gt.88. v Gorici, v soboto dne 3. avgusta 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K % » . . 10 „ Za Nemčijo tt-HHHtfČVZ*- Ameriko in inozemstvo K 20.~ Posamične številke stanejo 10 vin. „SOCA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in firadiščanskem" in dvakrat v ietu »Vozni red že«-leznic, parnikov in poštnih z v, z". Na naročilu brez doposiane naročnine se ne oziramo. >Vbo za narod, svobodo in napredek U Dr. K Ldvrii. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči č v Gorici, Tečaj XLIi .. Uredništvo ;,;.-;¦ .-;< Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat. 12, vin. vsaka vrsta. Večkrat' po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. -r; Za obliko-, in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost: ' ' - Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrSček (odgov. J. FabčiČ) tiska in zal. V. K: VSEUČILIŠČE V TRST! I. Pomen In sedanji položaj našega vseučiliškega vprašanja. To liofimno, to moramo, to bomo! (Medved, Kacijanar). Ali naj dokazujem, kako nujno in krvavo je potrebno slovenskemu narodu vseučilišče? Ali naj dokazujem, da smo po človeških in državljanskih pravicah upravičeni zahtevati njegovo ustanovitev? Ali naj ponavljam staro pesem, da smo imeli svoje vseučilišče in svojo akademijo že pod cesarjem Napoleonom L in v njegovi' dobi ter da imamo stvarno pravo tudi 'do stolie na graškem vseučilišču, ustanovljenem za vse južnoavstrijsike dežele? Vse to dokazovanje si prihranim. Govorili in pisali smo že o tem, sklicevali shode, stavili v državnem, in deželnih zborih predlolge, sklepali resolucije, pošiljali peticije in zbirali 'denarje. Zaman! Do danes se nam ta naša najnujnejša zahteva ni izpolnila. Še več. Mi sami do danes nismo mislili nanju z ono resnostjo, ki je potrebna v tako velikih in važnih vprašanjih. Bili smo sicer zanjo mnogo bojev, opravili minogo poštenega dela. 'Da imenujem samo ime Ivana Hribarja! A preveč je le bilo navdušenosti, premalo prevdarka o dalekosežnosti, o notranjem pomenu tega instituta, Končno je parlamentarni nastop ponehal, dijaštvo se je naveličalo vedinega dreganja, narod je pozabil na shode in navdušenje, vlada je zadovoljno pozabila na peticije, nabrani denar pa se je brez obresti posodil zadružni organizaciji. Tako smo se nekaj let držali »juinktima«: »Nam vseučilišče- v Ljubljano, iltalijanom pa vseučilišče kamorkoli, le ne v Trst«. Kesneje je ta junktim dobil dodatek: »Če pa dobe 'Italijani Trst, zahtevamo 'tudi mi paralelke v Trstu.« Tega dodatka ni nikdo smatral za resnega, ker smo se vedno tešili z ,besedo »Giammai«; dodatek je 'bil bol] grožnja, in pa — koncesija .onim med nami, ki so tako tehtno podprli svojo zahtevo, da naj' bo edini sedež naše pravne fakultete in kesneje vseučilišča — Trst. far i tem junktimn smo ostali do zadnjih dni. Gficialni program je ostal, .kakršen je Ibil. Enako tudi njegov vspeifo: Vseučilišča nismo dobili ne mi, ne Italijani. 'Počasi smo se navadili na to stanje, — česa se človek ne navadi! — splošna volilna pravica, volitev druige ljudske zbornice, politični preobrat v domovini, aneksija, vojna nevarnost, gospodarska kriza, draginja in ljubljanski lokalni dogodki so obrnili pozornost nase in od tega najvarnejšega našega vprašanja, od tega bistvenega dela našega narodnega in kulturnega programa, izpolnitve danes najnujnejše narodne potrebe. Trenutno na novo vsplamtela agitacija dijaštva ter znana konfiscirana brošura nista mdgli vzbuditi reči zanimanja vkljub važnosti, to deloma radi nujnih' dnevnih vprašanj, ne najzadnje Pa zato, ker ni vseučiliško vprašanje bilo »aktualno« in so se na .tihem o njem — ločili duhovi. Leta 1904 je prinesla »Omladina«, tačas novoustanovljeno glasilo narodno-radikalnega dijaštva, iz peresa dr-ia Turne članek, ki je zahteval, da bodi sedež slovenske pravne fakultete in kesneje cele univerze Trst in edinole Trst. Ogorčenje proti piscu, uredniku, listu in sfrwji je bilo sprva splošno. Saj je 'bil to atentat proti veljavni narodni dogmi! O, kako malo vredne so dogme! Deli časa je bil ta glas ile glas vpijočega v puščavi; le socialna demokracija se mu Je odzvala z izrecnim strankinim sklepom. Ideja je potem klila in Mila., Dr. Slane *e 1. 1910. «Nnr>-dnf dnevnik" 1. 1910 in ponatis y »Soči" 1. 1912. **) »Narodni dnevnik«, 1. 