gt. 29. V Gorici> v soboto dne 8. marca 1902. Te6aJ XXXII. Iihala trikrat aa teden v šestih lidanjlh, is aieer: vsak torek, fetrtok in soboto, ajatraaje !«-«Mtfe opoldne, veferae lidanje pa ob 3. un popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter a .Kažipotom* ob novem letu vred po porSti prejemaš« ali ˇ Gorici na dom pošiljana: Vsa leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 . , „3-30 četrt ieta ......... . 8„ 40 » , , 170 Posamične številke stanejo 10 vin. " r -* **? Naročnino sprejema upravnStvo v Gosposki ulici štv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršeek vsak dan od 8. nre zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od 9. do 12. are. Nsaarailla brez doposlane *M-ee*in» mi ¦« oziramo- Oilaval I« pa»la»le« se računajo po peht-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 kr., »-krat 7 far., 3-irat 6 kr. vsaka vrsta. VeŠkrat po pogodbi. — Večje 5rke-t» -prostora. — Reklame ia spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko ia vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Sarolalaa ta «fla*e J» plaeatl loeo Gerlea, »Vse za omiko, svobodo in napredek N Dr. K. Lavni. Uredulftvo se nahaja v Gosposki ulici 6t 7 v Gorioi v I. nsd«tr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do IS. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 11. »opisi naj se poSUjajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj bo pošiljajo le upravniStvu. ___. „PBIM0REC" izhaja neodvisno od «8ooe» vsa* petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-fiO. «So8a» in »Primorec« bo prodajata v Gorioi v to-bakarni Schwarz *» Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenSiS na trgu della C^enna m Pipan viuloi Ponte deUa Fahhra. Odgovorili urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Vačerno izdanje.) »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal. Zipet v volilni borbi. in. Hud volilni boj se bije te dni v tolminskem okraju. Boj gre, glede na končni rezultat, za to, ali naj pride v deželni zbor za poslanca miad in krepek mož, tnož, ki pozna vse razmere tolminskega okraja in ki je po svojem stališču naravnost poklican zastopati kmečke občine tolminskega okraja tudi v deželnem zboru, ali pa da pride v deželni zbor kdo drugi, kdo, tega klerikalci Se danes ne vedo povedati, ker le vedno nimajo kandidata. Tisti volilci, ki so volili take volilne može, ki morajo še le čakati, da zvedo, kdo bo njihov kandidat, torej koga smejo voliti po ukazu iz farovža, so volili kar slepo »tje v en dan*; torej njim ni mar, kdo jih bo zastopal v deželnem zboru, ali Peter ali Pavel, marveč prepuščajo to skrb g. nuncu v fa-rovžu, Volilci, ki so že volili za našo stranko, ki volijo ali ki bodo Se volili, pa že vedo dobro, za kaj gre pri teh prvotnih volitvah, in vedo, za koga so volili volilne može. To je velikanska razlika, in reči se mora, da le tisti so možje, ki vedo, kaj delajo, in to v prepričanju, da pri teh volitvah gre za to: poslati v deželni zbor zastopnika iz srede kmečkih občin na Tolminskem, drugi pa, ki derejo slepo za nuncem na volišče, ne morejo veljati za može, ker ne vedo nič, za kaj gre, marveč mislijo le, da morajo ubogati gosp. nunca, kakor jim on reče, in ako jim on laže, da te volitve pomenijo boj za sveto vero, mislijo, da mu morajo tudi to verjeti. Pomilovanja so vredni taki ljudje, ki so se dali zaplesti v farovske laži ter ki verujejo, da delajo za čast božjo in izveličanje duše pa za sveto vero, ako volijo edino le tako, kakor veli komando iz fsrovža, največje in najstrožje obsodbe pa so vredni oni poliukujo nunci, ki se na tako brezvesten in nesramen, duhovniškega pegica skrajno nevreden način poslužujejo svojega vpliva kot duhovniki, da sleparijo ubogo ljudstvo, da gre za sveto vero pri volitvah, da naprednjaki hočejo cerkve in duhovnike odpraviti itd. Najhujšo obsodbo zasluži taka zlobna igra z najsvetejšimi cutstvi našega naroda, ker v marsikateri hiši, vsled grožnje nunčeve, trepetajo, da bodo morali umirati V deželi neverjetnosti. (Nadaljuje Ahasver.) O aHbmuncu!usu* ni ne duha ne sluha; zato vznemirjajo in begajo najrazličnejše govorice radovedno občinstvo. Očitni in skriti častilci njegovega nedosežnega genija iščejo tega slavnega stvarnika »Goričinih* sobotnih pisem po celicah v ulici Alvarez, kjer rou je baje uredništvo preskrbelo iz tiskovnega sklada radi njegovih nevenljivih zaslug za slovensko podlistkarstvo sobico z omreženimi okenci, iščejo ga pa tudi po celicah v ulici sv. Antona, kamor bi bil baje prišel radi poskušala umora slovenske inteligence, katero so okužili bakcili neumnosti, mrgoleči v »Gori-cinih« podlistkih, — toda zaman! 