List 44 Tečaj LIV i Izajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 30. oktobra 1896. UjSJ Politiški oddelek. Volitve na Ogerskem. jerskem dobili so povelje, da se pripravijo, da ob vo litvah odrinejo na Ogersko za vzdržavanje reda. re snici seveda ogerska oblastva rabijo vojake samo za pre-ganjanje opozicije. Sedaj pa gredo iz teh dežel vojni od delek za vojnim oddelkom na Ogersko, kakor ondu Da se bodo volitve na Ogerskem vršile pod silnim bila bruhnila kaka vstaja. vladnim pritiskom, to smo mi že poprej vedeli. Tudi to smo vedeli, da bode tekla pri njih kri. To je pri vsacih Tu naj navedemo le nekatere dogodke z Ogerskega : i.) Kubinu ste prebodeni dve slovaški ženski. 2.) volitvah na Ogerskem. Vsaka ogerska vlada se poslužuje šopronjski županiji (Nemci in Hrvati) je ubit jeden kmet, prisilnih sredstev, ker ve, da bi pri svobodnih volitvah jeden načelnik smrtno ranjen. 3.) Kečkemetu orož ne dobila večine, ter je celo mogoče, da bi Madjar zgu ništvo „samo z golo sabljo udarjalo" in pozaprlo mnogo- bili večino v državnem zboru. Sedanji ministerski pred- brojne opozicijonalce. 11 oseb je več ali manj težko ra » sednik Banffy bode pa vendar, kakor se kaže,* vse pre-1 njenih. 4.) V Banjski Bistrici ubili so orožniki tri osebe kosil, kar se tiče nasilnostij pri volitvah. Volitve pred 16 oseb pa težko ranili. 5.) V Neusohlu velik boj. 6.) V Tiszo so bile še deviško nedolžne mimo teh, ki se sedaj Erdokozu so orožniki na kmete streljali, ubita je šest- vrše na Ogerskem. najstletna deklica, 30 oseb pa je ranjenih. 7.) V Brezovi Rumunom, Srbom in Slovakom so se kar prepove- so žandarji ubili 3 Slovake in 14 težko ranili. 8.) dali volilni shodi. Vlada kar pravi, da je po ustavi na igloški županiji je prišlo do obžalovanja vrednih izgredov. à m 4 Ogerskem jeden sam političen narod, zato pa tudi ne Vojaki so se poslali v razna sela. Proglasilo se ob- more dovoliti drugih volilnih shodov kakor madjarske. sedno stanje. Ljudem se je po šestih zvečer prepovedalo , da pri tacih razmerah se Slovaki in Rumuni hoditi iz hiš, in po osmih se morajo povsod luči poga- Naravno volitev malo udeleže. Kjer pojdejo na volišče, bodo siti. tem se hoče preprečiti vsako shajanje in zboro volili kandidate katoliške stranke, ki je ona deloma ob- vanje, da se ljudje za volitve pripraviti ne morejo. 9.) ljubila vsem narodnostim biti pravična. Vlada pa ima neki drugi županiji je pa bil tudi hud boj mej pristaši silen strah pred to stranko. To je sedaj jedina opozi- vladne stranke in katoliške ljudske stranke. Tri osebe so cijska stranka na Ogerskem, ki priznava dualizem in je ubite in mnogo je ranjenih. torej sposobna prevzeti vladanje. Zato je pa vlada skle- Čudno se pa nam zdi, da se dopušča, da se skupna nila, če je le mogoče, to stranko popolnoma uničiti. Vladi vojska, za katero vendar naša državna polovica plačuje sedaj gre tudi za to, da ohrani civilni zakon, katerega bi katoliška ljudska stranka zopet rada odpravila. 70 Oî rabi v take namene. Obžalovati je, da nima av- strijski državni zbor. dosti odločnosti, da bi se temu uprl Vladni organi se poslužujejo vseh mogočih sredstev Skupna vojska je pač za to, da varuje državo in vzdr proti katoliški stranki. . Najemajo razno sodrgo, da raz- žuje red, a da pospeševala volilne namene ogerske ganja shode katoliške stranke in preganja volilce te vlade, v to bi se pa ne smela zlorabiti. Sicer se pa nadejamo, da letošnje volitve na Oger stranke. Pri tacih razmerah seveda vselej povsod pride do poboja. To tudi želi vlada, da potem zapre nekaj skem ne ostanejo brez ugodnih posledic. Spoznati morajo opozicijskih volilcev in agitatorjev. v višjih krogih, da sedan je razmere na Ogerskem ne predno se je volilno gibanje dobro začelo, smo smejo dalje trajati in se bode poskrbelo, da tudi na vedeli, da bode letos na Ogerskem zares nekaj posebnega Ogerskem pride do pravice. Kdo ve, če sedanje volitve pri volitvah. Vojaki v Galiciji, na Moravském in na Šta- ne bodo že žebelj krsti za madjarske hegemonije na Oger- 34 skem. takim postopanjem morajo Madjari zgubiti sim 3 patije vseh poštenih ljudij. Tišti krogi, katerim tem. na da se vzdržuje zadovoljnost mej prebivalci, bodo že poskrbeli, da se naredi sedanjim razmeram konec. Vsaka sila Deželnozborske volitve. Na Solnograškem bode v novem deželnem zboru konservativna stranka imela jeden glas večine. Pričakovati je torej, da bode kak konservativec imenovan za dežel. glavarja. V prejšnem deželnem zboru ni nobena stranka sama imela večine. Letos so pa v veleposestvu nekaj časa trpi in tudi madjarske krivičnosti bode voljeni tudi trije konservativci, dočim so bili po p rej samo konec, gotovo prej nego si mislijo madjarski mogotci Lienbacherjevi pristaši. Sedaj, ko je Lienbacher umrl, tudi nje- gova stranka nima vec posebnega vpliva. Na Predarel- Politični pregled. Državni zbor je v poslednjih sejah nadaljeval razpravo o domovinskem zakonu. Vsa razprava se vrše še dokaj mirno, ker so dunajski kršćanski socijalisti prišli do prepričanja, da njih upiranje domovinskem zakonu ne bode dosti koristilo. Spoznali so, da bi s tem, da preprečijo ta zakon mnogo volilcev odrinili od sebe. Na Dunaju je veliko malih obrtnikov, ki nimajo domovinske pravice. Vsi ti si žele premembe domo- skem bodo tudi v novem deželnem zboru imeli konservativci veliko večino. Drugačnega izida volitev v tej deželi ni bilo pričakovati. Na Moravském je v kmetskih občinah voljenih 23 Čehov in 8 Nemcev. Mej voljenimi Čehi jih pet pripada katoliški stranki. Mej Nemci je jeden pristaš kmetske stranke in jeden kršćanski socijalist. Upati je, da bodo pristaši katoliške stranke vsaj v narodnih vprašanjih hodili vkupe z dru-gimi čehi. Obžalovati je pa vsekako nejedinost mej moravskimi Čehi. ker vendar v tej deželi vsak razpor mej Čehi le Nemcem vinskega zakona, Zraven tega se pa nakopali nasprotstvo koristi. Treba bi bilo največje složnosti Čehom, Če hočejo doseći kedaj večino v deželnem zboru. kmetskega prebivalstva, kar utegnilo uplivati na lazmere v Italija. Zadnje dni minolega tedna praznovala je deželnem zboru. Zato protisemitje sicer ne glasuiejo proti po-samičnim določbam domovinskega zakona, a govore pa nič več ne. Le Schneider je bil porabil jedno priliko, da je povedal, da se boji, da bode preveč židov na Dunaju dobilo domovinsko pravico. Seveda