje, ki so pomembni za skupnost. V standardu so za vseh 12 področij predstavljeni primeri vprašanj, povezanih s šestimi nameni. Za ponazoritev, kako Preglednica 1: Načela trajnosti in njihovi nameni Načela trajnosti Namen 1. Privlačnost – za državljane in druge zainteresirane deležnike (npr. investitorje, pripadnost, kultura, kraj, obču- tek identitete). 2. Ohranjanje in izboljša- nje okolja – izboljšave okolja, vključno z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, – varstvo, obnavljanje in krepitev biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, vključno z var- stvom ekosistemov, rastlinsko in živalsko raznolikostjo in selitvijo ter tudi gensko raznolikostjo, – zmanjšano tveganje za zdravje. 3. Odpornost okolja – pričakovanje, – blažitev podnebnih sprememb in/ali prilagajanje nanje, – pripravljenost na gospodarske šoke, družbeni razvoj. 4 Odgovorna raba virov – poraba, – distribucija, – izboljšano upravljanje zemljišč, – zmanjševanje, ponovna uporaba in recikliranje materialov, – spoštovanje pomanjkanja vseh vrst virov (naravnih, človeških, finančnih), – trajnostna proizvodnja, skladiščenje in transport. 5. Socialna kohezija – dostopnost, – kultura, – dialog z zunanjimi partnerji, ki ni omejen z mejami ali raznolikostjo, – pravičnost, – dediščina, – vključenost, – zmanjšanje neenakosti, – zakoreninjenost, – občutek pripadnosti in družbene mobilnosti. 6. Dobro počutje – dostop do priložnosti, – ustvarjalnost, izobraževanje, – sreča, – zdravo okolje, – izboljšanje človeškega kapitala, – mesto za življenje, – kakovost življenja, – varnost, – samozavest, – blaginja. Vir: ISO (2016b) Standardi za spremljanje kakovosti urbanega bivanja Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 98 so videti vprašanja, sta v preglednici 3 in 4 prikazana primera za dve področji. Za uspešno vodenje in spremljanje trajnostnega razvoja naj bi organizacija ali skupina razvila sistem, ki bo omogočal vodenje in spremljanje trajnostnega razvoja. Pri njegovem načrtovanju mora skupina: • zagotoviti, da lahko sistem upravljanja za trajnostni razvoj v skupnostih doseže načrtovane rezultate; Preglednica 2: Dvanajst trajnostnih področij Trajnostno področje Pojasnilo 1. Upravljanje, opolnomočenje in sodelovanje Da bi dosegli bolj trajnostni razvoj, morajo modeli upravljanja spodbujati sistemske pristope k vključevanju vseh zainteresiranih strani. 2. Izobraževanje in krepitev zmogljivosti Izobraževanje in krepitev zmogljivosti na vseh ravneh dvigujeta ozaveščenost, znanje in veščine, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, pametnosti in odpornosti. 3. Inovativnost, ustvarjalnost in raziskave Inovacije, ustvarjalnost in raziskave spodbujajo razvoj novih oblik sodelovanja in izdelavo najsodobnejših zasnov, hkrati pa prispevajo k pretiranemu izogibanju tveganju ter ustrezno upoštevajo etične posledice in rezultate. 4. Zdravje in skrb v skupnosti Zdravstveno varstvo ima ključno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju fizičnega in duševnega zdravja v skupnosti ter pri prispevanju k njenemu dobremu počutju in odpornosti. 5. Kultura in skupnostna identiteta Kultura in identiteta skupnosti sta bistveni za ohranjanje življenjskih slogov, vključno z ne- materialnimi dobrinami, kot so prakse, znanje in izkušnje, jeziki, duhovnost in običaji, hkrati pa omogočata ali celo spodbujata razvoj dediščine in tradicij. 6. Skupno življenje, soodvisnost in vza- jemnost Skupno življenje, soodvisnost in vzajemnost pomenita razvoj kolektivnih in sodelovalnih življenjskih slogov, ki ustvarjajo vzajemne ekonomske in družbene koristi v smislu medgeneracijske pravičnosti in socialne mobilnosti. 7. Gospodarstvo in trajnostna proizvodnja in potrošnja Gospodarstvo ter trajnostna proizvodnja in potrošnja zajemata podporo lokalni proizvodnji, potrošnji in izmenjavi, gospodarski raznolikosti, zaposlovanju in zaposljivosti, pri čemer je treba upoštevati, da so učinkovitost virov, pristopi življenjskega cikla in preglednost ključni dejavniki trajnosti. 