3odi se, "a ie izdihnil svojo podlistkarsko dušo, ozi-roma to, kar imenujemo pri vsakem drugem c'oyeku, dušo. Najbrze so te le prazne govorice, kakor tudi ta, da ga ni mogel razsvetliti n,t' sam Šu3teršičev sveti Duh, kateremu pač "Nora vsak veren katoličan prisojati največji JPliv, največjo moe v naših slovenskih deklah. Ostane nam edino Ie še en izhod iz ega 'abirinta sumnicenj in govoric, da je namreč šel podlistkaC, ko je opazil na Go- brez poslednje tolažbe, brez odveze grehov — ker v .liberalno* hišo ga ne bo, tudi če bo sila in ga bodo klicali! — in ker v marsikateri družini vladajo razprtije med gospodarjem in gospodinjo ali med stariši in otroki, ako je en del, zlasti ženski, fanatizovan od nunca, da hujska in draži drugega, ako se noče pokoriti povelju iz farovža pri volitvah. Politikujoča duhovščina si nakopava vedno večje grehe na svojo že tako umazano vest, naravnost zločin pa je zloraba vere in cerkve v politične svrhe, in to še toliko bolj, ker igra tudi denar veliko vlogo. Klerikalci hočejo z denarjem in s pijačo pridobiti gore; cvenk mora odločiti v njihov prilog. Torej sama nemoralna sredstva so si izbrali, da pritiskajo na telo in dušo ubogih gorjanov, da bi volili tako, kakor je farovžem ljubo. In ako zmagajo z nepoštenostjo, sle-parstvom, zlorabo vere ter z brezstidno igro z najsvetejšimi čutstvi našega naroda, pa bodo kričali; Naše dobro ljudstvo je govorilo ter volilo »katoliškega" poslanca, dočim je resnica, da vsak vspeh na političnem polju za klerikalno stranko je le plod sleparije in skrajne brezvestnosti..... Boj se bije dalje. Kakšen bo konečni izid, tega danes še ni mogoče reči, dasi so klerikalci zmage pijani že kar naprej. Ape-lujemo z nova na naše volilce, da gredo do zadnjega moža na volišče, in to povsodi, brez izjeme, ter nevstrašeno volijo za napredno stranko. Kajti ob tej priliki se mora pokazati, da po gorah ni vse tako klerikalno, kakor kričijo farovški listi, marveč da med volilci za deželni zbor v tolminskem okraju je še mož, ki se ne dajo strahovati farovžu in ki ne verujejo 1 a ž e m iz posvečenih ust, da gre za sveto vero, in da je tisti, ki voli po ukazu iz farovža, za Boga, kdor voli proti, pa za hudiča 1 Volilci na noge l Pokažite, da ima napredna misel tudi v gorah lep del naroda za 3eboj, zato ne metati puške v koruzo, Marveč na volišče vsi, do zadnjega moža. Rodoljubi, na delo! Bitka še ni zgubljena, naše orožje je čisto in pošteno, zato naprej, posnemajte Kraševce 1 Ko skončajo prvotne volitve, potem pa bomo videli, kdo zmaga na dan 20. t. m. Za sedaj pa bodi vsem parola: Na volišče do zadnjega moža! riškem neugodna tla za svoje vspešno delovanje, k uredništvu »Brivca* v Trst, kjer 30 prozročili njegovi dovtipi in sarkazmi znani velikanski štrajk. S^tem so se mu pa izjalovili zadnji upi, upi, dasi prilasti tu v bližini morske obali vsaj nekaj soli, brez katere ne more nadaljevati svojega pričetega »literarnega" dela v korist in prosveto slovenskega naroda. Po tej žalostni izgubi iskrenega mi prijatelja me tolaži samo še dejstvo, da sem odložil za nekaj časa svojo potno torbo in palico in se naselil v tej divni »deželi neverjetnosti*. Akoravno je deževalo z majhnimi presledki že štiri tedne, vsled česar se ni mogla izneblti lep čas velikanskega blata Gorica mesto, »Gorica* časopis, pa se ga — kakor se bojim — nikdar ne izriebi, nas vendar nič ne nadleguje voda, ker smo je že vajeni iz klerikalnih vodenih člankov pod-in nadiistkov. Mogoče se dobi med klerikalci kaka prebrisana glavica (zakaj bi pa ne imeli klerikalci zraven zelnatih glav tudi prebrisanih glavic?!), ki poreče, da se tudi »Soča* list ravna po Soči reki, da je tudi ona umazana. Soča, katera je navadno čista in prozorna kakor steklo, izgubi le tačas svojo.lepo barvo, kadar pere in žehta v svojih predalih kakega klerikalca, seveda brez vspeha, ker današnja DOPISI. S Trnotega pri Kobaridu. (Občinske volitve.) —- Redek dopis s Trnovega, ali še tega bi ne bilo, toda prisilil me je dopisič v »Primorskem Listu", kateri nesramno laže o občinskih volitvah na Trnovem. Popred ko začnem, odločno rečem, da je vsa pisana bedarija gola in podla laž. Dopisun ali bolje rečeno samohvala zatrjuje, da so šli naši naprednjaki iskat pomoči v Kobarid in da je prišel iz Kobarida g. Urbančic, po domače Kotlar, in še par drugih naprednih junakov. Lažniki, kako morejo to pisati, res lepi so ti klerikalni kampjoni. Res je pa nasprotno. Mi ubogi damo 1000 K tistemu, ki je videl g. Urbančiča in par drugih naprednih junakov radi obč. volitve na Trnovem. Požurite se torej Vi, bogati