je to pražen strah. Židje, ki pridejo na Dunaj se kmalu toliko opomorejo, da jim tudi dunajska občina domovinske pravice ne odreka. Celo protisemitski zastop Italija poroko svojega kraljeviča s črnogorsko princesinjo He- veliko častjo je sprejel laški narod mlado kraljičinjo knežji leno. med se in srčne ovacije je prirejal sploh črnogorski obitelji, je prisostvala slovesnostim v Rimu. Po naznanjenem vsporedu so se zvršili vsi trije oficijelni čini te slavnosti naj-slovesneje, namreč prestop neveste h katoliški veri, civilna in potem cerkvena poroka. Ta rodbinska vez, se je sklenila jo je že nekaterim židom podělil. Slovenski posl. dr. Šu- šteršič je vlado interpeloval, kako misli to opravičiti, da slav-nostni spis povodom petdesetletnice vladarjeve ne iziđe tudi v slovenšČini in hrvaščini. mej crnogorskim knežjim in laškim kr ljevim dvorom toliko političnega pomena, d»a se je po tem činu Italija bližala Rusiji zasČitnici Črnogorski. je pri Trozveza. Bismarck je v svojem glasilu raztrobil Iz proračunskega odseka. Poslanec Gregorčič in nekateri češki poslanci so pri razpravi ob pravosodnem prora- sprožili jezikovno vprašanje. Dr. Gregorčič je zlasti hotel čunu mej svet vest, da je Nemčija ob ednem, ko je pristopila trozvezi, sklenila tajno pogodbo tudi z Rusijo. Glasom te bi .....kata vest morali obe državi ostati nevtralni druga proti drugi, če tera iz mej njih se zapletla v kako vojsko. in da je Nemčija ni hotela obnoviti. Zopet drugi odločno za- nikajo, da vedeti, kedaj vlada da slovenščini tište pravice pri najvišjem sodišču, ko jej gredo po pravilniku tega sodišča. Potem se je pa pritoževal, da se pri imenovanju sodnjih uradnikov ne gleda na jezikovno znanje in se pri goriškem porotnem sodišču jako pristranski postopa pri sestavu imenika porutnikov. Minister je obljubil, da bode preiskal, v kolikor so utemeljene pritožbe glede imenovanj. Kar se pa tiče jezikovnega vprašanja, to ne spada v njegov delokrog. Jezikovno vprašanje je stvar celokupne države. On zatorej se ne more nikakor izreČi. On je takih mislij, da ne gre vlačiti jezikovnega vprašanja v pravosodje. Slovanski poslanci s tem odgovorom pač niso bili zadovoljni, kajti minister se je hotel odgovoru izogniti in stvar nekako izvmiti na svoje tovariše. Tudi je v prvi vrsti njegova dolžnost, da poskrbi za izvajanje zakona v njegovem ObPtllijâ področju. Poslanec Povše je vprašal ministra, kako je z ljub- <3 .............................................................. ■■■■■■■■■■■■■H Da obudila veliko senzacijo je umevno. Sedaj listi to Bismarkovo novico razliČno razmotrivajo. Trdi se, da je taka tajna pogodba mej Rusijo in Nemčijo obstala od 1880. do 1890. bil Bismarck resnico poročal, temveč smatrajo vse za golo izmišljotino. Zopet z druge strani se zatrjuje, da so ravno svojedobne mahinacije Bismarckove ruskega carja Aleksandra napotile, da je sklenil alijančno zvezo z Francijo. NesreČna zveza, koliko se je že pisalo in zabavljalo proti nji in vendar še obstoji. ljanskim gradom, je tako poškodovan, da je nevarnost za •••■•.....••••»■»............................ « mesto, če se ne popravi. Pravosodni minister mu je pa odgo- TrgOVSka in ObrtniŠka Zbornica V Ljubljani. voril, stra. da to ni njegova stvar, temveč stvar iinančnega mini- V četrtek odsek dovolil dispozicijski zaklad, iz _ . — . Javne seje dne 23. oktobra so se pod pred- katerega se plačujejo listi, vlado zagovarjajo. Ta točka sedsedstvom zborničnega predsednika Ivana Per- velja posebno za zaupno stvar, in so zatorej liberalci se branili precej časa glasovati za to točko, ker nočejo vladi izreči zaupanja. Zato se je stvar nekaj časa odkladala, dokler se ni vlada dana in v navzočnosti vladnega komisarja Dr. pl. Ruling-a udeležili nastopni zbornični člani: Ivan Baumgartner, Ivan Dogan, Franc Hren, Anton večine zagotovila. Klein, Alojzij Lenček, F. Omersa, K. Pollak, Dunajski mestni zastop je sklenil, da mesto pre- Jem. Žitnik. Josip Rebek, Avg. Skaberne, Fr. Ks. Souvan in vzame preskrbovanje plina, ker letos poteče pogodba s plinarsko družbo. Mesto bode s tem napravilo slednje Jeto velik do- nični svojo Predsednik otvori sejo in připomni, da so zbor- člani biček. Liberalna stranka je temu hudo ugovarjala, kajti liberalni kapitalisti so udeleženi pri sedanji plinarski družbi. Ta družba je mestu ponudila za mnogo nižjo ceno preskrbovanje Kersnik, Pavšler in Petričič opravičili odsotnost z boleznijo, Kušar, Luckmann m Supančič pa z neodložljivimi opravki. Overovateljema zapisnika denašnje seje imenujeta plina, nego ga je dosedaj dajala, a njena ponudba se je odklonila, se zbornična člana Baumgartner in Pollak. Liberalci posebno sedaj strašijo, da bode na Dunaju za dolgo - I. Zapisnik zadnje seje se odobri. časa ves promet ustavljen, ko se bodo polagale cevi. II. Zbornični predsednik naznani nastopni dopis 435 g. c. kr. dež. predsednika barona Hein-a: „Nj. prevzvi-šenost g. ministerski predsednik je z ukazom z dne 10. oktobra t. 1. št. 1007 dobil z Najvišjega mesta naročilo, da povodom Najvišjega godu izražene čestitke sporoči čestitemu predsedstvu Najvišjo zahvalo Nj. c. in kr. apostolskega Veličanstva". — Zbornica je vzela to sporočilo stoje .na znanje. Zbornični tajnik predloži nastopno poročilo: a) Vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo se je obrnilo do zbornice z nastopnim ukazom : „Neka uradna objava je obrnila pozornost c. kr. trgovinskega ministerstva , oziroma c. kr. ministerstva za notranje stvari na neki preparat iz hmelja „Hopfenaroma" ali „Liquidhopfen", katerega je tvrdka Adolf Guggenheim v Gailingenu (Badensko) in Diesenhofenu (Švica) spravila v promet. Ker se je ta preparat od poklicane strani zaznamoval kot zdravju škodljiv in se je spro-žilo, da naj bi se potrebno ukrenilo, da se ta izdelek ne razširi, se najprve prosi čestita zbornica, da kar najhitreje poizve in naznani, če, in v koliki meri rabijo omenjeni preparat kranjski pivovarji in pivar-narji, in kaj se je opazilo in skusilo pri njegovi uporabi". Zbornica je na to poročala vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu, da se je obrnila na todeželne pivovarnarje in na udeležene zadruge, da poizve če, in v koliki meri rabijo pivarnarji in pivovarji omenjeni preparat „Hopfenaroma" ali „Liquidhopfen" in kaj se je opazilo in skusilo pri njegovi uporabi. Zadruge