1910 in povečani in izpopolnjeni Ponatis v 2. zvezku „Politično-sooioloSke knjižnice-. I Spomenica slovenski javnosti. spisi, med 'katerimi omenjami radi posebne važnosti ie dr. Tutnovo brošuro »Jugoslovanska ideja in Slovenci«' in spise dr. Lončarja, ipa so opozarjali na splošne smeri razvoja JSlovenstva m Ju-goslovanstva. To je duhove vedno bolj ločilo, k ločitvi načel in njihovi ostrejši formulaciji pa je tudi pripomogel vtis nujnosti. Saj so iz dunajske poslanske in gosposke zlbor/nice vedno prihajala.poročila o debatah, glasovanjih in — barantanju za italijansko vseučilišče. Ze samo članek v »Gmladihi« zadostuje mislečemu Slovencu. Vkljub velikemu odporu proti njemu je učinkoval — s svojimi nasledniki — toliko, da je danes večina mladine iii večina slovenskih mislečih starejših mož v onem taboru, Iti zahteva .slovensko pravmo fakulteto v Trst in edino le sem. Toda vkljub temu dejstvu, in vk.jub temu, da se je vrsta mož, ki stoje na najvišjih in zelo odgovornih mestih narodnega zastopstva, izrekla — seve zasebno in »neoficialno« za Trst, moramo vršiti dvojno delo, pon-vljati to staro resnico in jo vtepavati .konservativnim glavam, ki ne znajo politično misliti in ne vidijo delj, ko do domačega zvonika. Poleg starega oficialnega, škodljivega naziranja je želja, »Vseučilišče v Trst« ostala zasebna želja. Z veseljem pa ugotovimo, da je našla svojo pot tudi v liste. Dejstvo je, da se »Edinost« drži ^oficialnega« sklepa Je iz narodne discipline, dejstvo je, da so »Slovenski Narod«, »Soča«, »Dan« in /ljubljansko »Jutro« opetovano zagovarjali naše stališče. Ofioiano in zasebno stališče, pa tudi oficialni junktim in prepričanje resnih mož v, domovini se torej ne ujemata. To pomeni, da smo v svojem najvažnejšem vprašanju popolnoma desonehtirani. ¦ Sredi nevzdržnega, pa vkljub temu že več let trajajočega stanja so delovale mlade moči, pripravljaje se na docenture. Danes imamo mnogo več vseučiliških učnih moči, nego v času glasovitega Pommerjevega »Ahtunk na cuk« 'govora, mnogo pa se jih še pripravlja takih, ki so znani le ožjemu krogu zinancev. Vseučilišče v Zagrebu je danes v prvi vrsti pripravno mesto za uspešen pro-vizorij, zlasti vočigled hrvatskemu notranjemu uradnemu jeziku v Dalmaciji, — iPraga utegne tudi vzeti v svoje okrilje še kaj slovenskih docentov, če se ob ugodni politični konstelaciji- pokaže trenutek, ki ga mora pri' pravljeni docent porabiti. Danes smo Slovenci že toliko napredovali, — kar je v prvi vrsti osebna in zasebna zasluga prizadetih znanstvenih delavcev! — da moremo, če treba, postaviti takoj za pravno ifakulteto vse učne moči, za modroslovno pa tekom petih let. Toda tiho, vstrajno (tudi nepriznano) delo učenjakov ne zadostuje. Vseučilišče, ki je za naš maii narod tako podvojenega in potrejenega pomena, je postalo — ne nazadnje po naši lastni krivdi kakortudi v posebnih avstrijskih narodnostnih razmerah — več ko splošna kulturna zalhteva. Postalo je eminenten politikum. Vsak narod, — naš še posebno — teži in -mora težiti za čim večjo svojo gospodarsko samostojnostjo in za politično samoupravo. Da doseže ta namen, uporablja (ali moTal bi uporabljati) vsa sredstva, zlasti pa ona, ki mu dovoljujejo proučiti svoje potrebe in si vzgojiti vrsto mož, ki znajo naučeno onganizatorično uporabljati ter tako DOispeševati narodov razvoj. Pri velikih narodih, ki imajo za vsako stroko specialne šole, nima universitas litterarum tega pomena v taki meri. Pri nas pa ne moremo soditi vseučilišča le po kriteriju spfošne kulturne .potrebe, marveč — morda v prvi vrsti — po njegovi vrednosti za gospodarsko in politično vzgojo. Mi .zahtevamo vseučilišče, ker si obetamo, da mas bo poživilo in ojačilo ne le splošno izobražensko, marveč zlasti tudi politično in gospodarsko. Ta dvojni pomen vseučilišča daje. našemu vseučiliškemu vprašanju njegovo vsebino, v njem tiči tudi vizrok, da ima ustanovitev vseučilišča toliko naradlno-palitičnm nasprotnikov, in da ' se je rešitev tega vprašanja tako zakesnila. iNe zani-kavam velikanskega pomena pravne fakultete za slovensko znanost na sploh, posebej pa na produkcijo uradništva, ki je sin naroda, (ga razume, bolje upravlja, nego kak kurzovec, — pa tudi tu s pridržkom, da Je doslej slovenski uradnik preminogokrat tesnosrčnejši v svojem ibirokratizmu, nego njegov nemški aH -zlasti laški kolega in da treba slovenski uradniški naraščaj vizgajati v modernem, ne pa v starem nemškem kameraitoiem zmiisiu. Tudi »tu je dana potreba po modernejših vidikih vzgoje. 