Kolar, oče Guri, mali Juri, Franc Toncin in dolgi Berginc, prilika je lepa, lahko zaslužite, Vam bodo vsaj stroški nekaj pokriti, kar ste žganja plačali v Kobaridu, posebno v novi krčmi pri Tonu tistega dobrega trpinskega po 28. Se nekaj bogatih kmetov na Trnovem je proti Curjevi koledi. Na Trnovem sta dve stranki, tako imenovana uboga in bogata. Na bogati strani so volilci prvega razreda, na ubogi pa drugega in tretjega razreda, torej samoumevno je zmagala pri zadnjih občinskih volitvah, katere so se vršile 6. februarja, uboga stranka. Bogata stranka, na čelu stari župan Kolar, oče Čiiri, mali Juri, Franc Toncin in Berginc so brali koledo po Kobaridu, Staremselu, \ Ladreh in kupovali glasove z žganjem, da bi zunanji volilci tretjega razreda preglasovali Trnovce tretjega razreda, in bi ti volili može iz bogate stranke, in si s tem priborili zmago. AH koleda jim je jako slabo spadla, ker ni nobenega volilca s seboj spravila, nobeden jim ni hotel iti v past, ker so zunanji \~lilci sprevideli, da gre bolj za pošteno reč od strani ubogih. Dopisun tudi pravi, kako bode Blejž županovr 1, ko še nam sebe ne more. Mi smo pa nasprotnega mišljenja, ali ne ve oče Curi, da se mu vse čudi, kako more biti starešin, ko nima na glavi več ščetin. Dalje kako more Kolar županovati, ker še sam svojega ne more. Pred tremi leti je bil še ubog in so ga še ubogi volili za župana, ali glejte junaka bogataša, kar vozi drva in perečarje s Trnovske gmajne, je postal bogat. Zdaj se pa jezi, veda še ne pozna takega mila, da bi se ž njim moglo oprati klerikalno vest in klerikalno dušo. Pust nas je zapustil, česar se pa ne spozna iz »Gorice* in »Primorskega Lista*. Ta časopisa si je izbral „Pust* po izgubljeni vojski s pepelnično sredo za svoje prebivališče, kjer kraljuje samozavestno s svojimi udanimi ministri, z Gregorčičem, Pavlico, Su-holazcem in z drugimi Črkostavci. Več duhovnikov tolminskega okraja pa izvršuje natančno povelja svojega kraljevega Veličanstva s tem, da poživlja ob torkih, četrtkih in sobotah dr. Tumo k preklicu neopravičene trditve, da so oni grozili ljudem a večnim pogubljenjem. To je ros največje obrekovanje blage in verne politikujoče duhovščine od Tumove strani, ker orli niso grozili z večnim pogubljenjem, ampak s peklom, prekletstvom in papeževim blagoslovom. Toliko v popravek! To so vam neverjetnosti; človek se jih kar mora razveseliti, »Primorski List* (glej Številko 9. letošnjega letnika, oziroma zapri takoj oči, ako jo imaš pred seboj, da te ne zadene kap!) prinaša dopis, ki se tako glasi: »Št. Ferjan, 25. februvarja 1902, Kakor znano, umrl je 26. t. m. tukajšnji gospod nadučitelj Filip Jakob Komavli. Kako je bil v obče spoštovan, pokazal je pogreb blagega ranjkega ko je odletel od njemu tako priljubljenega županskega stolca. Toliko v pojasnilo, Vi bogati Kolar, kunštni oče Čuri, mali Juri, Frane Toncin in Berginc in na koncu Se Meh, ki ste ga tako nategnili, ker niste s seboj nič vozili, ste zdihnili, oh kako je to hudo, ker ni s Koledarji nobenega bilo. Ubogi Trnovci. Iz Gor. Branlce. (Razno.) Dne 14. in 15. minolega meseca smo imeli v Štjaku občinske volitve. Volilna borba je trajala za tretji razred nepretrgoma od 9. ure zjutraj do 8. zvečer. Konečno je padla narodno-napredna stranka za 2 glasa. V prvem in drugem razredu se pa skoro udeležila ni, ker pri volitvah v tretji razred so naši možje sprevideli, da so se dogajale očividno nezakonitosti, radi katerih so vložili rekurz za vse tri razrede. Volilno komisijo je sestavil modri g. župan iz samih mlečozobnežev svojega kalibra. Klerikalci so obhodili vse sosedne občine okoli svojih pristašev in pt brali vsa pooblastila od njih. Najhujo agitacijo je vodil znani naa g. predsednik, ki je po celo dneve trgal škornje po hribovskih vaseh. Dan pred volitvijo je poskušal svoj lov tudi po Branici. Ali past je bila preslaba, dasi se res klerikalci poslužujejo vseh hudičevih sredstev. Predsednik je prišel v vas Koboli. Tam ..a nekaj časa rjovel kot znorel, potem je šel k nekemu volilcu, ga nagovarjat, naj gre volit na njihovo stran. Ali ker je videl, da ne opravi ničesar, ga je jel nagovarjati, da naj se zgovori, da je dobil neko pismo, da mora iti z doma. Ali mož se ni dal prekaniti, marveč ostal je trden on in vsi drugi vasnikt so volili z napredno stranko. Potem je šel nad narodne Cehovince. Privabil je bil k sebi dva svoja prijatelja, ki rada ma-žeta kastrole, ter ima dal ocreti nekaj mule. Obljuboval je pa, da ako potrebuje kdo denarja, mu da, konjičke jim da, vina, šnopsa itd. Za nadomestilne volitve dež, poslanca so izvolili tudi 2 klerikalca. Takrat se je pri-krohotal predsednik domu, rekoč nekemu mladeniču, da naj pove »naprdnjakom*, da so tudi tam propadli.... Ali mi nismo padli ne, pač pa vi, in zelo nizko ste padli v sežanskem okraju. 