so sporočile, da jim ni znano, da bi pivarnarji in pivovarji rabili ta popolnoma neznani preparat. Pivovarji pravijo, da imenovani preparat ni znan, in da ga niti pivovarji, niti pivarnarji ne rabijo; vsled česar se glede njegove uporabe ne more nobenih skušenj imeti. • (b C. kr. deželna vlada je poslala zbornici na-stopnina mestni magistrat ljubljanski naslovljeni dopis: Deželna vlada zavrača vlogo A. L. krovca z opeko in škrlji v Ljubljani, v kolikor se z isto prito-žuje proti tamuradno izvršivši oprostitvi po imeno-vanem neopravičenega izvrševanja krovskih del ob-dolženih tesarjev F. P. in J. Z. in to vsled poman-kljivih dokazov. Glede druge vsebine vloge razsodi deželna vlada po zaslišanji trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, na podlagi § 36. obrtnega reda, da spada kritje střeh z opeko in deščicami na Kranjskem v upravičenostni obseg tesarskega obrta. Na Kranjskem smejo torej upravičeni tesarji taka kritja izvrševati brez posebnega sposobnostnega dokazila. Niso opravičeni izvrševati kritij s škrlji. Na Kranjskem so namreč to delà od nekdaj izvrševali tudi tesarji in nikdar še ni nikomur na um prišlo, da bi bil od teh zahteval še posebni sposobnostni dokaz, ker ona delà itak zna vsak izučen tesar. Vrhu tega je sedaj na Kranjskem le jeden upravičen krovec in ni toraj misliti, da bi ta mogel izvršiti vsa dotična naročila. c) Od c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva v Trstu je došel nastopni dopis: „Z ozirom na cenjeni dopis z dne 26. aprila 1895, št. 685, usoja se c. kr. poštno in telegrafsko ravnateljstvo uljudno naznaniti, da se vsled ukaza vis. c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 5. julija t. 1. št. 22.195, ustanovitev s pošto zvezane telegrafske postaje v Želez-nikih tekoče leto ne more dovoliti iz proračunskih razlogov. Ustanovitev tega urada se pa namerava za 1. 1897, v kateri namen c. kr. ravnateljstvo ne bo opustilo pred začetkom prihodnje stavbene dobe vnovič poročati in predlog staviti o predmetu na zgoraj omen-jeno visoko osrednje mesto. d) Na prošnjo občinskega predstojništva v Březnici pol. okraj Radovljiški, priporočala je zbornica pri c. kr. poštnem in telegrafskem ravnatelj stu ustanovitev poštnega in telegrafskega urada o Žerovnici. ej Pri c. kr. finančnem ravnateljstvu priporočala je zbornica prošnjo tvrdke Luckmann & Bamberg v Ljubljani za dobivanje davka prostega bencina f) Zbornica je priporočala pri c. kr. finančnem ravnateljstvu prošnjo mesarja Franca Mauriča iz Po-stojne za dobivanje denaturovane morske soli po znižani ceni. g) Na c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji in mestni magistrat ljubljanski je zbornica poročala v smislu zakona z dne 16. januvarija 1895. drž. zak. št. 26, o prošnji tvrdke Lebinger & Bergmann v Litiji, oziroma o prošnji I. Žargija v Ljubljani za dovolitev razprodaje. h) Zbornica je priporočala pri c. kr. vladi prošnjo Jak. Gartnerja iz Krope za spregled redne doprinesbe sposobnostnega dokazila v svrho izvrševanja žrebljar-skega obrta kot namestnik svoje matere. i) Prošnjo slikarja Ivana Pintarja v Novemmestu za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v svrho zajednega izvrševanja pleskarskega obrta je zbornica v smislu § 14. obst. 4. obrtnega reda priporočala pri c. kr. dež. vladi, ker je prosilec dokazal. da je uže 11 let izvrševal ta obrt. j) Prošnje peka J. R. na B. za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila za slaščičarski obrt zbornica ni mogla priporočati, ker prositelj ni dokazal, da bi se bil kedaj učil tega obrta ali pri njem za pomočnika delal. k) Zbornica je priporočala pri c. kr. deželni vladi v smislu ministerskega ukaza z dne 16. sept. 1883. št. 26701, prošnjo Jak. Praprotnik-a iz Krope za spregled doprinesbe učnega spričevala za žrebljarski obrt, ker je prositelj dokazal, da je bil že 18 let za pomočnika pri tem obrtu. 1) Prošnja urarja A. R. v Novemmestu za spregled doprinesbe sposobnostnega dokazila v svrho zajednega zvrševanja zlatarskega obrta zbornica ni mogla priporočati, ker zavzema stališče, da zlatarski obrt ni soroden urarskemu obrtu, sicer pa prositelj ni dokazal, da je zmožen zlatarski obrt samostojno izvrševati. (Dalje sledi.) Stavbenski red — - dt ~ 0 * Jr- -4À . I 4 9 deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 25^ maja t. 1. (Dalje.) Podstrešna stanovanja. § 81. Podstrešne sobe se smejo napravljati samo tedaj, kadar so popolnoma proti ognju varno pokrite, kadar so njih stropi popolnoma osamljeni in z opeko ali drugače ognjevarno pomostene. Obsečne zidove teh podstrešnih sob je napravljati proti prostému podstrešnemu prostoru kot zidane ločilne stene, najmenj 0*15 m debele, ali pa kot predalčaste stene iste jakosti, ki pa morajo biti na obeh staneh ometane in zamazané. Pododdelki takšnih podstrešnih sob se smejo narediti tudi iz lesa, toda takšne ločilne stene morajo biti na obeh straneh stukaturane. Dohod k sobam v podstrešji je na ist način napraviti ognjevaren. Njih okna je, kadar so narejena v strešni ploskvi, ob kraj eh obzidati ter jih zoper ogenj z oboknicami iz železne 436 okno L - ff^ CI . W | pločevine zavarovati. Vsaka podstrešna soba mora imeti ki se odpira na prosto. Za podstrešne sobe se morajo napraviti posebni dimniki in glede kurišč veljajo tudi določila • • Balkoni, verande in strešni napušči. Posebni predpisi za izvrševanje stavb. 89. a) Pri vsakem industrijalnem poslopju, ki obstoji iz več nego iz pritličja, morajo biti narejene proti ognju varne stopnice, po katerih se more, ko bi nastal požar, iz vsakega nadstropja varno priti pod milo nebo. 82. Kadar poslopje leži osamljeno, smejo se na- Pri jako razsežnih fabrikah je napraviti več stop praviti leseni balkoni in lesene verande na varnih no- nic, in sicer na vsakih 40 m dolžine poslopja po jedne, silnih konstrukcijskih delih, kakor tudi leseni strešni na- Stopnice morajo biti premokrilne in s počivališčem pre- pušči, če je vsaka točka takšnega poslopja ali obsežka kinjene, najmenj 1*30 m široke in, če se stopnic poslu- poslopja, z vštetimi vsemi prizidki vred, od sosedne meje žuje več nego 50 oseb, se morajo njih širine za vsakih najmenj 6 m oddaljena. 50 oseb več povečati za 0*50 m Drvarnice in stranišča. 