'Poleg tega sa-moobsebi umevnega pomena vseučilišča polagamo v našo bodečo ajmp mater še drugo idejo. Ta ideja, porojena najprej pri poedincfh in političnih dalekovidnežih, je poslala kolektivna volija vseh mož dejanja, to je, postala je politično in kulturno verovanje in pokret. Dvojni pomen daje vseučilišču njegovo podvojeno vrednost, ki nas sili, da izpregovorimo v teto dneh odločno besedo: 'M i h o č e tno s 1 o v e n s k o p r a v n o fakulteto'in kesneje celo vseučilišče v Trst, pravaia fakulteta sama pa ne bodi slepo', pdšne-manje enakih1 nemških institutov, marveč naj nttši rtipy kakor ga mi potrebujemo. V prihodnjih vrsticah bom poizkusil povzeti, s čemitr' se je doslej mogla uspešno dokazovati upravičenost zgorajšnje zahteve. Naše vseučiliško vprašanje je stopilo v zadnjih' dneh v akuten stadij. Ne le sredi političnega spanca in splošne nepripravljenosti, marveč v sredi parlamentarnih in splošnih počitnic je priletela kakor bomba nedementirana.vest, da hoče vlada preko parlamenta rešiti laško vseučiliško vprašanje na način, da se prično začetkom šolskega leta 1912/13 na tržaški italijanski trgovski šoli ».Revoltella« laška pravna predavanja, izpite pa da bodo polagali kandidatje — seve v laščini — pred komisijo graškega. vseučilišča. S tem dejanjem, je obraz našega vseučiliškega vprašanja na mah izpre-menjen. Junktim med laškim in slovenskim vseučiliščem, naše (sicer ostro oporekano, pa vsekakor oficialno, iz pretiranega strahu pred laškimi vseučiiiščniki kot' narodnimi agitatorji ilzvirajoče) odklanjajoče stališče na-.pram Trstu za sedež italijar;ke pravne fakultete, — vse to je šlo v nič kar čez noč, kakor mehurčki, 'ki jih dečak spušča v slamico. Šel je v nič z dnem, 'ko je bila vlada pripravrjena dati Trstu ta provizorij. Prav vseeno je, ali se bo ta vladna koncesija uresničila res to jesen, ali še le prihodnjo. Trst bo sedež laške pravne« ifakultete. — če ne kot definitivum, pa kot stalen provizorij. Sai poznamo te avstrijske provizorije, ki prežive- cele rodove; »komisija graškega vseučilišča« pa tudi lahka izprašuje — v Trstu, s čemur je ustanovitev perfektna in provizorij ustaljen, duhovi pa pomirjeni z najboljšim zdravilom, kar. ga ima avstrijska državna lekarna za nas, — s časom, ki. pomiri vsako bolest. • ¦ .- • Energična.slašika' zalhteva »Trieste o nulla« .nam bodi le opomin, da .povdarjamo od svoje strani to, kar je za nas važneje, nego zanje. Oni dobe v svoji fakulteti- moč, ki jim le nekaj ohranja, kar že imajo. Mi pa hočemo dobiti nekaj, Česar še nimamo, kar pa moramo imeti, Če hočemo, da se uresniči naša bodočnost. Oni si hočejo obdržati postojanko ob Jadranu, četudi, je v.ečina »njihove avstrijske veje v Tiroiih-. Mi si moramo Jadran pridobiti. Ne !e »nekdajj bilo si siovansko«, — to nam ne zadostuje. Mi smo in moramo biti v tem oziru zdravi in hladni Lm-perialisti. Trst rabimo, zato mora postati naš. Vseučilišče, mora y. Trst. (Dalje prih.) '^rmmh*i*fs3y 'Jv ii^^P^i^li^ti-v iC&rikve. Letos Jčji pripovedovat: »Slovenec«, kafW so- siivv. vernM »v Cimireku. na- jezikovni niejiiprosili stov. propovedi, ali nemški •župniki jih ni INMptiL «dasi je kaplan Slovenec. Tako nemct mejo gra-ški škf^roti tate «ermatt«w«ajf S.s L. S. ne storf^. In ko so uštaaifl^l »$^yo •Straižo^^^vslklifcniti: ,|^a| oe se ponem-čija, ^amti'% ostanejo? fefctolieani. Afi je poteftt iJMlte&ce glne severna meja?f ¦ m J%ir#r$kem šm^Vii^*«« štetjem nipred^vatii, nasadovaU pa na. Štajerskem m KoroSken^>ln steer na Štajerskem za LS^aia KoMškcim skoro za 4%r ^Nafo^entr tista« čitamo:: »Pod potMčevahjem najbolj trpita Sta- . Je.rSM.M1^QtoSlc^ Na^severna meja nam leto za^Ie^n^^požira na tisoče. Slovencev. Poseima-žalostno je v tem pogled« na Koroškem, kjer nevzdržno pada slovenski živeti.-V celovškem okraju je 'bilo J. 1890. še 40'96> Slovencev, il. 1910. le še 24'21%; v beljašikem okraj« L 1890. še 37'92?b, 1. 1900. ikomaj $e &&% in 1. 1910. le še 23'93%; v velikovškem okrafu srno padli od' 82'03% n^. 80'3#/o v L 1900. m na 77W v 1. 1910. te številke govorijo na eni strani o silnem pritisku nemških dež. gospodarjev, govorijo nam o velikih 'goljufijah- pri iljirdslkem . štetju. govorijo nam pa tudi o slabostih in hibah slovenske politike na Koroškem, ki je skozmskozi klerikalna in tira vsako leto na stotine slovenskih Jjudi v nemški tabor s svojo* nestrpljivostjo. Slovenski klerikali-zean se je postavil za varuha in jeroba slovenskega ljudstva na Koroškem in pod •njegovo zabavo umira siiovenski Korotan. feto prikazen opazujemo na Štajerskem. iOdkar' je klerikalizem zagospodoval po slovenskem delu dežeJe s polno močjo in razpredel tu svoje politične, izobraževalne, mlaldeniške, orlovske in druge organizacije, nazadujemo tudi v okrajih, ker smo se doslej upirali germani-zaciji. Kakor strup so okužili nauki kleri-kalizma naše narodno teto, odvzeli mu odporno silo, Slovenska narodna silla in zavednost je izginila na grmadam klerikalnega sovralštva in klerikalne nestrpnosti. Značilna dokaza aa to trditev sta mariborski in konjiški okraj, ki sta postala trdnjavi našega klerikalizma. Tu se vidijo v polni luči uspehi klerikalne »narodne« politike. V konjiškem okraju smo