18. t. m.* — Med tem, ko se vrše povsod akcije za sežiganje mrličev, je izumil Šte-verjanski dopisun novo metodo, katero je klerikalna. stranka odobrila s tem, da jo je sprejela v svoje predale. Najprvo se izroči človek, zaprt v tesno rakev, še živ materi zemlji, zapoje se mu ob grobu »Jamico tiho", teden pozneje pa se sporoči centralnemu organu v mesto, da umre že pokopani človek Seie drugi dan. Čudim se le, kako je pustila stroga cenzura ta dopis v Širni svet, ker je pač v takem nasprotju z zakoni, da se bi lahko postavilo celo klerikalno kliko pred porotnike, in sicer radi dveh zločinov: ker pokopavajo še žive osebe, in ker vedo že dan poprej za jutrišnjo smrt, kar ne izključuje suma, da so dotično osebo oni spravili s tega sveta. Temu kratkemu poročilu sledijo taki verzi, da se mora pač vsakdo vprašati, v čem se je.pač zameril Števerjanski nadučitelj klerikalni bandi, da ga po njegovi smrti povzdigujejo s tako poezijo. S to pesnijo je ugladil dopisun novo pot v slovenski književnosti, pobil popolnoma stari in ne več moderni dekadentizem in vstvaril novo, moderno strujo j kilodehtizem. Rad bi prepisal par verzov iz »Primorskega Lista* v ilustracijo pesniškega tega talenta, toda nočem oskruniti spomina ranjkega učitelja, kakor delajo navadno klerikalci S spo- V nedeljo, je delil naS g. kurat V. listke za Velikonoč možem. Ali namesto krščanskega nauka jim je dopovedoval o tistem ljubeznivem pisemcu, češ, da ni res, in zahvaljeval'je tiste, ki so mu podpisali »flajšter*. Obljuboval jim je vse papeževe žegne in vse dobro na tem in onem svetu, tisti pa, ki niso podpisali, da bodo pa nesrečni na obeh krajih, dalje je zbadal neke napredne može, ki so bili še kot mladeniči po svetu in ki niso prinesli v glavi slame namesto možgan, češ, da so oni prinesli razpor in liberalizem v Branico. Kvante! Tukaj imamo mežnarja, ki je ob enem pismonoša, ali večkrat se kedo pritožuje, da udobiva pozno časopise; sliši se pa tudi, da kadar prinese pošto domov, posebno ob sobotah, da hodi neki mežnarjev sosed k njemu Citat liste drugih. Posebno^iSoea*"!^ .Primorec' mu ugajata. Svarimo ga, naj pusti v miru časopise; ako jih hoče pa citati, naj jih naroči. Pismonošo pa prosimo, da naj bo bolj previden pri oddaji časopisov, ker je dovolj, da izidejo skozi roke enega državnega pravdništva, ne potrebujejo pa, da bi Sli še skozi roke drugega drž. pravdništva v Branici, .Prismojeni List* zroiraj bolj vsiljujejo. Kedo da ga naročuje, ne vemo, .naročniki" ga sicer prijemljejo, ali plačali pa da ga ne bojo, tako govorijo; in če ga pošljejo nazaj, je vse zaman, ker jim vseeno hodi. Potem takem se lahko hvali, da ima dosti naročnikov, ali če ima samo take, kakor pri nas, ubogi on in stranka! Ig Kala, — Nedavno mi je prišel slučajno »Primorski List* v roke, če se ne motim, zadnja št. 9. Ko začnem citati, dobim novico iz Kala, Pa ne novico-lažnico. Bilo je pisano: ,Od kar je bil dr. Turna v Kalu, so res začeli dobro napredovali in sicer v pijanosti, surovosti in prepiru.* Ne vem kaj bi na tj laž odgovarjal. Dr. Turna je res prišel v Kal, kar mislim, da za nas Kalane ni bilo zastonj. Dr. Turna nam je govoril vse dobro in koristno, kar smo si tudi vzeli v spomin, in se mu še sedaj lepo zahvaljujemo. Seveda če smo bili šli drugi dan poslušat le Grčev in Dermastjev shod, ni bilo ne pijanosti ne surovosti ne prepira, vse bi bilo dobro! Kalani bi bili vsi sveti, tudi če bi bilo re3 kaj. Pa se je revčkom slabo spodneslo, majčki, kateri so bili prednji dan postavljeni za shod dr. Turne, so bili odstranjeni, poslušalca ni bilo nobenega, vrgli so cilindre na oči in popihali so jo. Dalje nam očita, da so na pust godli pri Bratužu s 5 godci in pri Kartinu 2, kar pa ni res. Godli so pri Bratužu, ne pa pri Kartinu. Lažnik, šlo je pa vse v najlepšem redu. Drugič nam očita, da so dekleta prišla domov malo pred dnevom. Lažnik, prišla so že pred 11. uro, prišla so pa vse pametne in trezne, mislim, da še bolj kakor podpisani v »Prismojenčku*, ne pa kakor mokre cunje. Dalje pravi, da so bile krčme odprte čez postavno uro; zato ne ugovarjam več, kakor če je bila res, je bila le ena, ne pa več, in če je krčmar imel dovoljenje, le vem. Poznamo pa dobro tega, ki se je podpisal »Kajlan*. V časih smo imeli ta pregovor. .Kotel se .