83. Drvarnice in stranišča se smejo v vnanjem okraju postavljati zunaj hiše v lesenih šupah z ognjevarno streho, če te šupe zadostujejo zakonitim določilom glede osamljenja od sosedne meje. Ograje. vnanjem okraji se smejo ograje delati iz 84. poljubnega gradiva. Zaradi večje olajšave se smejo stopnišča napravljati na vnanji strani na prostoru določenem za osamljenje. Razven teh proti ognju varnih stopnic se pa smejo po potrebi napraviti lesene tekalne stopnice ; za prostore, katere niso prave delarne in kjer občuje malo oseb ali po katerih hodi malo ljudi, se smejo uporabljati sene stopnice; vsi dimniki in vsa kurišča morajo biti zidani iz ognjevarnega gradiva ter osamljeni od vsakega lesovja ; Naprave pristav. 85. V vnanjem stavbinskem okraju je dopuščeno napravljati pristave po določilih, veljavnih za odprti stavbinski zistem. Nanje se uporabljajo v IV. oddelku obsežene stavbinske olajšave, kakor tudi* one, ki so navedene v V. oddelku za industrijalne stavbě. Gnojišča na pristavah morajo biti najmenj 10 m od javnih prometnih potov oddaljena, napravljati jih je zunaj poslopij in smejo ostati nepokrita. Ilovica 86. in predkrajih : Karolinška zemlja, Črna Hauptmanica sme stavbinsko oblastvo vas, pri glede parnih kotlov in motorjev se je ravnati natanko po določilih §§ 67., 68., 69. ; nesnažne in neprijetno dišeče tekočine se morajo odvajati tako, da pod tem ne trpi okolica. Kanalizacija se ravna po obstoječih občnih predpisih. Vendar se sme uporaba javnih kanalov za odvajanje nesnažnih voda pre- povedati, če s tem predvidoma nastanejo neprilike ; fabriški prostori morajo imeti primer ven tilacijo ; vse industrijalne stavbě, ki meje na javne ceste, morajo biti zidane v prijetni obliki, njih strešni napušč r. v J ' ^r TM ia * — ne smejo nad 0*60 m moleti na cesto. (Dalje sledi.) stavbah dovoljevati še druge olajšave, dopustne po stav binskem redu, veljavnem za deželske občine. Peti oddelek, 0 industrijalnih stavbah. Stavbě, katere je šteti za take. 87. Pod industrijalnimi stavbami se razumejo v vsa fabriška nasprotji k stanovanjskim poslopjem slopja, delarniška poslopja in skladiška poslopja. Industrijalna poslopja v osamljeni legi. po- Kmetijstvo. Vinarska razstava in izredni občni zbor kmetijske družbe v Novem mestu. C. kr. kmetijska družba je sklenila v središči do- lenjskega vinogradstva, v Novem mestu, prirediti raz stavo, ki je bila od 15. do 20. t. m., kjer naj se kmet ě * na svoje lastne oči prepriča, kaki uspehi se lahko dose žejo ako se poprime novih ukov in naprav, katere so 88. ©samljeni legi se nahaja industrijalno po- drugje že davno izkušene in se porabljajo z največjim slopje ali skupina industrijalnih poslopij, kadar je vsaka uspehom. Tu naj se kmet poduči, kako mu je racijonelno £ V ^ _ ■ njegova točka od drugih poslopij in od sosednih mej od- obnoviti po trtni uši pokončane vinograde, kako se mu daljena najmenj 20 m. je ubraniti drugih sovragov, kot strupene rose, črne rje, Fabriške naprave, katere meje neposredno na isto- grozdne plesnobe itd. T vrstne fabriške naprave in pri katerih obstoji osamujoči % prostor najmenj 10 m od lastninske meje sosedne fabriške Novomeška podružnica, na čelu jej gosp. pristav V. Rohrman, sprožila misel prirediti razstavo, ter naprave, spadajo v vrsto osamljeno stoječih fabriških jo tudi za naše razmere vsekako prav častno izvršila. stavb. Osamujoči prostor mora biti in ostati nezazidan. Zemljišče javnih cest kakor tudi struga rek ali Ob jednem pak je osrednji odbor kmet. družbe sklical v Novem mestu istočasno izvanredni občni zbor, na kojem drugih javnih voda se pri določitvi zgoraj navedenih naj bi se strokovnjaki zjedinili o najvažnejših, v to stroko r » mej vračunjava spadajočih vprašanjih. * \ • 437 Na povabilo odbora novomeške podružnica zbralo druge sleparske, ničvredne postavljena in vsakemu se je v okrašenih prostorih prejšnje davkarije v četrtek dano na priliko se na lastne oči prepričati z lakmusovim dne 15. m. otvoritvi razstave obilo gospode i kot popirjem, o pravi zmesi galice v vapnom. Oni, ki si je tudi veliko kmetov-vino-gradarjev. Mej povabljenci za- pažljivo ogledal od šole razstavljene objekte, videl je v pazili smo poleg predsednika kmetijske djužbe ces. svet- mali meri celi zavod in njegovo delovanje v tej stroki. nika Ivana Murnika, vladnega tajnika dra. Krona i zastopnika dež. odbora dra. I. Zitnika, prošta P. Urha y okr. dra. glavarja , Šegulo 0. pl. Vestenecka î novomeškega župana i vodjo dež. zavoda R. Dolenca, obilo ve- leposestnikov, duhovščine, učiteljev itd. Množica navzočih kmetov - vinogradarjev pa je pričala izredno zanimanje za stvar. . uri povzame kot načelnik polnošte- Točno ob vilno navzočega odbora tukajšnje kmetijske podružnice V. Rohrman besedo in v jedrnatem nagovoru pozdravi g. predsednika kmetijske družbe I. Murnika, zatrjujoč da ne prestanejo nikdar v delovanji za prospeh mu kmetijstva, ter ga naprosi da otvori razstavo. G. predsednik se na to v lepih besedah zahvali tako marljevemu odboru novomeške podružnice, kot tudi vsem razstavljalcem, ter izreče, da otvarja razstavo ; takoj na so stopijo povabljenci stavine prostore. z Murnikom na čelu v raz- Dve prostorni sobi sta prepolni zanimivih vzorcev î pnprav j stroje v i orodja i načrtov itd. prvi razstavilo Administracija „ VVeinlaube" razstavila je sploh vse trt v porabo utensilije, katere morejo pri priti. vzgojevanji Ravno tako še druge tvrdke, kot Nairz iz Trsta ) Češkeg a (posebno zamaške), tovarna v Hrastniku Leber s pak je vposlala izbirko umetnih gnojil. Omeniti nam tudi vzorcev na suho in zeleno cepljenih trt, razstavljenih od Karlovšeka iz Šmarjete in dež. trtnice v Ljubljani. (Konec sledi.) Pregled zemljiškega katastra. (Ukaz ministerstva za finance z dne 11. avg. 1896, 1. zastran izvršitve § 11. v zakonu z dne 12. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 121) o pregledu zemljarinskega katastra.) sporazumu s c. kr. ministerstvom za poljedel-stvo se zastran izvršitve § 11. v zakonu z dne 12. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 121) o pregledu zemljarinskega katastra ukazuje to le : 1. Po navedenem zákonitém določilu je parcele, kaso v zemljarinskem katastru vpisane za gozdovje, pa bile v poprešnjem zemljarinskem operátu pripisane tere so se po večini različna orodja, katere rabijo vinogra- drugi obdelavni (kulturni) vrsti, na zahtevo njih posest- darji pri obnovitvi Vinogradov; razstavile so skoraj vse nikov če se ta izreče do konca meseca junija 1897. > tukajšnje tvrtke domača orodja, mej njimi se odlikuje prestaviti v tisto obdelavno vrsto, v katero spadajo po osobito ukusno sestavljena piramida g. A. Gusina > mej svoji dejanski in pretežni rabi, za kar ni potreba dovo tem ko kmetijska šola na Grmu razstavila vipavska litve po zmislu gozdarskega zakona z dne dec orodja kot posebno priporočljiva za globoko rigolanje. 1852. 1. (drž. zak. št. 250) ali izrecnega oblastvenega Poleg tega orodja opazili smo razstavo cepilnega orodja preklica, ako bi se bil dal kak ukaz za pogozdovanje. za najrazličnejše načine cepljenja, kot so noži y klešče, 2 ) To določilo se pred vsem uporablja o parcelah » škarje. Posebej omenimo tu tvrdko F. Juvan iz Ljubljane, katere so po vsi svoji površini v zemljarinskem katastru Dalje pomožno gradivo pri cepljenji kot zamaške, gumi, vpisane kot gozdovje, pa so bile v poprejšnjem zemlja-razstavljeno od domače tvrdke F. Perko. drugi sobi pak se nahajajo pred vsem zanimivi rinskem operátu pripisane drugi obdelavni vrsti. 3.) Uporabnost zakonitega določila se vendar ne predmeti, koje je razstavila kmetijska šola na Grmu. Raz- odpravlja s tem, da je parcela, bodi si v zemljarinskem lične trte po stenah nam kažejo v naravi trtne bulezni, katastru, bodi si v poprejšnjem zemljarinskem operátu kot uš, grozdno plesnobo, strupeno roso. Preparati trtne ali v oběh (kakor se to dogaja tu in tam) z nekolikim uši bodo menda zadnje ostanke dvomov našega kmeta (alikvotnim) ali samo približno ovedenim (ne izmerjenim) premagale, češ, uši niti ni. Trije ukusno prirejeni modeli delom vpisana za gozdovje, z ostalim delom pa pripisana od mavca, za to priliko navlašč modelováni od vodje drugi obdelavni vrsti (obdelavni odrezki). 4.) Kadar je v poprejšnjem zemljarinskem operátu y in so R. Dolenca, nam predočujejo prav nazorno početek, na- daljevanje vipavskega (najboljšega) načina rigolanja za kaka parcela vpisana z enim delom za gozdovje nove nasade, kot tudi upravo vzornega vinograda z všemi deli parcele, dasi se ta, če se na njo ozira kot celoto potřebními škarpami, odtoki za vodo itd. Dalje je raz- dejanski in pretežno rabi za kako drugo kulturo, obsa stavil zavod grozdje osem različnih direktno poduktivnih jeni z lesom, tedaj je od prepisa parcele v drugo obde j amerikanskih, kot tudi deset najbolj priporočljivih do- lavno vrsto izločiti in v zemljarinskem katastru kot goz mačih in tujih y vendar evropskih vrst y Bernardotov dovje pustiti one z lesom obsajene dele, kateri se na aparat za določevanje vapnenika v zemlji, različne vzorce hajajo na strmih, rado se usajajočih ležah ter kažejo pravilno obrezanih, cepljenih (zeleno, suho itd.) trt. Po- večje razmerje obsajenosti kakor 0 3, ali katere se na polnoma kot v naravi sestavljeni vzorci trt predočujejo hajajo v drugačnih, kakor spredaj oznamenjenih legah nam v 8 zabojih celo izgojo trte od vsaditve do njenega ter znašajo vsaj 3 ha z večjim razmerjem obsajenosti petega leta, od katerega naprej vsa delà ista ostanejo. kakor 0 5. Razstopljina pristne modre galice je kaj razumno poleg (Konec sledi.) .T. -"Ý: ."ti/fc iiiđfci'&tlđfti'ft đftđ&đ» řtuti ^^ti/fc^f'tiit^iiitiifc ^ft^fiíft^iftífwlt Aíti ift ÍÉ 0 & ............................................................................................................... $ 11 fHili Poučni in zabavni del. IlUftil 4Š MM.......M..."......................................................................i.ii.i,M,r.mn«Mni..î î 1 1 v & — Živio, gospod admiral, — klicali so mornarji. — Mi vam popolnoma zaupamo, peljite nas, kamor hočete, ■ * Če tudi so bili mornarji naudušeni, vendar je Kolumb čutil, da ta pogum ne bode dolgo trajal, kajti ljudje so le temu verjeli, kar so si sami narisali in niso mogli popolnoma razumeti ideje njegove. Zato • à * — m t * . . I je sklenil admiral vse storiti, da je pomiri. Stopi vši na mostič je z znamenjem poklical k sebi poveljnika drugih ladij in šel ž njima v svojo kajuto. — Z današnjega dne, — rekel je, — imamo resno nalogo. Večkrat se bode nam boriti z upiranjem naših podrejecev, kajti kar je za nas brezdvomna resnica, to so žanje prazne sanjarije in domišljije. Ravnati moramo ž njimi kakor z nepokornimi, ne. umnimi otroki in uporabljati vsa sredstva, da jih vzdržimo v pokorščini. Jaz bi smatral za neobhodno potrebno, da sedaj vodimo dvojni račun o dovršeni poti, jeden popolnoma točen, bodi namenjen za to, da ga predložimo njiju veličanstvoma ; drugi, ki bodi vsakemu na razpogled, naj pa ne navaja pravega šte-vila milj, katere smo prešli, temveč manjše. Ste me li razumela, gospoda ? I * V — Popolnoma sva vas razumela in se le čudiva previdnosti vaši, gospod admiral! — rekel je Martin Alonz. — Ljudje se že sedaj upirajo, a kaj bode še? — Bodita prijazna ž njimi, — nadaljeval je Ko-lumb, — pomirjujta jih z obljubami slave in bogastva v bodočnosti in še le, kadar ne bodo pomagala nobena prepričanja in prigovarjanja, se poslužita ostrosti, da ne zgubita svoje oblasti. Poleg tega zahtevam od vaju, ko bi se naše ladije razkropile, da se vsekako nadaljuje pot na zapad. V daljavi sedemsto milj mora se pokazati suha zemlja, in slednja ladija mora na tej poti vsako noč stati na s kompasom določeni smeri, in če treba, celo zasidrati. Sedaj so vama znane moje odredbe in nadejam se, da bodeta pospeševala moje náčrte. — Seveda, gospod admiral, — odgovoril je Pinson. — Torej, z Bogom! Odpravita se na svoji ladiji in porabita ugoden veter ! . .. Majhno Kolumbovo brodovje šio je vedno proti zapadu. Žalost mornarjev, ki se je bila pokazala, ko so videli sprva le morje na vse strani, se je sedaj, kakor se je kazalo, popolnoma polegla. Morje je bilo mirno in vedno ugodni veter bil je mornarjem po godu. Tako je šio do 11. septembra. Ta dan je jedva solnce izšlo in pozlatilo morsko ravan s svojimi žarki, ko je nakrat pri veliki jarboli na „Santi Marii" se zaslišal glas: „Čuvajte!" Mornarji so hiteli na krov, da izvedo, kaj je. — Tam, tam! — zakričala je dvanajstorica glasov, in kazala na jedno točko morja, kjer se je iz vode vzdigovala neka stvar z dvema odrastkoma na straneh. — Morski zmaj! To je morski zmaj! — zakri-čali so nekateri mornarji. — Pomolil je svojo glavo iz morja, in pogledal, kako se predrzne motiti njegov mir. — Zaklinjam se pri sv. Jakobu, — zaklical je jeden mornar, — on pade po nas in nas zaduši s svojim peklenskim dihanjem. 