Ob razpravi pravil po naših društvih, Poleg aktualnih problemov, ki se ida* nes rešujejo v našem javnem življenju in zadevajo interese našega stanu in šole, stojimo tudi pred važnim vprašanjem re« organizacije našega organizačnega življe* nja, t. j. pred reorganizacijo pravil UJU. Ni to vprašanje novo; žalibog je že tako premleto, da članstvo skoro izgub* lja interes zanj. Sedaj imajo društva zopet to vpraša* nje na dnevnem redu. ' Na skupščini v Zagrebu se je učitelj* stvo zedinilo na temeljne točke, na kate* rih naj bi bila osnovana naša nova pravila. Točen projekt na osnovi zagrebške resolucije je sprejel širji sosvet pov. UJU — Ljubljana ter ga je poverjeništvo pred* ložilo Izvršnemu odboru. llzvršni odbor je izdelal na osnovi tega svoj projekt, ki pa ni upošteval povsem zagrebške resolucije. Temeljne zahteve, ki se danes po* udarjajo med elanstvom glede pravil ob= stojajo v sledečem: 1. Za sekcije se zahteva večja svobo* da in avtonomnost. 2. Vrhovno upravo Udruženja naj tvori vodstvo centrale s predsedstvi sek« cij in ne Izvršni odbor. .1 3. Upravno — tako prevladuje glas članstva — naj bi se Udruženje preure* dilo po banovinah. ! 4. Volitve naj bi se uredile po čistem proporcu. , : 5. Organizacijo naj bi se razbreme* nilo dela, ki jo preobremenjuje in odvra* ča od pozornosti pri stanovskih vpraša* njih, t. j. v prvi vrsti od materiailnih in pravnih, kar bi morala biti glavna naloga stanovske organizacije. Svobodo in avtonomnost sekcij si predstavlja članstvo v tem.pogledu, da se ne izvrši prevelika centralizacija, t. j. na« laganje bremen članstvu za institucije centrale, za katere ne vlada absolutno edinstvo in fcoglasnost. Enako je sekcijam pripustiti svoboden notranji razvoj in uveljavljanje svoje iniciativnosti tudi na zunaj, brez formalnih zaprek. Težišče vsega vprašanja za izboljšas nje lorganizacije je pa v vprašanju vodil* ne instance Udruženja. Praksa je poka* zala, da Izvršni odbor najčešče ni bil idej« ni predstavnik mišljenja celokupnega članstva in so se naziranja Izvršnega od= bora in zastopstev sekcij največkrat kri« žala. Upali smo, da se bodo razmere z osebnimi izpremembami v Izvršnem ods boru po zagrebški skupščini izboljšale, toda to se ni zgodilo, ampak je nastal prav zaradi tega celo zastoj. Ako hočemo ors ganizacijo v resnici izboljšati, tedaj se mora prenesti vodilnost organizacije iz Izvršnega odbora na novo instanco, ki naj jo tvori vodstvo organizacije in predsed; stva sekcij. To je prvi in glavni pogoj za izboljšanje. Vse drugo je le krpanje! V vprašanju reorganizacije Udruže* nja po banovinah bodo vladale diference. Ne pri nas. Članstvo beograjske sekcije ne bo pristalo brez pridržkov na to. A tudi to je deljeno v naziranjih Proporc je tako lepo geslo, kakor svoboda, bratstvo in enakost! Kakor ga en del članstva zagovarja in hoče proporc napraviti kot univerzalno zdravilo za ozdravljenje vseh zlih pojavov v organi* zaciji, tako ga drugi zavračajo z argu« menti, da ravno proporc pomenja majori* zacijo, uvedbo strankarstva in cepljenja v organizaciji ter da je nasproten temeljs nemu načelu deklaracije. / Končno preobremenitev organizacije z nestanovskimi, t. j. sekundarnimi nalo* gami. Najprej se je članstvo pričelo ogla« šati proti obveznosti tprispevkov za vsa« kojake tovrstne institucije. Približno isti pojav pri društvih, kakor pri poverjeni? štvih, ki so se protivila nalaganju obvez* nih dajatev za drugovrstne n^l^ge organi= zacije centrali. Poleg gmotnega vpraša* nja je pa pri tem igralo vlogo tudi dej* stvo, oziroma očitek, da se zaradi 'drugo= vrstnih nalog organizacije, zanemarja in ne posveča dovolj pažnje prvi nalogi or* ganizacije, t. j. borbi za materialne in pravne koristi stanu. i Sistem, da mora biti vse organizačno in vse pod okriljem ene organizacije, je prišel v razpravo. Iz tega nastaja vpraša* nje. Težko bo vzdržati sistem, da bodo celo samostojna društva, samosvoje juri= dične ©sebe, 'ki bi same morale skrbeti za svojo gospodarsko bazo, se enostavno naslonile na stanovsko organizacijo in skušale organizacijo in njena denarna sredstva izrabiti za to, da bodo imeli sa^ mostojni odbori teh društev komodnejše in lažje stališče. Pod preobremenitvijo se mora vsaka stvar streti in >trpi glavni namen organizacije, iza katerega potem primanjkuje sredstev in časa. Na lanski skupščini so celjski dele* gati prav krepko to podčrtavali ter pri reorganizaciji Udruženja ne imoremo iti preko tega vprašanja.