špodela* loncu*. Lahko pa rečem, da večega pijanca, kakor je ta. ga res v celih gorah ni, in tudi večega za zdražbe delati ne. kakor je ta podpisani .Kajlan*, če ravno mini na umrle osebe, in kar je še najbolj pokazal takratni kandidat za hribe, slavni Cahejček, ko je imel v Sv. Luciji nekrolog prof. Krageljnu. ,Wie der Kerr, so der Knecht", pravi nemški pregovor. Ce je gospodar neumen, zakaj bi bil hlapec pameten, če strelja .Primorski List" kozle, zakaj bi jih tudi .Gorica" ne, posebno, ko ne eksistira nikoder prepovedan čas za streljanje takih zveri? Pred kratkim je pisala namreč .Gorica" članek: .Nova kost — razdora" (narodni sklad). To kost gloda in obira deset minut hitrega branja s svojimi frazami, katere obeli še malo z nerazumljivimi tujkami, pri tem pa ne pomisli, da kosti navadno obirajo le psi. Habeant šibi! V .Soči" razlaga pa Ga-beršček veliki pomen .Narodnega sklada" za druga društva, in opomnil bi ga rad, naj ne žabi označiti velikanskega pomena tega sklada za klerikalne časopise, posebno za .Gorico*, katera maši sedaj svoje predale z ugovori, brez katerih bi bila mnogokrat v velikih,zadregah radi gradiva, ker, Zatibog, praznih strani pač se ne sme pošiljati svojim plaču-jočim »bravcem*. je Levplan. Prosim Vas, g. dopisnik, drugi krat, kadar boste še kaj lagal po »Prismo-jenčku", lažniku, podpište se Levplan, ne pa Kajlan, ker v Kalu ni klerikalcev, da bi po .Prismojenčku* laži nosili. V* naši duhovniji je le en oče tretjerednik in klerikalec, pa še ta zna le toliko pisati in Citati, kakor pes moliti. V Kalu niso tla klerikalizraa, ampak so napredna in bodo; torej, gosp. dopisnik, pred svojim pragom prej, potem drugod! Pa saj dosti ne zamerimo ne dopisniku ne »Prismojenčku*; dopisnik je pijanec in se mu že tako nič ne veruje. »Prismojenček* je pa že navajen le lagati. Torej, gospod dopisnik, le pomaiem delajte zdražbe po Kalu z Vašimi lažmi, da ne prinesemo še kaj več na dan. Sedaj se pa podpiše .Kajlan*. Domače in razne novice. Osebna Test* — Njeg. Vel. cesar je podelil načelniku računskega oddelka pomorske oblasti v Trstu Fr. Krallu povodom njegovega umirovljenja naslov vladnega svetnika. .Narodni sklad*. —• Svoje članke dokončam prihodnjič. Citatelji bodo videli, koliko lepega, hvaležnega dela imamo pred seboj. — Tistim hujskačem pri .Gorici*, ki razumejo vse narodno delo le z — abc ljudske šole ter nas škodoželjno napadajo, tudi primerno posvetim za zaključek. Somišljenike prosim, da ob vsaki priliki zbirajo le za .Narodni sklad*. Prihodnji teden razpošljemo v vsako občino enemu zaupniku knjižico s pobotnicami, da vsak dobrotnik dobi potrdilo o svojem prispevku. A. G-k. Kolesarsko društvo .Gorica' vabi vse slovenske kolesarje k pristopu. Članarina znaša mesečnih 40 vinarjev, za kar vživa vsak član ugodnost prostega prehoda meje vltalijo. Kdor pozna sitnosti, katere dela carinski urad na meji kolesarjem, ki nimajo društvenih legitimacij, bo gotovo radostno segel po tej ugodni priliki. Prijave članov sprejma gospod Avrelij Bisailv Krojaški zadrugi. Novačenje. — V četrtek se je predstavilo naborni komisiji 53 mladeničev tretjega nabornega razreda. Potrdili so 4. Med tujci in kleriki je bilo potrjenih 11. . Novačenje za okolico prične prihodnji mesec dnč 14. Zakaj puške t koruzo? — Zadnja naša vest se nam je te dni potrdila iz treh občin. Zakaj?! — Hipni nevspeh ne sme nikogar oplašiti! Od ponedeljka naprej bodo volitve v poglavitnih občinah. Gonja proti učiteljem. — »Prim. List* je priobčil tak-le čiančič: Na znanje .naprednim" učiteljem. — V zadnjem času smo prišli na sled raznim dopisnikom, ki napadajo v .Soči* in .Primorcu* č. duhovščino. Reči moraiao, da so po večini iz učiteljskega stanu. Zdaj imamo mreže tako nastavljene, da nam skoraj ne more uteči noben dopisnik .Soče* in .Primorca". Ko izide »Soča*, pa že vse vemo. Zanimivo je vedeti, kako smo prišli na vsled učitelju iz baške doline, ki je pred kratkim napadal v .Soči" č. g. župnika v Podmelcu. Vabimo ga v uredništvo, da mu povemo, kako smo izvedeli. — Drugim naprednim učiteljem bodi to v svarilo, kajti take reči jih lahko spravijo v veliko nesrečo. Taščica ,Pr. Lista*. Ko prečita to, poreče marsikdo, saj hi nič hudega rečeno, aii to le na prvi hip. Ko pa začneš malce misliti, pa sprevidiš, da je za navidezno lepimi in svarilnimi besedami skrito toliko farške zlobe, toliko jezuvitske zvitosti in perfidije, toliko lumparije, kolikor je je zmožna le .Taščica« .Prim. Lista*. Ves čiančič pa sloni na preračunjeni laži, kateri se končno ne čudimo, ker vemo, da so klerikalci zmožni za vse Hudobije, katerih največje število obračajo sedaj prav proti naprednim učiteljem. So kraji v deželi, v katerih so učitelji naprednega mišljenja pravi mučeniki, ker klerikalci jim sledijo korak za korakom, in