tvorili S4ovenci pred desetimi deti še 93'13°/o prebivalstva, v zadnjih letSi pa, odkar gospodujejo kot neomejeni politični vladarji naši klerikalci, je 1%. Še zanimivejše m še boij •značilne so številke mariborskega okraja. Ko je ibil ta okraj še v rokafti prejšnjih narodnih voditeljev, so napredovali Slovenci od 8&26c/c v letu 1Š90 na 88*51% v i. 1900. IPod fclerikalino politično vlado pa smo v zadnjih desetih letih tako nazadovali, da tvorimo danes le še 80'4o%, ¦ torej za 8% manj. In če primerjamo Celje, kjer vladajo, kakor trdi vedno »Straža«, »lžberalci«, in Mar&or, kjer so doma klerikalni generali in kjer oni iikli glede slovenske politike oblačijo in vedrijo, vidimo zanimivo dejstvo, da smo v Celju SSoven-'oi napredovali od 22'G4% v 1 1900 na 3VM% v i-1900. torej za 8%. — V Mariboru pa smo istočasno padli od ITdZfo na 14'38?/0, torej za 3%. Sicer pa o uspehih napredne narodne politike igovorijo tudi-številke v Trstu'ki Gorici. V Trst« smo napredovali od 16*34% na 29'81%j v Gorici celo od 2W&1% na 36'84%. Kjerkoli vzamemo narodnostno statistiko, povsod; nam dokazuje: kjer izroča ljudstvo svoje gospodarske in narodne koristi klerikafermi; narod nazakhije in propada. Nauk iz tega? Z železno doslednostjo - fehaia fe ien defstev, da se narodni boji ne dajo nikdar uspešno izbojevati v »vezi ;¦-. s te*er^alizimoni, aimpak vedtoo le proti nJemu. ProtiklerikaUna politika pomeni pri nas obenem skozitiskoz narodno (politiko, o tem govore jasno in neizprosno tudi šte-vj&e ^sadnjega ljudskega štetja.« ¦Krivda, da pada severna meja, zadie-ne tudi.cerkev, »Slovenec«, je pisal že večkrat, da nastavljajo na Koroškem in Štajerske«*1 nemške duhovnike na mesta, kjer so bili prej slovenski. In to prav namenoma:, Tako izgine slovenščina tudi iz •Napisal I. L. r klerikalci sklicujejo po deželi shode, . na katerih protestirajo proti slabemu časopisju, grmijo proti pohuJševatcem vernega Ijirdstva, sklepajo primerne resolucije m delajo reklamo za iNovi Čas. Prilika je ugodna in Macliarjeva čitanka je primerna vada. Iz cele vasi priženo sku-¦kaj tercialke in tercialarje, vse, ki so odvis ni od posojilnice, od konzumia in one, ki se zavedajo, da je duhovnik zato na svetu, da jih vodi na vrvici, ljudi, ki sodijo besede ne po. njih resničnosti ampa po tem, kdo jih je govoril. 'Potem protestirajo proti vsemu, kar jim ravno pride na um. Streljajo raznovrstne kozle, zgodovinske in druge.in'.:laižejo na vse pretege. Zane-Ijene psovke, patetično razlaganje in hinavsko ogorčenje nad posameznimi izrazi vpliva silovito na poslušalce. Kadar govornik povzdigne svoj glas in zajavka ogorčenja, zajavka z njim vse občinstvo, kadar pove zopet kak slab dovtip iz zgodovine, >mu vse pritrjuje in končno vse preklinja Madharja, Sočo, Narod in liberalce. Predvsem Sočo in druge liste, ker tako nesramno koline 'Baga in Marijo. Saj je le Soča tako klela, govornik je tako rekel, in njemu je treba verjeti, četudi je lagal. Končno se poživlja verno ljudstvo na boj proti temu slabemu časopisju in vsem: onim, ki ga čitajo in širijo, ljudstvo seveda pritrjuje. Pade tudi beseda .bojkot; vsi pritrjujejo 'brez pomisleka. iiNo da, klerikalizem gre počasi v klasje, treba Ihitetr. Povsod s>i bati; vsak dan bolj. lKrščan-ski socializem je doživel fiasco, klerikalizem izgublja tla. Francija se ga je otresla in Portugalska, sedaj je na vrsti Španija, Belgija, v Nemčiji gre s&bo, v Italiji še ibolj. Treba.Ohraniti vsaj Avstrijo. Toda tudi tu se polagoma svita. Povsod nazadovanje. V politiki torej ni sreče. To vedo klerikalci in -zato napenjajo zadnje sile. Boj začenja na vsej črti. Gospodarsko, kulturno in politično skušajo pridobiti tal, oziroma olforaniti, kar že imajo. Povsod klerikalne gospodarske organizacije, povsod klerikalna društva, zidajo kat. univerze, zavode, hočejo lastno krščansko umetnost, znanost. Povsod širijo svoje časopisje, s katerim skušajo pridobiti narod zase. Vse pa delajo v imenu vere. Verstvo postaja vedno bolj zunanje, formelno. Pravi kristjan je oni, ki voli klerikalno, ki je v klerikalnem diruštvu in konzumu, ki čita klerikalne liste; če moli, je postranska stvar. Tu je iskati tudi vzroka, zakaj vera propada. 