8. Bivalno in delovno okolje Obravnavanje življenjskega in delovnega okolja pomeni omogočanje in podpiranje vzpostavitve pravičnega in pravičnega dostopa do kakovosti življenja in delovnih pogojev, ki ustrezajo potrebam in pričakovanjem zainteresiranih strani. 9. Varnost in varovanje Ukvarjanje z varnostjo je namenjeno uveljavljanju pravice do zasebnosti in varovanju javne varnosti ter preprečevanju in obvladovanju tveganj v skupnostih. 10. Mestna infrastruktura Infrastruktura skupnosti, zlasti pametna, lahko prispeva k trajnosti in odpornosti. 11. Mobilnost Od skupnosti se pričakuje, da zagotavljajo varne, udobne, celovite, zanesljive, učinkovite, dostopne, cenovno dostopne in ustrezne storitve za različne starostne skupine in skupine s posebnimi potrebami, zlasti za invalide. Vzdrževati morajo zanesljiv prometni sistem, izboljšati povezljivost, spodbujati nemotoriziran promet (npr. hoja in kolesarjenje) in olajšati prevoz blaga. 12. Biotska raznovrstnost in ekosistemske storitev Ohranjanje in izboljšanje lokalnega, regionalnega in globalnega okolja, predvsem varstvo, obnova in krepitev biološke raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, vključno s favno, floro in gensko raznovrstnostjo, je ključnega pomena za zagotavljanje varnih in prijetnih življenjskih pogojev ter povečuje privlačnost skupnosti in krepi njihov gospodarski razvoj. Vir: ISO (2016b) • pripraviti akcijske in poslovne načrte; • napovedati kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne go- spodarske, okoljske in družbene učinke; • preprečiti ali zmanjšati neželene učinke; • dodeliti potrebne naravne, človeške in nančne vire; • pripisati odgovornost za izvajanje, nadzor in vrednotenje; • določiti urnik izvajanja; • dosegati nenehne izboljšave. I. BIZJAK Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 99 2.3 Spremljanje izvajanja standarda ISO 37101 Da lahko spremljamo izvajanje prej omenjenih strategij, pro- gramov in načrtov standarda ISO 37101, potrebujemo kazal- nike, ki nam omogočajo spremljanje različnih ravni kakovosti urbanega bivanja. Standardi ISO 37120, ISO 37122 in ISO 37123 vsebujejo kazalnike, ki omogočajo prav to. Pokrivajo ta področja: • ekonomija, • izobraževanje, • energija, • okoljske in podnebne spremembe, • nance, • upravljanje, • zdravje, • stanovanja, • prebivalci in socialni pogoji, • rekreacija, • varnost, • odpadki, • šport in kultura, • telekomunikacije, • transport, • kmetijstvo in prehrana, • prostorsko načrtovanje, • vode in odpadne vode. Vsak od prej omenjenih standardov ima za vsako področje navedene osnovne, dodatne in prolne kazalnike. Zadnji se priporočajo za zagotavljanje osnovnih statističnih podatkov in osnovnih informacij, ki bodo pomagala mestom pri izvajanju Preglednica 3: Vprašanja za področje upravljanja, opolnomočenja in sodelovanja Namen Primeri vprašanj, povezanih s področjem Privlačnost Koliko so vključeni zainteresirani in vlagatelji in kako se upoštevajo njihovi prispevki? Ohranjanje in izboljšanje okolja Kako se zainteresirane strani spodbujajo k vključevanju v ohranjanje ter izboljševanje kakovosti in videza okolja? Odpornost Kako struktura upravljanja v skupnostih spremlja, poroča in obravnava odpornost? Odgovorna uporaba virov Kako upravljanje v skupnostih podpira odgovorno rabo naravnih virov in izraža koncept planetarnih meja? Socialna kohezija Kako sistem upravljanja pri razvoju in izvajanju politik v skupnostih upošteva vprašanja, povezana s socialno vključenostjo, pravičnostjo in mobilnostjo? Dobro počutje Kako sistem upravljanja spremlja, kakovost življenja, sreče ali zadovoljstva članov skupnosti, kako poroča o njih in deluje nanje? Vir: ISO (2016b) Preglednica 4: Vprašanja za področje mobilnosti Namen Primeri