440 Neur ano blebetanje ! Laroka. zaklical je Peter Tvoj zmaj s strupenim dihanjem in peklen- skim žrelom ni druzega, kakor jarbole razbite ladije! Vidno je to rej, da semkaj zahajajo portugalske ladije ... Novice. Sajť ima Peter vendar tudi več mornarje v to je prav, vrh jarbole reklo je Pri včerajšnji dopolnilni deželnozborski volitvi je bil izvoljen z 44 glasovi g. Višnikar, proti 34 glasovi, katere je dobil konservativni kandidat g. Merhar. Deželni šolski svet je v svoji zadnji seji sklenil Pomirjeni mornarji so se razšli in ladija je na- z ozirom na resolucijo krajnskega deželnega zbora, sklenjeno daljevala svojo pot. Pokoreč se ugodnemu vetru, so se na predlog posl. Hribarja, da se slovenščina uvede kot obligatni predmet za vse učence na vseh srednjih šolah na Kranjskem. lahke Kolumbove ladije premikale vedno dalje na Bili so že kacih 300 milj od Ferra, kar je Kolumb opazil v svoje začudenje, da ladije gredo bolje proti jugu, če tudi je krmar na videz točno držal se smeri na zapad. Vznemirjen zaradi tega, šel je na mostič, da se prepričal, če je to res, kar je opazil. Pri admiralu bil je Dijego, ki ga ni zapustil ni za korak. Nagrobni spomenik so odkrili v Dol. Logatcn dne 22. t. m. pokojnému nadučitelju Vojtehu Ribnikarju. Zbralo se je 35 tovarišev in tovaršic. Nagrobni govor je imel go nadučitelj in predsednik zaveze slov. učiteljskih društev Luka Jelenec. pališču Ob 10. uri je bila sv. masa v cerkvi sv. Krištofa. Po maši Vceraj so slovesno odkrili na ljubljanskem poko-nagrobni spomenik pokojnému Andrejů Praprotniku. pa odkritje spomenika. Ob grobu je govoril učitelj E. Gangl. Otvoritev* velikovške šole. Koroška in ž njo cela Slovenska je praznovala v nedeljo dne 25. oktobra prelepo slo Kolumb je z bistrim pogledom ozrl se po morju. vesnost otvoritve narodne šole v Št. Rupertu v predmestju Ve Nakrat je přijel svojega tovariša za roko in pokazal likovca. pomenljivi slavnosti je. došlo mnogo rodoljubov od mu v daljavo. Kaj vidite tamkaj, gospod Dijego, mu je vznemirjen admiral. rekel Arana je jel skrbno gledati na pokazano mesto. Kalan in občinski svetnik Oroslav Dolenec Čuda, zares čuda! zaklical je naposled. daleč in blizu. Mnogoštevilno je bil zbran priprost narod iz Koroške. Zastopane so bile tudi druge slovenske pokrajine. Družbo sv. Cirila in Metoda, ki je zgradila šolo, so zastopali gg. drž.' poslanec Ant. Koblar, kanonik in dež poslanec Andr. ; udeležil se je slav- Kaj se vam zdi čudno ? Tam le, oni pašovi na vodi, je bil odgovor Vi je torej tudi vidite ? . ; Seveda. Morska površina je mirna, a nosti iz Ljubljane tudi deželni odbornik g. dr. Iv. Tavčar s soprogo. Grom topičev je pozdravljal došlece. Nova stavba je bila v zastavah V natlačeno polni šentruperski cerkvi je raz- lagal slavnostni govornik preč Val. Podgorc, velikovški pa- rojak, nalogo prave in dobre šole, kakoršna bo Narodna šola". Po veliki sv. maši je bilo slavnostno zborovanje veli sovi se tako lepo vidijo; prav kakor bi se dvigali kovške podružnice, slavnostni govor je imel preč. gosp. Mat. od brega v gotovo stran. Ražun, je poudarjal pomen narodnoslne ideje in naglašal, Vi imate prav, Dijego! Sedaj ni dvojbe, da so morski tokovi, a žal, da za nas neprijetni. Teko da si vera in narodnost ništa nikdar nasprotni. Drž. posl. g. Koblar je po jedrnatem govoru imenom družbe sv. Cirila m od zapada na vzhod nasproti naši smeri in utegnejo jako zadržavati našo pot... To je jako žalostno, opomnil je Arana Metoda izročil ključe čč. šolskim sestrám, ki bodo upravljale šolo. Ko je govoril še predsednik slavnostnega odbora g. Legat bla- Pii in se je odposlala udanostna izjava presvetlemu cesarju, slovil je velikovški dekan preč. gosp. VVieser novo stavbo Da jako žalostno, a ob jednem je pa vpra- slavnostnem obedu, se na to vršil v Velikovcu, bilo je šanje, če toki niso napovedovalci bližine suhe veliko lepih in naudušenih napitnic. Župnik št. ruperški preč. kanonik Treiber, duša završenega podjetja, je napil presv. zemlje. Poglejte na ona tokova; mari ni prav tako, cesarju. Andr. Kalan in dr. Iv. Tavčar sta napila koroškim kakor bi jih bil nedavno razdelil kak otok. To je lahko mogoče, gospod Krištof, trdil je Arana. pn- Vsekako, povedati mornarjem, opomnil je Kolumb, kaj sva onazila, da moramo nekoliko Slovencem Gospa dr. Tavčarjeva je prodajala mej goste sla- v v • • scice in skupila za družbo sv. Cirila in Metoda nad 77 gld. Naudušenost za narodno stvar, ki se je videla pri tej slavnosti, da upati na boljše Čase tužne Koroške. — Krasna % nadstropna stavba, s podobama sv. Cirila in Metoda in napisom Narodna šola" na pročelju močno bode v oči narodne na- n vzpodbudim njih pogum in zabranim, da ne bodo v sprotnike Letos se otvori prvi razred, za katerega se je že tem videli pojma nevarnih peklenskih sil. oglasilo do 72 učencev in učenk. Dal Bog, da bi šola dosegla Mornarji so Kolumba poslušali vendar le s topim molčanjem. Prvi časi upanja so tedaj bili zginili in zaželene uspehe Fanatični nasprotniki, so se v dan slavnosti poskrili, so dali duška svoji nevolji nad narodno šola v noči od 26. na 27. t. m. s tem, da so pobili okna njih srca je trla žalost po domovini in strah pred je, da doslej neznani suroveži pridejo pravici v roke Upati prihodnjostjo. Ta obupnost mornarjev je še bolje Kmetski shod je bil dne 25. okt. t. v To vzpodbudila Kolumbova odločnost. Navadil se je, da je slednjo noč nekajkrat vstal ter opazoval veter in vreme in strogo pazil, na katero stran vozi ladija. (Dalje sledi.) mišlju. Govorila sta na shodu ravnatelj c. kr. kmetijske družbe Gustav Pire in posestnik M, Peruzzi iz Lip. Govornika sta poljudno pojasnjevala, kako si more Barjan z umetnim gnojilom močvirne svoji njive rodovitneje narediti. Mnogoštevilno zbrani kmetje so pazno poslušali govornika in g. Peruzzi je v prepričevalno predočitvijo lepih uspehov, katere je že do-segel z umetnimi gnojili na svojem posest vu, poslušalce zela vnel za rabo umetnih gnojil. 