'Mesto da Ibt pridobivali ljudstvo zase z ljubeznijo, ga organizirajo, mesto mu razila&ati iKristove nauke, ga pozivljejo na iboj. Ker je najbolj nevarno časopisje in izobrazba,. zato velja ta boj predvsem časopisju in knjigam. Saj so danes najboljše knjige na indeksu, saj je danes pol svetovne literature proklete, znanstvo pa nosi* davno pečat, »ana-thema«. Klerikalizem, bojujoča, politikujoča cerkev, se vedno bolj oddaljuje od pravega krščanstva. Danes nosi vse hiibe nasprotnikov, a je več in temibolj obsodbe vredna, ker imenuje to, kar dela, čisto Kristovo verstvo in izvršuje ves svoj boj v imenu Krista. Odkar so papeži postali vladarji, je začel iklerikalizem. Vedno se je menjaval kakor so bile pač raizmere in vedno je postajal slabši. Oo 4. stoletja so kristjani živeli .krščansko in umirali "za svojo vero. Potem pa, ko je krščanstvo zavladalo, so začeli kristjani moriti v znamenju vere. Karoi Veiiki, danes svetnik, je -uničil . z ogmjem in mečem cela plemena. Križarskim, vojskam proti- Turkom so sledile križarske vojske proti Cehom. Nikdar ni teMo toliko krvi, kakor v srednjem veku. Vse verske sekti so bile iztrebljene m vsako, gibanje - je bilo udušeno v krvi. Stotisoči so-umirali v znamenju vere. Kolikokrat^ je papež sam opasal meč in pobijati nasprotnike? Ko se je začel širiti protestantizem, ali-ni gorela cela Evropa skozi 304et? Kdo je inscenjral Štv Jer-nej&ko ©oč v Parizu, ko je paito y eni iioči HO^GJpO ljudi. Verski boji so bili najhufftft nalboii krvavi. Tako si je delal tla kilerj-kalfejem. / ¦ •©anes pa se napihujejo z zgodovin-skom lažmi, dimes kažejo: evo našo umetnost, našo kulturo, našo moralo. CKonec.) t-m. Nov razpis volitev, Goriški magistrat raziglaša glede volitev, da bodo volilni imeniki za dopolnilno volitve v mestni svet postavljeni na vpogled v smish § 37. občinskega statuta pri mestnem statistično - anagrafičnem uradu SKOZI 4 TEDNE, in sicer od 8. t. m. dalje: v delavnikih, izvzemši popoldneve v soboto, od 8. —12. dopoldne in od 4.-6. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9,—11. dopoldne. Reklamacije. Reklamacije je vložiti pri magistratu tekom 8 dni od 5. septembra dalje. * Dopolnilne volitve so bodo vršile torej meseca septembra, ko se razni volilci, katerih sedaj ni v Gorici, vrnejo v naše mesto. — Volilni imeniki so bili letos, ko so bili prvič izpostavljeni, tako sestavljeni, da je manjkalo vse polno slovenskih volilcev. Ni dvoma, da tudi novi imeniki ne bodo v redu ter da bode treba polno reklamacij! Samo čas ;za vpogled v mesecu avgustu je pač skrajno neprikladcn, ker je vzeta vse polno volilcem možnost vpogleda v volilne imenike, ker so odsotni. Vsled tega marsikedo ne bo mogel reklamirati svoje volilne pravice, katero hočejo mjaigistratovci odteigniti nelaškJni volilcem v največji meri!!! DOPISI. Iz komenskega okraja. Iz Štanjela. Občinske volitve so se vršile pretekli teden v Štanjelu, pri katerih so zmagali na ceiej. črti naprednja-ki. V soboto dne 11. t. m. se vrši volitev župana. MOJH STHRH izkušnja je In ostane, da je najboljše sred' stvo za odpravo poletnih izpahljajev, za dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti lilijno mlcCnato milo. Znamka konjiček tvrdke Bergman & Co., Tetschen a/E. Komad stane 80. vin. in se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, parfumerijah in podobnih trgovinah. Bergmanova lili]na krema „Manera" slovi radi tega, ker se dobi po uporabi iste jako nežne in bele roke. 1 tuba stane 70 vin. Dobiva se povsod. Domače vesti. Jutri bo velika Ciril-Metodova slav-nost združena z denarno tombolo na Vol-čjidragi tik železnice. — Petje prične ob 4. popoldne, a s tombolo se počaka prihod vlaka z državnega kolodvora iz Gorice ob 5. Meščani imajo torej lepo priliko iza obisk te veselice z Vipavsko železnico ob 2. popoldne in celo ob 5. popoldne z državno železnico. Vstopnine ni nikake, pač pa se mora vsak/do izkazati s najmanj eno srečko za 40 v, za kar pa lahko dobi 2 činkvini po 100 K in tombolo 200 K. Pridite na VolČjodrago! — V večernem hladu pa na ples. Društvo »Dijaška kuhinja v Gorici« bo sprejemalo letos,dijake goriških srednjih šol na ihrano. Kdor bi želel biti 'sprejet začetkom leta, naj pošlje prošnjo, naslovljeno na društvo in opremljeno $ potrebnimi dokumenti (pri novfh zadnje spričevalo; pri onih, ,ki žele .'hrano brezplačno ali po znižani ceni, tudi ubožno spričevalo) g. ravnatelju Fr. Strnadti, sta-nujočernu v Oorici Via Leopardi, do konca avgusta, Na kasnejše prošnje se ne bo oziralo. Opozarjamo Še enkrat na koncert katerega priredi g. Josip Rijavec H. t. m v Ajdovščini. Vspored priobčimo prrh0ti' tijič. ¦_ ¦ ¦ ; .¦¦•-' ¦ ¦'¦¦•:¦.-¦.'