vprašanj, povezanih s področjem Privlačnost Kako naložbe v izboljšano mobilnost kažejo donos v smislu večje gospodarske interakcije, odpiranja novih stikov, diverzifikacije lokalne trgovine in prispevajo k privlačnosti skupnosti? Ohranjanje in izboljšanje okolja Kateri ukrepi so sprejeti za zmanjšanje onesnaževanja (hrup, kakovost zraka, emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu), ki je posledica izboljšane ali povečane mobilnosti v skupnostih? Odpornost Kako se ocenjuje odpornost storitev mobilnosti? Kakšni načrti in zmogljivosti so na voljo za obnovitev storitev v primeru nesreče ali motnje? Odgovorna uporaba virov Kako skupnosti razvijajo in spodbujajo trajnostno mobilnost, npr. s sprejetjem politike trajnostne mobil- nosti? Socialna kohezija Kako izboljšana mobilnost povezuje skupnosti in povečuje skupno izkušnjo? Dobro počutje Kako pogoji mobilnosti v skupnostih izboljšujejo kakovost življenja? Vir: ISO (2016b) Standardi za spremljanje kakovosti urbanega bivanja Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 100 primerjalnih analiz med mesti. Za vsak kazalnik je v standardu navedena razlaga kazalnika, potrebni podatki za njegov izračun in izvor podatkov. Kazalniki so v teh standardih izbrani tako, da je njihovo spremljanje čim bolj preprosto in poceni. Temeljni kazalniki, opisani v standardu ISO 37120, so bistveni za usmerjanje in ocenjevanje uspešnosti upravljanja mestnih storitev in kakovosti življenja. Te kazalnike je mogoče upo- rabiti za spremljanje napredka pri uspešnosti mesta za zago- tavljanje ustrezne kakovosti bivanja. Za dosego trajnostnega razvoja je treba upoštevati vse mestne sisteme. Pri načrtova- nju prihodnjih potreb je treba upoštevati trenutno porabo in učinkovitost virov, ki so na voljo mestu in njegovim službam. Kazalniki in z njimi povezane preskusne metode v standardu so bili razviti, da bi mestom pomagali pri: • merjenju upravljanja uspešnosti mestnih storitev in ka- kovosti življenja skozi čas; • učenju drug od drugega, tako da omogočajo primerjavo med širokim naborom meril uspešnosti; • podpiranju razvoj politike in določanje prednostnih na- log. Standard ISO 37122 je namenjen pametnim mestom. Upora- blja se v povezavi s standardom ISO 37120, pomaga mestom prepoznati kazalnike za uporabo sistemov upravljanja mesta, kot je ISO 37101, ter izvajati politike, programe in projekte pametnih mest za: • odziv na izzive, kot so podnebne spremembe, hitra rast prebivalstva ter politična in gospodarska nestabilnost, tako da temeljito izboljšajo način vključevanja družbe; • uporabo metod sovodenja, delovanje med disciplinami in mestnimi sistemi; • uporabo podatkovnih informacij in sodobnih tehnologij za zagotavljanje boljših storitev in kakovosti življenja pre- bivalcem mesta (prebivalcem, podjetjem, obiskovalcem); • zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, v katerem so pametne politike, prakse in tehnologija v službi državlja- nov; • doseganje trajnostnih in okoljskih ciljev na inovativnejši način; • opredeljevanje potreb in koristi pametne infrastrukture; • lajšanje inovacij in rasti; • grajenje dinamičnega in inovativnega gospodarstva, pri- pravljenega na izzive jutrišnjega dne. Standard ISO 37123 je namenjen odpornim mestom. Od- porno mesto se je sposobno pripraviti na pretrese in strese, si opomoči od njih in se jim prilagoditi. Mesta se vse pogosteje soočajo s pretresi, vključno z ekstremnimi naravnimi dogodki ali dogodki, ki jih povzroči človek, ki povzročijo izgubo življenj in poškodbe, materialne, gospodarske in/ali okoljske izgube in vplive. Ti šoki lahko vključujejo poplave, potrese, orkane, požare, pandemije, kemična razlitja in eksplozije, terorizem, izpade električne energije, nančne krize, kibernetske napade itd. Odporno mesto je tudi sposobno upravljati in blažiti stalne človeške in naravne pritiske v mestu, povezane z degradacijo