ker po navadi ne morejo dobiti nič spodtakljivega, pa kaj podtaknejo. Posebno na debelo podtikajo gledd dopisov v .Soči*. Ako pride iz kakega kraja kak dopis v ,Soče*, ki se bavi s kakim razsajajočim nuncem, hitro premišljujejo, če je tam kak tak učitelj, ki ni brezpogojno pokoren nuncu — in ako je, pa lop po njem. Potem se začne osebno pifcanje, na prižnici in pa v farovških listih. Tak odmev te grde peklenske gonje proti nedolžnim ljudem se zrcali tudi v omenjenem člančiču. Ko je zagledal luč sveta povsem nedolžni dopis iz Podmelca, pisan, kakor potrjeno na drugem mestu, s kmetsko roko, so začeli takoj iskati dopisnika t vrstah učiteljev v bajki dolini. In ker niso našli nič vzdržljivega, grabijo po laži, češ, da so prišli na sled tistemu učitelju iz baške doline, ki bi bil po njihovem mnenju pisal oni dopis. Pravijo celo, da je zanimivo vedeti, kako so prišli temu -?a sled. No, to ne more biti zanimivo, ker se ni res zgodilo, ampak zanimivo morebiti, kako so vohunili ter se končno pospeli do grdega podtikanja, katero je brez vsakega temelja. In celo v uredništvo vabijo nekega neznanega človeka, kateri ni pisal tistega dopisa in ne stoji 2 njim v nikaki zvezi, ker je pisal m poslal tisti dopis neki kmetski mladenič, s prošnjo, naj se objavi, in da piše on, ker se nikdo drugi ne oglasi..... Tukaj iz tega vzgleda vidite, kako skrajno perfidna je gonja iz farovžev proti naprednemu učiteljstvu, katero napadajo prav po nedolžnem. Ti zdivjani nunci, ki imajo okoli sebe le slabši in neumnejši del ljudstva, pač ne vedo, da tiči v naprednih vrstah med ljudstvom toliko inteligence, da na videz pri-prosti ljudje pišejo jako lepe in vezane dopise, na katerih je treba popraviti le slovnično kako reč, drugo pa je vse dobro, tako, kakor pride v list. In v teh vrstah je moč naših dopisov, iz teh vrst izhajajo tisti izraziti dopisi, vsled katerih vohunijo potem »Taščice* po učiteljih. Tako je, gospoda! Vi ne veste, kaj tiči v naprednih vrstah ljudstva samega, in kaj Vas čaka, kadar stopi še ostali del pod napredno zastavo! ..... Pa čudno! Še lani se je hvalil »Prim. List*, koliko dopisnikov da ima iz učiteljskega stanu. Kaj so mu vsi ušli?! Končno je razvidno iz gorenjega pona-tiska iz »Prim. Lista*, da klerikalci hočejo z vso silo odvrniti od »Soče* in »Primorca* naše dopisnike. V to svrho, pravi, so nastavili mreže tako, da ne more skoro nobeden uteči. To je preneumno, in na te linianice ne sede nikdo izmed naših dopisnikov, kateri ne bodo hodili v farovže po dovoljenja, kaj smejo pisati v »Sočo*. Postne urade, pismonoše itd. pa prav resno svarimo, naj se ne da nikdo zaplesti v farovške spletke, naj nikdo ne služi nuncu proti .Soči* in našim pošiljatvam, ker to bi ga stalo drago. Moramo tako govoriti, ker se vidi, da špt kulirajo klerikalci po poštah.... Dasi so napovedali učiteljem največji terorizem, dasi so se spravili sedaj celo na vohunstvo proti našim dopisnikom, v kar naj bi. jim služili c. kr. poštni uradi, dasi hočejo vse strahovati — vendar smo prepričani, da dosežejo baš obratno od nameravanega. Naše vrste ostanejo neprodirne, rodoljube in somišljenike pa pozivljemo v očigied skrajnega lopovstva, katero se vprizarja proti napred-njakom, na najskrajnejšo obrambo in brezobzirnost, kadar jih zalotijo pri vohunstvu, ter naj nam o tem vedno nemudoma sproti poročajo. Potem storimo korake, po katerih se zaveže klerikalcem jezik prav pošteno, da jih mine veselje nadaljevati gori napovedano' gonjo proti učiteljem in proti našim somišljenikom enkrat za vselej. Vikarji« Sedeja v Borjani perejo sedaj po »Prira. L.*, ali zamorec ostane črn, ako ga še tako obdelavaš z milom. In tako se tudi Sedej ni prav očistil pred svetom s pranjem v »Prim. Listu*, ker ljudje so še vedno tega mnenja, da je storil grdo denun-cijantstvo, ker je naznanil orožnika. Neki Se-dejev rojak nam je poslal pred kratkim v .Soči* že omenjeni dopis, ki priča, da tudi njegovi rojaki hudo obsojajo ovadbo, katero je napravil Sedej. Obsodba v ljudstvu je splošna, ker denuncijatstvo pač obsojajo povsodi. Res je, da se je orožnik pregrešil, in ker imajo orožniki stroge vojaške postave, sledi tudi vsakemu prestopku takoj huda kazen. Orožnik je moral v Trst, kjer je v preiskavi. Spremljal ga je tje, kakor predpisano, jeden njegovih višjih, kar imenuje .Prim, List* — »častno* spremstvo. Orožnik pride najmanj v garnizijski zapor ali pa bo tudi na kratko odslovljen. Sedej ga ima na vesti, ker ako bi imel ta navadno sladfco-ginjeni pop kaj usmiljenja do svojega bližnjega, bi ga bil morda o priliki posvaril ter mu rekel, da ako se še ponovi kaj takega, da ga naznani, ne pa kar pahniti ga v nesrečo. tn zakaj? Zato, ker se je mlad mož malce zavrtel. Da je storil kaj drugega, hudega v službi, n6, potem naj bo kaznovan, za tako reč pa ostane naznanjenje le grdo denun- cijantstvo, nevredno duhovnika. — Nemški rek o denuncijantstvu pravi: »Der grosste Schuft im ganzen Land, das ist und bleibt der Denunziant.