. ; ' Umrl je'v Medani'posestnik Fran To. ros, stai: 50 let.', Zločinsko početje klerikalcev. — \? •miesta: »Rad) T. O. Z. so pričeli -klerlkalc' po svojih listih in po gostiilnath izločinski) gonjo. Nimajo malo hladnega razuma, za„ j ¦morila sta ga Jim strast in sovraštvo, nič jim ni mar škoda, katero utegne vročiti njihovo peklensko početje; .mislijo ce- ¦ ¦lo, da bodo strankarsko pridobivali. Nek-do, ki je'v času .denarne krize pred par leti tiiko nesramno ihmjskal in sumničil p0 »Oori-ci« in *)Prirn,; '" s,«! spodkopaval zaupanje med Ijudstvc u. in v svoji kratkovidnosti sadil, da obogati klerikalna ' stranko s kriizo, se je pozneje bridko kesa* m je rekel, da mu je žal, da je kedaj pomočil pero' proti 'avestnemu 'zavodu; kajti ost se je (bila oibrnila in zadela tudi tje, kjer so mislili, da j lih ni. mogoče za-deti. Brezvestno in &ploh'škadljivo je, kar počno »Gorica«, »'Primorski list«, »Novi Cas« in še »Slovenec« po viihu. iRavno ; poslednjemu je treba to. V Ljulbljani so j ukradli vseučiliiški fond in ga zapravili j za svoje zadružništvo, sedaj so naložili j kranjski deželi jamstvo za svoje zaidruž. ništvo. Tako krpajo in se ščitijo, ker imaji j moč in to tnoč zlorabljajo, olb jednein pa \ se drznejo //dogodkom iz nasprotnega tabora liujskati ljudstvo, dražiti in s tem spodkopujejo zaupanje v slovenske de-narne zavode na spldh. Ost zadeva tudi nj.e! Slišali smo v klerialniih vrstah od razsodnega starejgaga gospoda glede na gonjo te besede: »To bo nam škodovalo! ¦Naj nehajo«! — Mi tudi pravimo: Naj nehajo! Or. Gregorčič, dir. Pavlica in tudi nadškof, ki imajo vsak svoj list, naj ustavijo to gonjo, na sploh iškodečo in ljudstvo i begajočo. Toliko za danes.« »Corriere«- in Vrtojba. — Zadnje dni j ima »Corriere« mnogo opravila iz Vrtojbo radi lepega nedeljskega kmečkega shoda. Zagovarja seveda povišanje takse i na goriškem tngu, izmerja VrtojibetiL, s ] tujci in pravi celo, da-naj ostanejo doma, če niso zadovoljni s povišanjem takse. 0 jej, če bi ostali naši okoličani doma, po-tefrii bi Ibil »o jej!« pri Laihilh in'Resen ibi ibil ob svojo službo in kruh. — t^o »Cor-rieru« ropotajo proti Vrtojbi in 'zmerjajo, ker se bojijo, da bi uvideli tudi laški kmetje gorišlke mestne občine koristi kmečke organizacije? Podturnski- kmetje se t>o j i Jo še magistrata, ker bi jih šikaniral, drugače bi se že pametno organizirali. Seda- j nje njihovo društvo ni nič vredno, ker tišči na njem svojo pest goriški magistrat. — »Corriere« klepeta razne neumnosti — ' mi pa kohštatiramo, da :je pričel^ velik b»j med okoličani in mestno upravo in da je ta boj prav potreben! Orugega ne rečemo nič. Letošnji vojaški nabori. — Uradni list raziglaša: Na podlagi naredeb § 41 :3 vojaških predpisov il. del se daje na splošno .. ananje, da se Ibode vršil letošnji vojaški naibor v pokneženi grofiji Goriški in Ora-diški: v 'Bovcu dn6 12. avgusta; v Kobaridu dne 13. avgusta: V Tolminu dne N. I in 16. avgusta; v Cerknem dne 17. avgu- | sta; v iKormitui dne 26,27. in 2«. avgusta; v Gradišču ob Soči dne 29. in 30. avgusta: v Gorici (za mesto) dnč 31. avgusta i" -• j septembra; v Gorici (za okolico) dne .: 4., 5. in 6. septembra; v iKanaki dne 7.»» 9. septembra; v Ajdovščini dne 10. in H-septeimbra; v Sežani dne 23. in 24. septembra; v iKomuu dne" 25. in. 26. septembra; v Červinjanu dnč 12., 13., 14. in l& avgusta; v Tržiču dne 19., 20. in 21. avgusta. Komur tičej -- iPred nedolgini časom je prišel starosta nekega sokolskega društva iz bližnje goriške okolice v našo tiskarno in vprašal za ceno nekih tiskovin. Ko se mu je dalo uzorec in povedalo ceno, je rekel, da spravi to pri priliodnji fidborovi seji na dnevni red in da potom naročijo. Preteklo jekaikih H diiij "' naročila pa le ni biio. V četrtek pa prid« neki uslužbenec iz neke laške tiskarne iz Gorice ,k nam in nas je naprosil, da b' moi posodili klišej Sokola, da bodo rabili za neko delo. Našemu poslovodji je 'M padlo V glavo, da gre najbrže za one tiskovine, o katerih se je informiral ^Prl nas oni »narodni« .starosta« — i« 1n trtutfe neprekosljivo urefatvo katero ima prednost pred vRemi drnsrim? Ara sttenimi fiintfl. kroglicami in gronticuml. Cena orig. škatlje K 2- Ponarejanje se sodniško zasledile. Hbllo-vo Franc, žganje in sol za ribanje života. — BolcCIne olajšujoče tn okrepCuloče m'a-. roanauo srodotvo proti trganju jh prehlajenjn vaakp vute. O- tp.steklenica K 2-— Na prodaj po VKfh lekarnah in inirodilnicah. Cilavua. lekarna A. HOLL. c. in kr. tvorni založnik, Dunaj, lutblauben 9. Zulogu v 'Joriii v liikarm-: A. GironcnU, U. Cristotoletti. jf- raje| Sploh pa smo že slišali od mnogih njlti obrtnikov in trgovcev, da se neka^ | t I. okrožje Gš. S. Ž. znova opozarja tpri gospodje, Ikiso prišli- v Ooricb vri se vse prijatelje Sokolstva, ljuJbitelJe, narave koSato vsedli rhed na«,, prav radi oigi- in prijetne družbe na svoj 1. zlet, ki se bo ba,jo slovenskih trgovin in delavnic. iKar vršil dne 4. avgusta na Brjah. iz(teluje ali prodaja Slovenec, mu je »Sokol« v Gorici naznanja svojim' .preardiner«, vse predrago, drugo pa vse .C!a,iom',.da se vdeleži vejice »Sokola« prav, če tudi je slabše in draže. v Dobrovem. Zbirališče telovadnica, od- Sliko slov. pesnjka. An$pna ASkgga 8rajjUP/^ob 9^uri dopoldan. »Na zdar!