okolja (npr. slaba kakovost zraka in vode), družbeno neena- kostjo (npr. kronična revščina in pomanjkanje stanovanj) in gospodarsko nestabilnostjo (npr. hitro inacijo in vztrajno Slika 2: Razmerje med standardi in skupino kazalnikov (vir: ISO, 2018) I. BIZJAK Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 101 brezposelnost), ki povzročajo trajne negativne posledice v mestu. Kazalnike v tem dokumentu je mogoče uporabiti za sledenje in spremljanje napredka v smeri odpornosti mesta z razvojem strategije odpornosti mesta ali pri uporabi sistema upravljanja mesta, kot je to opredeljeno v standardu ISO 37101. Medtem ko so kazalniki strukturirani okoli tem, ki ustrezajo različnim sektorjem in storitvam, ki jih zagotavljajo mesta, je kazalnike mogoče organizirati tudi glede na proces obvladovanja tvega- nja, proces obvladovanja nesreč, cilje trajnostnega razvoja in Sendai[1] okvir za zmanjšanje tveganja nesreč ter vprašanj in namenov standarda ISO 37101. 2.3.1 Primer kazalnikov za področje prostorskega načrtovanja V nadaljevanju so prikazani kazalniki iz standardov ISO 37120, ISO 37122 in ISO 37123 za področje prostorskega načrtovanja. Standard ISO 37120 Osnovni kazalnik: • količina zelenih površin na 100.000 prebivalcev. Dodatni kazalniki: • skupna površina črnih gradenj v odstotkih od površine mesta, • razmerje med številom delovnih mest in stanovanj, • bližina storitev (trgovina, šole, zdravstvene ustanove ipd.). Prolni kazalniki: • gostota prebivalcev na kvadratni kilometer, • število dreves na 100.000 prebivalcev, • gostota pozidave. Standard ISO 37122 Kazalniki: • odstotek prebivalcev mesta, udeleženih v procesih pros- torskega načrtovanja na 100.000 prebivalcev; • odstotek gradbenih dovoljenj, pridobljenih prek elek- tronskega sistema za pridobivanje dovoljenj; • povprečen čas za pridobitev gradbenega dovoljenja v dneh; • odstotek prebivalcev, ki živijo v delih mesta s srednjo in visoko gostoto poseljenosti. Standard ISO 37123 Kazalniki: • odstotek nevarnih površin (poplave, plazoviti tereni ipd.) mesta v razmerju do njegove celotne površine; • odstotek za vodo propustnih površin v razmerju do ce- lotne površine mesta; • odstotek površin na področju mogočih elementarnih ne- sreč (poprave, potres ipd.), kjer so bile izvedene rešitve za zmanjšanje teh nesreč v razmerju do vseh površin na področju mogočih elementarnih nesreč v mestu; • odstotek mestnih in komunalnih služb, ki ocenjujejo tve- ganje pri načrtovanju in naložbah v razmerju do števila vseh mestnih in komunalnih služb mesta; • odstotek poplavljene kritične infrastrukture v mestu v razmerju do skupnega števila kritične infrastrukture me- sta na letni ravni; • odstotek denarja, namenjenega ukrepom za prepreče- vanje poplav, v odnosu do vsega denarja, namenjenega preventivnim ukrepom mesta. Kazalnikov je v standardih veliko in ni nujno, da mesta in skupnosti uporabijo vse. Lahko se uporabijo samo tisti, ki ustre- zajo trenutni potrebi mesta ali skupnosti, da lahko spremlja določeno dejavnost s področja, ki jih obravnavajo standardi. 2.3.2 Primer izračuna kazalnika »Količina zelenih površin na 100.000 prebivalcev« za področje prostorskega načrtovanja Razlaga kazalnika Količina vegetacije in/ali naravne površine je pokazatelj, koli- ko »zelenih« površin ima mesto. Zeleni ali naravni prostori opravljajo pomembne okoljske funkcije v urbanem okolju. Iz- boljšujejo mestno vzdušje, zajemajo onesnaževala iz ozračja, zmanjšujejo odtok vode v primeru neurij in izboljšujejo kako- vost življenja z zagotavljanjem rekreacije mestnim prebivalcem. Kazalnik izraža vprašanja »biotske raznovrstnosti in ekosis- temskih storitev« ter »življenja in delovnega okolja«, kot je opredeljeno v standardu ISO 37101. Omogoča oceno »pri- vlačnosti«, »ohranjanja in izboljšanja okolja« in »dobrega počutja«. Podatki, potrebni za izračun kazalnika Zelene površine (hektarji) na 