« — Ali, ali — vse hočejo strahovati, vse komandirati, vsem zapovedovati. Preobjestni so ti politikujoči nunci, in taki ostanejo tudi, dokler bo ljudstvo tako nespametno, da jim bo nosilo v farovž vse najbolje, da so tako preobjedeni in preobiljem, vsled česar jim raste greben vedno višje. Kadar bodo pa vsi kmetje toliko pametni, da ne bodo več zakladali farovžev veliko čez potrebo, potem že postanejo krot-kejši in jih mine veselje komandirati in de-nuncirati. Na to stran treba učiti ljudstvo, da se neha bičati z lastnim bičem. ,Z dr. Treom bi se zopet samo osmešili..._.« — »Prim. List* ne ve,kaj pametnega reči glede izida volitev na Krasu, zato pa izraža brezupno upanje, da se kraški volilci premislijo ter se zedinijo za katerega svojih mož. Z dr. Treom bi se zopet samo osmešili. Tako meni »Prim. L.*. — V resnici pa se z dr. Treom ne more nikdo osmešiti. Dr. Treo je resen mož in ugleden odvetnik, ki zavzema tako odlično mesto v naši javnosti. Ako se je posrečilo klerikalcem zadnjič dobiti za škandal z izbacnenjem Klavžarja »flajsterček* iz roke dr. Pajerja v tem, da niso potrdili dr. Treota, s tem ni bil dr. Treo prav nič osmešen, kakor tudi ne njegovi volilci, pač pa se je pokazala takrat v vsej svoji zlobi in gnilobi alijanca Gregorcič-Pajerjeva, ki je za to, ker ni bilo mogoče spraviti za klerikalce sleparja v deželni zbor, odvrnila z napredne strani poštenjaka. Kajti znano in neovrgljivo dejstvo je, da dr. Treo edino le radi tega ni bil potrjen, ker je iz-posloval dr. Gregorčič pri Pajerju kot takratnem absolutnem gospodarju v laškem klubu nepo-trditev na ljubo dr. Gregorčiču, ki si je hotel tako zaceliti blamažo s sleparjem Gahejem. Vse drugo, kar navajajo glede na nepotrditev, so le njim dobrodošli ali prazni izgovori. Klerikalci pa se niso le osmešili zadnjič s Gahejem, marveč blamirali so se in škandal, nečuven škandal je bil to, da so ga sploh pustili čez duri zbornice. Veliko sramoto so nakopali na rame goriških Slovencev, sramoto, ki ostane neizbrisna.... Volilni možje na Krasu so se že izrekli v lepi veliki večini za dr. Treota, kateri bo zopet izvoljen poslancem, klerikalci pa še niti kandidata niso postavili. Kdo se torej že smeši? Ali ne klerikalci, ki sedaj, ko imamo volitev poslanca pred durmi, niti še niso določili kandidata za Kras ? Pa tudi naj določijo tega ali onega, rezultat bo le ta, da se osmešijo ž njim, ker ostane prav v »častni* manjšini. — Klerikalci govorijo prezgodaj o osmešenju. Na dan 20. t. m. bomo videli v Sežani, kdo zmaga in kdo se osmeši. Dotle* menda že postavijo kandidata, katerega doleti od »Prim. L.« drugim obečano osmešenje. Kolikokrat so zmagali klerikalci r Zgonikn? — V .Prim. Listu* čitamo, da so zmagali pri prvotnih volitvah v Z g o n i k u klerikalci, in sicer navajajo Zgonik kar dvakrat, da bi tako malce olepšali tisto klaverno poročilo o volilnih možeh na Krasu. V resnici pa niso zmagali v Zgoniku nobenkrat, ker so tam izvolili 3 napredne volilne može. — Tudi Šempolaj štejejo med svoje zmage, dočim je istina, da je v Sem-polaju izvoljen napreden volilni mož. Pogorišče na Krasu hočejo kriti s pa-vovira perjem 1 Samo sleparstro In zločlnstro se jih drži. — .Primorski List* ima strašno imenitno .glavo*. Neki ljudje s tujimi obrazi, tujo nošo, v neki tuji pokrajini so zbrani okoli čitalca lista. Spodaj blizu roba pa je podpis: I. Gos ar v Gorici. Ta Gosar je Jtisto sliko le naročil, potem pa vrezal pod tiste .vile* na glišeju svoje ime. Mi smo to že povedali, ali kljubu temu izhaja .poučljiv list za slovensko ljudstvo na Primorskem* še vedno s tem sleparstvom v svet, ki sodi, da tisto imenitno glavo je posadil na telo .Prismojenčku* akademični slikar I. Gosar kot svoje delo. Ta mož je igral pri »Prim. Listu* svoj čas veliko vlogo kot upravitelj lista. Duhovniki se ga, kakor stoji v nekem njegovem pismu, kar na rokah posili. In ker se je čutil tako varnega, si je bil dovolil tudi ta »špas*, da je poslal svoj čas fotografijo nekega dušnega pastirja v svet, da so naredili glišč, v kateri je bil potem prav nerodno vrezal svoje ime, katero naj bi kazalo pravega proizvajalca. Ko mu pa ni dišalo več v Gorici, je šel na Štajersko, in ko mu tudi tam ni več dopadlo, je stopil v Zagreb, odkoder je sedaj prišel med svet glas, da je bil ,vrezal" na neko menico, glasečo na 1164 svitlih kronic, ali to pot ne svoje ime, marveč imena drugih, tako C. g. Janka Barleta, kanonika dr. Suka itd., in sicer brez dovoljenja in brez vednosti njib. Tako ponarejeno menico je prezentirat zagrebški ljudski banki, katera ga je sedaj, ko je prišla sleparstvu na sled, naznanila sodniji. In tako so klerikalci bogatejši zaen škandal. Slika farovškega lista kaže sleparja, berilo brani drugega sleparja, o Fridolinupa molčijo, tako da s svojim bol blažujočim ter hladilnim učinkom posebno hitro vpliva na rane ter iste popolnoma ozdravi. Pražko domače mazilo se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. 