« }e izdalo llpravnistvo~>>S1'(t7en«r^ga^ute>^^;Tv?ar-'--1,'^ '*"~-~~w • *—-, ¦ strganega Tednika«. Slika je jako lepa, i . . ...fr_..,„.__________________ 47/63 ein velika in dvobarvna ter (bo v jjjrns vsaki sobi kakor tudi gosposvemu i sa-on«. — T° je že 4- suka» 'ki Jp Je *zdal vSJov. llustrovani'Tednik« in ;r*cer* je~f5T-'\ dal sike Prešerna, Gregorčiča, JurčBSa in sedaj Aškerca. V nobeni slovenski hilši bi . ,,aj rte manjkale te slike; 'zavedni Slo- j vrči, okrasite si svoja stanovanja s sli- j ka:ni sv::jf,h velmož, saj narod, ki ne spe- i staje svoj Hi zaslužnih 'mož, ni vreden, da so se mu redili !— Naročniki »Ilustrova- tiegn Tednika« dobe omenjene slike brezplačno; naročite se torej na »Ilustrovani Tednik« in razširjajte ga! j »Novi Čas« omenja šele v včerajšnji Številki ples .klerikalcev v Št. Ferjanu. [ Seveda zopet obsoja ples — ko so se pri- j i jyav'jali na ples in ko so plesali, je pa [molčal; in kdor molči, potrdi. In potrdil ' je. da je že prav, če plešejo; na to se je znesel pa nad naprednja-ki, kakor vselej. Iz včerajšnjega »Nov. Časa« se .zopet vidi, kako' neresen in kako ljudstvu Škodljiv je list »Novi Čas«. -— Plesali so pa -potem ¦¦ & v Cerovern. in sicer kar dva dneva: v nedeljo in ponedeljek. 'Bolj če je vroče, telj se vrtijo klerikalci. . »Sveta vojska«. — Novostrnjarji va-¦ bijo v »Sveto vojsko«, to je v protialko- hotao društvo. Občni zbor se je imel vršiti jutri v nedeljo, ali »iNovi Čas« je tega mnenja, da je sedanji čas v vročem avgustu neugoden za protiaikoholno zborovanje, zato naznanja odgoditev občnega zbora »Svete vojske« na ugodnejši čas. Kdaj:nastopi ta ugodnejši čas, tega sicer ne ve, ali prosi prav lepo vse, ki se za to i prekoristno društvo zanimajo, da na} I ohranijo smisel za to in še pri drugih naj širijo zanimanje! »/Sveta vojska« čaka torej ugodnejših časov.....Naslov, pod katerim »Novi Čas« to naznanja, se glasi: Proti pijančevanju. Nevarno poškodovanega so pripeljali v deželno bolnišnico v iLjuibljano 21 letnega Franca Mervica, doma v Št. iPe-trn pri Gorici. Mervic je dne 28. juV.ija popravljal v gradu Turn pri (Preddvoru električni stroj. Podrle so se pa stopnice in Mervic je padel med jermena, ki so mu stlačila život. Nevarno ranjenega Mervica je spremljal ob prevozu v ljubljansko bolnišnico kranjski zdravnik g. dr. Šavnik. Brata Faganeli iz Mirna, iki se še nahajata v preiskovalnem zaporu, bosta naj-bržc v kratkem izpuščena iz zapora; isto-tako bivši prokUrist tvrdke (Komidar. — Župnik Kadenaro s Srednjega ostane še v preiskovalnem zaporu. Vohunstva je bil obdolžen '42 letni •^nton Foladbre iz Rezije. Aretiran je bil Pred kakimi 6 tedni, sedaj, so ga- spustili na svobodo na nueji avstro-italijanski. Kd. dr. »Solkan« v Solkanu priredi, kakor že objavljeno, svojo društveno veselico dne 11. avgusta z javno tombolo, sp-ošno dirko 'Kanal^Solikan za vsa slovanska kolesarska društva. Naprošena so vsa kolesarska društva, da zagotovo odpošljejo svoje dirkače k dirkam. Kdor se •'oče vpisati k dirkam, ¦ se lahko vpiše ysak dan do M. avgusta dopoldne v go-st»'ni Ant. Mozetiča. Kartele iza tomibolo *« prodajajo po raznih narodnih trgovinah v Gorici. Vsa prireditev se vrši na krasnem senčnatem vrtu Antena Mozetiča. Šempeterski dijaki priredijo dne 11. avgusta t. 1. na prostoru g. Brumata ljudsko veselico. Na vsporedu je 1 igra, 5 Pevskih točk in šaljiva loterija. Cisti do-*'fek ie namenjen »Dijaški kuhinji«. Začetek ab 4 in pol pop. Odprti lekarni. — Jutri popoludne J:f* ociPrti v Gorici lekarni Cristofoletti-U"ubk*.-V telidveh lekarnah bo tudi po-no,-na služba v času od 4. do 11. t. m. Listnica uredništva. Nekateri še ne-porablienl dopisi pridejo na vrsto pri- hodnjič. Politični pregled. Albanija. — Med Albanci vlada velika razburjenost, potekel je rok za razpust državnega zbora, kateri1 rok so postavili oni, pa zbornica ni razpuščena. Iz Skoplja poročajo, da je nekaj orožnikov in krajevni predstojnik prestopilo k ustašeni. Tržaški mestni svet. — Vlada hoče podržaviti mestne srednje šole v Trstu. O tem se je govorilo v seji včeraj. S prihodnjim šolskim letom se podržavi mestna realka. Učni jezik ostane italijanski. Dr. VViHfan je tem povodom rekel: Dolžnost vlade o tej priliki bi Ibila, da skrbi tudi za drugi narod, ki živi v tej deželi, za nas S'ovence, vlada bi morala se pogajati o tej priliki ne le z večino občine, ampak z občino kot tako, torej tudi s Slovenci. In v imenu svojem in v imenu svojih somišljenikov kot zastopnikov islovensikh prebivalcev Trsta in okolice odločno protestiram