100.000 prebivalcev se izračuna- jo kot skupna površina (v hektarjih) zelenih površin v mestu, deljeno s 100.000 celotnega prebivalstva mesta. Rezultat se izrazi kot zelena površina (ha) na 100.000 prebivalcev. Zelene površine se nanašajo na količino vegetacije in/ali ne- pozidanih in nepopločenih površin v mestu. Zelene površine morajo vključevati tudi zelene strehe. Zelena površina mora vključevati javne in zasebne površine. Standardi za spremljanje kakovosti urbanega bivanja Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 102 Izvor podatkov Podatke o zelenih površinah je treba pridobiti v občinskih od- delkih za prostorsko načrtovanje. Zelene površine je mogoče začrtati z uporabo aerofotograj ali zemljevidov rabe tal. 3 Sklep Model upravljanja, opisan v standardu ISO 37101, poskuša orisati pristop k reševanju problemov. Ključni proces, ki ga predpisuje standard, je model načrtuj – implementiraj – pre- veri – ukrepaj. Strokovnjakom naj bi pomagal pri hitrem pre- poznavanju težav, postavljanju ciljev, izvajanju rešitev in spre- mljanju uspešnosti za nenehno izboljševanje. Standard se pove- zuje s standardom ISO 37120, ki lahko vodstvu mesta zagotovi kazalnike in podatke za »dejansko uporabo« pri spremljanju in ocenjevanju uspešnosti mesta in skupnosti. Standardi ISO 37120, ISO 37122 in ISO 37123 razumejo mesta in skupnosti kot kompleksne sisteme. Da bi lahko mesta in skupnosti med seboj primerjali, standardi vsebujejo kazalnike, hkrati pa ti zagotavljajo okvir za zajem velike količine podatkov (ang. big data), ki bodo olajšali prepoznavanje pomanjkljivosti in omo- gočili uporabo generičnih rešitev (Schindler in Marvin, 2018). Katere kazalnike naj mesta izberejo, je odvisno od številnih dejavnikov: faze v razvoju mesta (načrtovanje, delovanje), pros- torskega obsega (okrožje, mesto, regija, država), časovnega ob- sega (v realnem času, po letih) in ciljev ocenjevanja (nastavitev, spremljanje, uradno poročanje, primerjalna analiza mesta ali med mesti, trženje itd.). Standardi zagotavljajo določeno raven kakovosti za izbiro kazalnikov in metod izračunov. Treba jih je obravnavati kot izhodišče za izbiro kazalnikov, ti pa morajo podpirati izpolnjevanje potreb posameznih mest in skupnosti. Posamezna mesta naj zato vedno izbirajo in prilagajajo kazalni- ke, ki ustrezajo njihovim potrebam. Za primerjanje med mesti je treba skrbno izbrati tiste kazalnike, ki so mestom podobni in omogočajo pregledno sporočanje rezultatov (Huovila idr., 2019). Za uspešno uporabo standardov tudi v Sloveniji, bo te treba prevesti v slovenščino in po potrebi prilagoditi. Za to v Slove- niji skrbi Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST). Žal so standardi plačljivi. Tako standardi, ki jih pripravlja ISO, kot tudi standardi naše nacionalne organizacije za standardizacijo SIST. To zavira uporabo standardov, zato bi morala država omogočiti, da so ti brezplačni, saj bi tako dosegli veliko več uporabnikov. V misijo evropskega programa Horizon Europe »100 pod- nebno nevtralnim mest do leta 2030« so se uspela uvrstiti tri slovenska mesta: Ljubljana, Kranj in Velenje. Za doseganje misije bodo morala naša in druga evropska mesta spremlja- ti tudi izpuste in ponore toplogrednih plinov. Kazalniki, ki izhajajo iz prikazanih standardov, so pomembni za spremljanje stanja doseganja podnebne nevtralnosti v misiji in so odličen pripomoček, s katerim lahko mesta spremljajo doseganje ciljev misije. Dr. Igor Bizjak Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Ljubljana E-pošta: igor.bizjak@uirs.si Opombe [1] Sendai – okvir za zmanjšanje tveganja nesreč za obdobje 2015– 2030 je bil prvi večji dogovor razvojne agende po letu 2015 in dr- žavam članicam zagotavlja konkretne ukrepe za zaščito razvojnih pridobitev pred tveganjem nesreč. Sendajski okvir deluje skupaj z drugimi dogovori iz Agende 2030, vključno