441 — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali dalje; podružnica na Greti 30 gld. 98 kr. ; podružnica v Tolmiuu 58 gld. 78 kr. ; Č. g. dr. Iv. Janežič v Ljubljani 5 gld. ; na mesto venca na krsto kanoniku K. Klunu so darovali za velikovško šolo; č. g. Ant. Jaklič, c kr vojni kurát v Trstu 5 gld., č. g. Mat, Kolar župnik v Polju, 6. g. Iv. Mfiller, kapelan v Polju in g. Iv. Eesman, žel. načelnik v Zalogu, zložili 6 gld. ; č g Ant. Notar, ekspozit v Plavju pri Trstu, 100 gld. in si. uredništvo „Slovenca1 nabralo 30 gld.; èeski drž. posl. so poklonili pri odhodu z Dunaja 31 gl. ; namreč gg. : Adámek, dr. Blažek, dr. Brzoràd, Březnovsky, dr. Dvorak, dr. Gregr. Hajek, dr. Gerold, Janda, Kaftan, dr grof Kaunic, Konig, doktor Křamař, Krumbholz, dr. Kurz, Čestm. Lang, dr. Ign. Lang, dr. Pacak, Polák, Purghart. Rašin, Schwarz, Sehnal, Seichert, dr. Slama, SoKol, dr. Stránský, Tekly, dr. Tuček, dr. Vašaty in Vohanka po 1 gld. ; gospa Min. Rebek v Ljubljani 1 gld. ; g. F. M. 5 gld. mesto venca na grob pok. g. Ferd. Pfeiferja ; sl. posojinica na Slapu pri Vipavi 10 gld.; g. Jul. Bučar od zabave v Metliki dne 14. junija 10 gld.; ženska podružnica v Prvačini 20 gld. šentpeterska moška podružnica v Ljubljani 100 gld. pokroviteljnine ; gdč. Ljud. Mankočeva, blagajničarica tržaške ženske podružnice, 65 gld. letnine in 47 gld. 28 kr. prostovoljnih Cirilo-Metodovskih darov ; od šentjakobske-trnovske ženske podružnice v Ljubljani: gospa Uri. Jurkovič 1 gld. in gospa A. Ekar 2 gld. letnine; .moška podružnica v Kranju 53 gld.; č. g. S. Tolminec 5 gld. kot mesečni prispevek; g. Mar. Rebek je plačala kot ustanov- nica 10 gld.; Litijske Slovenke 100 gld. pokroviteljine; Litij-sko-šmartinske Slovenke 100 gld. pokroviteljine; „Narodna družba" v spomin pok. dijaškemu očetu Luki Jeranu, 10 gld.; „Vesela družba v mlinu" 12 gld. 39 kr. ; č. g. Fr. Jeršič, v. p. župnik pod Sentjurjem pri Izlakih 2 gld. ; iz nabiralnika v Svetinovi gostilni pri Žirovnici 16 gld., nabranih večinoma ob zborovanju kat. slov. društva za radovljiški okraj ; gospod proí. M. Pleteršnik 5 gld. ; č. g. prof. dr. J. Svetina 3 gl., mesto udeležbe pri vrtni veselici šentpeterskih podružnic ; „Dva Notranjca" 10 gld. za velikovško šolo mesto kresa v èast sv. bratoma ; ženska podružnica v Kranju 74 gld. ; g. A. Mesar iz Livka pri Kobaridu 31 gld., po g. Mat. Senčarju z geslom: „V slogi je moč!;" 100 gld. pokroviteljine akad. podružnice v Gradca; čč. gg mariborski bogoslovci za šolsko leto 1895/76. pokroviteljine 100 gld. št. 2 z geslom „Ciril-Metodov duh Slovence vse prešini, — Da zvesto udan bo vsak Bogu in, domovini!" — nadalje 5 gid. 50 kr., katere so isti žložili za velikovško šolo na god sv. bratov ; volilo vpok. duh. g. Fr. Knifica v Ljubljani 89 gld. 47 kr. ; volilo pok. g. Ant. Špindlerja. c. kr. zemljeknjigovodje v Brežičah, 10 gld.; gdč Mar. Nadlišek pri Sv. Ivanu v Trstu je poslala s slo-vanskim podravom odborovo nabirko kot Ciril-Metodski dar v znesku 55 gld. 79 kr. ; g. Franja Špilar v Št. Petru na Notranjskem 4 gld. 64 kr., katere so darovali: g. V. Calvisi iz Reke 1 gld , gdč. Iv. Velepič in Adolf Špilar 1 gld globe, gg. Kar. Gabriel, J. Nadrah, Jur. Zornik, po 50 kr. in ostalo svoto več drugih oseb. (Dalje sledi.) — Novo pošto dobe v Radomljah v kamniškem okraju. — Crnuški most. Vsled velikih nalivov minolega tedna je Sava močno narasla. Poleg drugih škod, ki jih je napravila, je spodkopala tudi most pri Črnučah, da se je usedel. Promet čez most so zaprli. Upati je, da most v kratkem popravijo, ker je voda upala. — Skrivajte pred otroci žvepljenke! Triletni sin ikajžarja Fr. Gregorca v Spod. Domžalah je dne 20. t. m. igraje se z žvepljenkami užgal očetov dom -Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje. . -i • » — Zadusil se. je v stanovanj i dne 24. t. m. 701etni Jan. Petrič v Goričici pri Vrhnikî^ šílela se je v sobi postelja in obleka in dim je zadusil starca. — Mrtev se je zgrudil dne 25. t m, zvečer na cesti na Glincah 241etni posestnikov sin Franc Kremžar iz Preserja. Bruhnil je kri iz sebe in je bil takoj mrtev. — Nesreča. Mesar Karol Petrič v Radec ah pri Zidanem mostu je iz lova domov přišedši jemal pred hišo paitrone iz t _ puške. Poleg je stal Janez Jelen Nesreča je hotela, da se j»e puška sprožila in je zadela Jelena, ki je bil takoj mrtev — Ustreliti je hotel dne 22. t m. 70Ietni Val. Pe-terlin v Gornjih Gameljnih svojega zeta Andr. Kodermanna. Poměřil je nanj, a ga ni zadel, potem pa je zbežal. — Drag poljub. Čudno obsodbo ima izreči v kratkem sodišče v Dublinu. Bogata a stara dohodkarica se je zaljubila v trideset let mlajšega trgovca. Mladenič pa vzlic njenemm> bo-gastvu ni maral za njo. Zaljubljen je bil v mlado deklico, katero je hotel vzeti. Starša dama je sklenila maščevati se nad njim. Šla je v njegovo prodajalnico, objela trgovca, pri katerem je sedela nevesta, okrog vratu, ga poljubila, potem mu pa očitala nezvestobo. Vsled tega dogodka je nevesta ljubezen odpovedala trgovcu. On sedaj dohodkarico zaradi tega po-ljuba toži za 36 000 gld., kolikor bi njegova nevesta bila imela dote. — Neprijetna zmota. N. je dne 24. t. m. obiskal Zagreb s svojo ljubico. Izstopil je v hotelu, potem je pa šel ogledovat po mestu. V več gostilnah se je pa dobro napil in vračajoč se, je zašel v neki drug hotel in hitro šel v neko odprto sobo. Mislil je, da je šel v svojo sobo in se je hitro ulegel spat. Přišel je bil v hišinjino sobo. Hišinja se je seveda prestrašila, ko najde tujca v svoji postelji. Poklicala je hlapca, da ga vrže iz postelje. Ko je hlapec tujca prijel, je ta mislil, da ga je napal kak ropar. Hitro je segel po palici in hlapca pretepal. Pretepel je tudi slugo, ki je přišel na pomoč hlapcu. Oba sta zbežala. Tujec je pa sedaj spozna! svojo zmoto, se napravil in odšel Policija zagrebška je pa vendar dognala, kdo je bil, in N. bode zaradi svoje zmote imel še neprijetnosti. — Tat v cerkvi. V cerkvi sv. Kozma v Reki, je te dni po noči cerk vnik ogledal, če se ni kak tat v cerkev splazil. Zares najde nekega moža, ki pa je hotel s tem plašiti mežnarja, da se je dělal za liudiČa, tulil, žvižgal in pljuval je. Mežnar se ni dal ostrašiti. Zaklenil je cerkev in šel po žandarja. Ko sta prišla z žandarjem, ništa mogla nikogar najti, če tudi sta preiskala vse kote. Mežnar se je jel opravičevati žandarju, da ga je po nepotrebnem iskal. Sedaj pa spozna, da je zares mogel biti sam hudič, ko je toko zginil iz cerkve. Žandar je še malo pogledal po cerkvi, kar opazi, da nima neki svetnik marmornih temve? slabe usnjate čevlje. Res gre gledat in najde za