Dr. Fran Bradač
Ali je to mogoče, gospod?
(Poljslta narodna)
Ubog mladenič je prišel v grad in prosil podpore, ker ni mogel najti dela. Gospodar gradu je rav-no štel na mizi denar in je imel že lep kup zlatnikov.
»Ce mi poveš nekaj, kar se ni moglo nikoli zgoditi, ti dam vse zlatnike, ki leže na mizi,« je rekel gospod mladenicu.
Pametni mladcnič je nekaj časa premišljal, potem pa začel pripo-vedovati: »Prišel sem nekoč k ne-ki ženi v vasi in sem jo prosil, da bi mi dala kaj jesti, zakaj bil sem zelo lačen. Bila je revna najemni-ca, doma ni imela ničesar razen malo graha z zeljem. Jedel sem zelje, kar mi pade zrno graha pod mizo in začne rasti. Preden sem pojedel zelje, je zrasel grah že do mize. Ali je to mogoče, gospod?«
»Mogoče,« je rekel mirno go-spod?«
»Izvrtal sem mu v mizi luknjo, gledam, in grah raste više in više, vse do stropa... je to mogoče, gospod?«
114
»Mogoče«, odgovori gospod.
»Napravil sem luknjo v strop in grah raste in raste. Zrastel je do neba. Mislim si, da bi bilo dobro videti, kaj se godi v nebesih. Opri-iel sem se graha in plezal kvišku. Splezal sem do neba, stojim, se oziram naokrog... je to mogoče, gospcidV"
»Mogoče,« je spet odgovoril f spod, toda že se je začel kesati, da je obljubil mladeniču toliko zlatni. kov.
»Oziram se še bolj in vidim raz-na čuda... Kar me uzre sveti Pe-ter s PavJom. Hitita fc meni, se je-zita — jaz pa hop! in sem se skril na peč. Začeli so me iskati po vseh nebesih, jaz pa sem tiho sedel y [konoplji, ki se je sušila na peči. Ko so nekoliko utihnili, sem še] ven in iskal luknjo, skozi katero sem se priplazil v nebesa. Luknjo sem našel, toda ... graha ni bilo iveč; gotovo ga je kdo odlomil. Vr-rnll sem se po konopljo, jo sesukal \v dolgo vrv, jo privezal k nebu in se spustil po njej doli. Je to mo-goče. gospod?«
| »Mogoče«. pravi razsrjeni go-«pod; žal mu je bilo denarja, za katerega je bil stavil.
»Spuščam se in spuščam,« govo-ri mirno mladenič, »kar opazim, da mi zmanjkuje vrvi, in sicer vsaj za tri milje. Kaj naj storim? Mora) sem splezati znova gori, tam seiii vrv odrezal in jo spodaj nasta-vil... Je to mogoče, gospod?«
»Mogoče«... je dejal gospod, ki mu ni bilo do šale in se mu ni ho-telo poslušati. toda iz Iakomnosti ni priznaval, da je stavo izgubil. In mladenič nadaljuje:
»Ze sem bil blizu zemlje, toda vrv ie bila še za pol tnilje t>rekrat-ka. Spustil sem se in skočil doli... Padel sem s tako silo na zemlja, da sem se do vratu vdrl vanjo. Kaj sedaj? Nisem imel ne motike. ne lopate! Moral sera teči domov po orodje, izkopal sem samega se-be ter skočil ven. Jc to mogoče, gospod?«
»Mogoče, mogoče, toda končaj že svoje čvekanjel«
»In potem sem šel dalje,« pripo-veduje mladenič, ki je poznal ošabnost in lakomnost gospodovo in se je hotel pošaliti z njim. »Za-čelo je strašno deževati. PremočU sem se do kože. Iščem, kam bi se
skril. Slednjič zagledam na travdB ku raztrganega pastirja, ki pasa svinje. In ta pastir je imel tako v«l lik klobuk. no. kakor skedenj! ZleJ zem pod ta klobuk, da bi se mulm skril pred dežjem, pastir se obrrul k meni in jaz spoznam — da je tM vaš oče, odlični gospod...«          I
»Ti, ti nepridiprav. To ni m(K goče!« je zakričal gospod, pozabil na zlatnike, na vse in kričal: »Ka-ko se upaš take stvari izmišljati! Moj oče ni nikoli pasel prašičev. kaj budališ!« P]aniJ je Sz sobe in jezno zaloputnil vrata. In zdaj je mladenič brž pograbil zlatnike z mize, si napolnil žepe in jo veselo žvižgaje mahnil po širnem sve-tu...
115