3 Razgled po svetu. Držarnl zbor. — (Dalje.) — Mej do-šlimi spidi je interpelacija Schdnerer-ja in *tffvariš«^ir^teri~seH»klteujej«^a to, da je vpliv slovanskega ministra-rojaka* jako velik I ter povdarjajo potrebo, da se temu ustvari __.,_, quitacet, eonsentit. Gosar, Klav- j protitežje po imenovanju vsaj jednega mizar, Frjdolin — tres faciunt collegium, kateri I nistra, ki bo varoval interese in pravice pa se vedno bolj pomnožuje. — Ludttei'da-|~neraštva, se teh katoliških mož drži toliko luraparij, in čudno, da se rimski doktorji tako radi gibljejo v taki družbi. To je jako značilno za tako družbo, zlasti še, ker se dela tako sveto in ker tako rada razlaga drugim pojme o časti. Toda povej mi, v čegavi družbi si, in povem ti, kdo si! — Par nobile fratrum naj premišljuje o tem v resnem postnem časul... SpecIJallst t tatvinah, po cerkvah. — V četrtek smo sporočili, da so aretirali v sredo zvečer cerkvenega tatu, ki ima » Dunaj, I. Lugeck 3. ~*OJ Poštne naročbe na lekarnarja ZOlt&n v Budimpešti. »0®©®©@®©@©0©0000000®0 96% vinski cvet (špirit) so dobi v mlrodlfnlol pri jf A. JBRETIČJ-U S v Gorici - Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.) jI pisalni stroj »IDEAL* Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirja izdela 4—6 iztisov, na kon-ceptnem papirju 8—10, na tanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 1901.) Glavna zastopstvo za Avstro-litrsko: Dunaj 111.3. Heumarkt S. Iščejo se zastopniki za deželo. V pisarni Selfz-ove tiskarn« nasproti semenišča v Gorici prodaja se po znižani ceni — 2 kroni 60 vin. Veliki teden in Velika noč, spisal prof. Adrej Marušič. Knjiga se pošilja tudi po pošti po povzetju. Kdor pa denar že z naročilom vred posije, naj pridene Se 20. vin. za vozni list Posredovalnica za zakone. Resno, delikatno, z zagotovilom stroge diskrecije za dame in gospode vsakega veroizpovedanja, narodnosti, starosti in poklica. Klein, trgovska agentura, Dunaj V. Wehrgasse 11. Zmiiitna miti; SIDRO. LMMEIT. GAFSICI COMPOS. It RlchUrj.vt l«lanw v Pragi pripoznano kot izvrstno bol oblažiijoče mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orljt. steklenicah z naio zaščitno znamko s ,,«!-»KOM« namreč, iz RICHTfiRJEV Z jjj lekarne in vzame kot originalni Izdelek * le tako steklenico, ki je previden«, s to zaščitno znamko. Richfcrjcva lekarna „pri zlatem levu' v PRAGI. Ellzabethgasse it. 6. Anten Potatzkjr i Gorici. Nh sredi BaltelJ« 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalliče iilrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe Sivanke za šivalne stroje, POTREBŠČINE za krejaše in čevljarje. Svetiujlce. — Rožni vonel. — MaSne knjižice. f išna obuvala za vse letne Saše. Posebnost: Semena za zelenjave! trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce peimiho s in trgih ter na deželi. s 35-8 Odlikovana 1894. Odlikovana 1894. Odlikovana tovarna na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn ter velika zaloga vsakovrstnega POHIŠTVA Ivan Doljak v Solkanu pri Gorici. Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1889. V lastni hiši. -***»«<«*- Lastne žage. Tovarna zazpolaga z mizarji, veščimi od najnavadnejših do najfinejših del vseh slogov, enako z izvrstnimi slrugarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetarji, tako da lahko prevzame in izvrši v najkrajšem času vsako delo vseh slogov; prevzame tudi mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom. UHpr- Za mizarje. "*W| Velika zbirka obkladkov (remeša), strugarskih in rezljarskih izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, < vsakovrstnih okraskov, gol, kornižev in vseh drugih mizarskih potrebščin. Vsaka konkurenca Izkljačena ker se dela samo iz lesa, posušenega v nalašč za to napravljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost In točnost v postrežbi. Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi; Doljak — Solkan. •F Dr. Rosa bližan I Praiko hišio mazil« xm želodce 1*J ~