svetnikovim plaščem tata, nekega A. Sirteilna iz Ljubljane. — Požar v Čikagu. Pogoreli ste dve žitni skladišči v čikagu, v katerih je bilo poldrugi milijon bušelnov pšenice. — Ropni umor. V Nemiliju pri Parizu so našli v vili umorjeno zakonsko dvojico Poirieu. Ubil jih je nekdo z lesenim z železom okovanim kijem, katerega je pustil v vili. Ubijalec je vlomil v razne škrinje in omare in vse odnesel, kar je imelo kako vecjo vrednost. — Kraljica angleška je v nevarnosti, da oslepi. Delà se jej siva mrena na očesu. — Ušel. Okrajno sodišče v Zagrebu je te dni obsodilo nekega Mija Kozlovića v osemmesečni zapor zaradi tatvine. Kozlovic je bil v vsem že nad 20 let zaprt. Ko so ga sedaj obsodili, jo je hitro pobegnil, nikdo ne ve kam. Kar zman- kalo ga je. — Najstarši člověk na Dnnaju je neki G. Kohn, ki 'je nedavno slavil svojo llOletnico. Vidi vse dobro in čita še lahko iz svoje molitvene knjige biez očal. Ohranil si je jako dober spomin. Rad pripoveduje razne podrobnosti iz francoskih vojsk. Bolan je bil v svojem dolgem življenju samo dvakrat. / 442 Umor in samomor. Na Dunaju je te dni vdova Limberg oběsila svoje tri majhne deklice, potem pa sama sebe. Draga zibel. Carica vdova je podarila za carjevo hčerko Olgo jako dragoceno zibel. Zibel je okrášená z biseri in dragocenimi kamnimi. Nad otrokovo glavo se sveti zlata z dragocenimi kameni okrášená ćaijeva krona, katero drži angelček. Nesreča na strelišču. V Hauru je inžinir Brindau na strelišču hotel dati kapselj v zapor nekega za grško na-menjenega topa. Pri tem je nastala eksplozija. Inžener in jeden streljalec sta ubita. Neki grški častnik je ranjen na oČeh in nogah. Jednemu delavecu je zdrobilo roke in izgubil obe očesi. Sleparija pri poštni hranilnici. Nedavno je pri dunajski poštni hranilnici si nekdo dal izplačati 12 000 gld., s ponarejenim likvidacijskim listom. Zaprli so nekega Sudga, je sumljiv, da je kriv te sleparije. Sudga je nedavno bil v preiskovalnem zaporu zaradi poneverjenja in ondu soj etnikom pripovedoval, kako se da oslepariti poštno hranilnico. Razložil je jim, da je treba iti blizu okna, kjer se izdajajo likvida-cijski listi za izplačilo. Pri sebi je pa treba imeti več pona-rejenih likvidacijskih listov, v katere je potem treba le še zapisati številko šeka, znesek in številko likvidacijskega listka. Posluša in opazuje se, kdaj da kdo pride s šekom na večji znesek. Sedaj se skrbno posluša in opazuje, katero številko ima šek, za koliko se glasi in katero številko dobi likvida-cijski list. To se lahko opazi, če je dotičnik izurjen. Ko odide dotičnik iz sobe, gre se za njim, če ne gre naravnost k blagajnici. Potem se v ponarejen likvidacijski list upišejo ome-njene številke in gre ž njim k blagajnici. Ker se je goljufija zgodila na ta način, dolže Sudgo. On je pa dokazal, da je tedaj bil v drugem kraju. Sodišče ga pa vzlic temu ne izpusti iz zapora, ker se misii, da on pač sam ni vsega izvršil, temveč je kacega tovariša naučil, da je pri pošti sleparijo izvršil. Challemel Lacour, slavni francoski državnik in odlični učenjak, tavoriš Gambettov in večkratni minister, poslanik in predsednik senatu, je umrl v Arvanchesu, star 69 let. Pokojnik je bil dolgo let sotrudnik lista „Republiqe Française", v kateri je spisal znamenite članke zoper klerikalizem. Iz obupa v smrt. V Berolinu živeČa vdova Limberg je delala noČ in dan, da preživi sebe in svoje tri otroke. Vsled prevelikega napora je obolela in siromašni rodbini je nedostajajo celo kruha. Obupana žena ni vedela pomoci in je umorila svoje otroke, katerim je přeřezala vratove in naposled sebi zabodla nož v prsa. Sele več dnij po tem obupem činu so ljudje pogledali v stanovanje in našli mrtvece. Loterijske srećke. V Linču dne 24. okt. t. 1. : 77, 64, 47, 12, 45. V Trstu dne 24. okt. t. 1.: 38, 81, 68, 85. V Pragi dne 28. okt. t. 17, 37, 90, 61, 67. rž gld. ajda gld. 8* leča gld. 10 Tržne cene. V Ljubljani dne 14. okt. 1896. Pšenica gld. 7 80 kr kr., ječmen gld. 5 50 kr., oves gld. 6 50 kr. kr proso gld kr turšica gld. 5'20 kr kr., grah gld. 10 kr., fižol gld. 10 kr r (Vse cene veljajo za . 100 kgr.) Podpisana volilna komisija je bila z ukazom c. kr. deželne vlade z dne 25. avgusta 1896. št. 13.185 po določbah § 8 zakona z dne 29. junija 1868 drž. zak. št. 85, in § 7 volitvenega reda trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani postavljena, da volitve priredi in zvrši. Ona je volilske imenike za trgovski in obrtni odsek in sicer po treh volilnih razredih teh odsekov sestavila. Imeniki bodo od 29. oktobra do vštetega II. novembra 1896. za vlaganje ugovorov, ako bi jih kaj bilo, v Ljubljani pri mestnem magistratu v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih javno razpoloženi Ugovori zoper volivske imenike se smejo v omenjenem obroku za Ljubljano pri mestnem magistratu, na deželi pa pri c. kr. davčnih uradih ustno ali pismeno prijaviti, smejo se pa tudi neposredno pri volilni komisiji v Ljubljani vložiti. Na ugovore po obroku vložene, se ne bode oziralo Pa obroku za ugovore bodo imenovani uradi volilske imenike volilni komisiji vrnili, in ta bode o ugovorih razsodila ni razsodilo ugo-vornikom naznanila. Na podstavi popravljenih volilskih imenikov bode volilna komisija izkaznice in glasovnice z razpisom volitve poslala obrtnim oblastvom I. stopinje (okrajnim glavarstvom, oziroma mestnemu magistratu), katera bode navedena tiskovine volilcem proti vročil-nemu izkazu in sicer v Ljubljani neposredno, v drugih krajih pa potom občinskih uradov naročila. Volilci se tudi opozarjajo na to, da se smejo tudi popravki naslovov vložiti pri imenovanih uradih, ali neposredno pri podpi-sani volilni komisiji (pisama trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani) 75.000 kron je glavni dobitek velike 50 krajcarske loterije v Inomostu, kateri znesek se z samo 20 0 0 odbitka izplača. Opozarjamo torej naše čast. bralce, da je sreČkanje uže novembra t V Ljublj dne 26. oktobra 1896 C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. • %V - 1« A i Velika 4 kraj carska loterií a Inomostu. Glavni dobitek 1 'i- « C ♦ i Kť! àï i iïï: T;3T th ' A. fj j-*. JI .-■ .* |„ . -, rt* f Vr t* > \ :: 1 í S^ffiL- * " >»> " 1 rs mn-' * 4' gotovini odbitka. Srečke á kr. priporoča J. C. Mayer bankir Li ub lj ani Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.