s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah, Akcijsko agendo iz Adis Abebe o finan- ciranju razvoja, novo mestno agendo in cilji trajnostnega razvoja. Viri in literatura Adamlje, K. (2011): Kakovost bivalnega okolja v izbranih stanovanjskih soseskah v Zagorju ob Savi. Maribor, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Drozg, V. (1994): Kvaliteta bivalnega okolja v stanovanjskih območjih v Mariboru. V: Premzl, V. (ur.): Mednarodni simpozij Trajnostni urbani razvoj. Maribor, Tehniška fakulteta. Evropska komisija (2021): EU mission: Climate-neutral and smart cities. Dostopno na: https://research-and-innovation.ec.europa.eu/funding/ funding-opportunities/funding-programmes-and-open-calls/horizon- -europe/eu-missions-horizon-europe/climate-neutral-and-smart-citi- es_en (sneto 5. 11. 2022). Evropska komisija (2019): A European Green Deal. Dostopno na: https:// ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-de- al_en (sneto 5. 11. 2022). Huovila, A., Bosch, P., in Airaksinen, M. (2019): Comparative analysis of standardized indicators for smart sustainable cities: What indicators and standards to use and when? Cities, 89, str. 141–153. ISO (International Organization for Standardization) (2016a): Standards. Dostopno na: https://www.iso.org/standards.html (sneto 4. 11. 2022). ISO (International Organization for Standardization) (2016b): ISO 37101:2016. Sustainable development in communities – Management system for sustainable development – Requirements with guidance for use. Dostopno na: https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/con- tents/data/standard/06/18/61885.html (sneto 4. 11. 2022). ISO (International Organization for Standardization) (2018): ISO 37120:2018. Sustainable cities and communities – Indicators for city ser- vices and quality of life. Dostopno na: https://www.iso.org/cms/render/ live/en/sites/isoorg/contents/data/standard/06/84/68498.html (sneto 4. 11. 2022). ISO (International Organization for Standardization) (2019a): ISO 37122:2019. Sustainable cities and communities – Indicators for smart ci- ties. Dostopno na: https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/ contents/data/standard/06/90/69050.html (sneto 4. 11. 2022). I. BIZJAK Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 15 103 ISO (International Organization for Standardization) (2019b): ISO 37123:2019. Sustainable cities and communities – Indicators for resilient ci- ties. Dostopno na: https://www.iso.org/cms/render/live/en/sites/isoorg/ contents/data/standard/07/04/70428.html (sneto 4. 11. 2022). Plut, D. (1996): Osnovni kazalci kakovosti mestnega okolja z vidika trajnostnega sonaravnega razvoja. Geografski vestnik, 68, str. 247–257. Rebernik, D. (2020): Kakovost bivalnega okolja v izbranih soseskah enodružinskih hiš v obmestnih naseljih v Ljubljanski urbani regiji. Dela, 54, str. 53–74. Schindler, S., in Marvin, S. (2018): Constructing a universal logic of urban control? City, 22(2), str. 298–307. Smilka, V. (2019): The role of monitoring in sustainable development. Baltic Journal of Real Estate Economics and Construction Management, 7(1), str. 245–254. Sučić, B., Merše, S., Pušnik, M., Česen, M., Janša, T., Stegnar, G., idr. (2020): Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Sloveni- je. Ljubljana, Vlada Republike Slovenije. Tiran, J. (2017): Kakovost bivalnega okolja v Ljubljani. Georitem. Ljublja- na, Založba ZRC. Tiran, J. (2018): Kakovost bivalnega okolja v izbranih slovenskih mestih, 2014. Podatkovna datoteka. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Arhiv druž- boslovnih podatkov. Tiran, J., in Koblar, S. (2017): Kakovost bivalnega okolja v Mariboru. V: Drozg, V., Horvat, U., in Konečnik Kotnik, E. (ur.): Geografija Podravja, str. 255–276. Maribor, Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. Standardi za spremljanje kakovosti urbanega bivanja