proti takemu postopanju vlade. nisem hotel ustreči tej želji, so mi zabra-nili dobivati toiio od zunaj ter me zaprl? v samotno ceUco. Takrat mi je eden izmed uradnikov rekel, naj raje izpovem kar oni žele, da me ne bodo nadalje mučili, češ, da bom itak lahko pri obravnavi svoje izpovedbe popravil. V preiskavi sem izjavili, da -nisem niti za atentat, niti .proti atentatu. Toda preiskovalni sodnik Je po svoje sestavil zapisnik, && da oe more drugače. Zagovornik dr. (Prebeg: 'Kako je vipli-vala na vas uvedba komisarjata? ¦Neklhardt: Obsojal sem ga, ker sem bij prepričan, da ni bilo nobenega povoda za uvedbo komisarjata. Predsednik: Zakaj, pa niste ovadili Jukičevo nakano gilede atentata? , Neidhardt: (Nisem smatral 'za potrebno, ker je o Jukičevi nakani vedel in govoril ves Zagreb. Sicer pa JukJču prav gotovo ni treba sodnflka, marveč samo zdravnika. Po odmoru je bil zaslišan 16 letni Ka-milo-Horvatm,' doma' iz Varaždina, :goje-iiec' I.' raizr. trg. akademije, izpovedal je, da se je 10 dni pred atentatom 'seznanil z Jnkičem. Nekega dne je pač predlagal, naj bi žrebali o tem, kdo da naj komisarja Čuvaja usmrti, toda storil je to samo zaradi tega, da bi na ta način Jukiča odvrnil od zamišljenega atentata. Horvatin je na-glašal, da ni bilo glede atentata ničesar dogovorjenega, marveč, da je samo Jukič neprestano 'govoril in sanjaril o atentatu. Včeraj' je bil zaslišan Badalič, Naran-čič, Dolenec, Šarinič, iGaiogaža, sami mladi .'judje; Badalič je rekel, da to, če gredo v Belgrad, ni nič (hudega; imajo isto pravico, hoditi v Beligrad kakor avstrijski Nemci v iBcrolin. O Jukiču so izpovedali vsi, da je čudak in razburljiv človek. O bombi je izpovedal Badalič: Drž. pravdnik: Ali je res, da ste z Bastajičem (ki je rodoin iz kraljevine Srbije) vngii v Savo bombo, ki jo je prinesel Jukič iz Srbije. Obtoženec: To je res, vrgla sva bombo v Savo, prvič, da preprečiva od Ju-I kiča. zamišljeni atentat, drugič pa da pre-j prečiva, da bi se zaradi te (bombe, o ka-I teri je Jukič odkrito pripovedoval, da jo je dribš' od nekega srbskega znanca, zo-mt sumničilo Srbijo. Razprava se nadaljuje. Vojua med Tnitijo m Ilalijo. Razno. V Bresciji je govoril poslanec Tre-wes in drugi govorniki proti vojski. Po shodu "je priredilo 600 zborovalcev demonstracijsko zborovanje, ob kateri priliki je bilo več spopadov z vojaki. Kakor poročajo iz Rima, se pripravljajo Čete na zavzetje Zuare; doslej so ovirale zavzetje neugodnosti z morske strani. Proces proti Jukiču. 'Nato je bil .zaslišan peti obtoženec Franjo iNeidhardt. Obtoženec je 18 let star, rojen in pristojen v Zagrebu, dijak 8. razreda realne gimnazije. 'Predsednik: Med vašimi izpovedba-mi sedaj in preje je opaziti veliko razliko. Kako je to? Neidhardt: Dovolite mi, kako se je postopallo iz mano Ipri preiskavi? Predsednik: Povejte! Neidhardt: Vplivalo se je name z ob* ljubami, grožnjami in žalitvami, ter se me sililo, da bf izpovedal tako) kakor se je želelo. Namestnik drž. pravdnika mu je rekel: Vi ste kukavica, ako ne fzpoveste, da ste odobravali atentat. (Velika senzacija.) Državni pravdnik dr. Markovič: iKaj pa so vam obljubljali? Neidhardt: Da me takoj izpuste na svobodo, ako povem inis onega dalmatinskega dijaka, ki je baje imel namen, da izvrši atentat na Čuvaja. (Ta dijak se piše Allfirevič, kakor je izabefleženo .v obtožnici. A'!iirevič je študiral v iZadru. Bil je tam aretiran, a so iga kasneje izpustili. Nato je brez sledu izginil. 'Op. ure'd.) Ker Razne vesti. Organizacija aviatikov. — Razvoj časa vodi na vseh poljih (gospodarskega življenja k organizaciji. Sedaj poziva francoski aviatik Leblanc svoje sodruge, naj ustanove organizacijo zračnih pilotov, ki bo ščitila interese francoskih aviatikov. Radi vohunstva v korist Italije je bil obsojen bivši poštni uradnik Friderik Fri-igari, ki je služboval v Puljoi, na 6 mesecev težke ječe. V Pn'y je hodil v družbi nekega italijanskega oficirja na ogledovanje trdnjavskilhi ztgradeb. Stvari, ukradene v pomorskem ar-zenalu v Pulju, je kupoval tamkajšnji trgovec del iNegro. Sedaj 0so ga aretirali in ž njim. vred nekega uradnika vojne mornarice. Baje gre za večje tatvine. Predrzen poskus tatvine v Postojni. V hišo gospe Čeferinove so udrli ponoči tatovi. Oospa ima trgovino in gostilno. Slišal jiih je sin, na kar so zbežali. Tatove so ujeli. Glavni je Tržačah Avgust Orat-ton, znan tat, že večkrat kaznovan. Francoski birokratizem. Tak je, ka-koršen je birokratizem povsodi. Upokojeni uradniki in vdove morajo predložiti v svrho, da dobijo pokojnino, spričevalo, da so živi. Neka vdova se na koncu četrtletja ni predstavila, da bi dobila pokojnino. Bila je na potovanju. Na koncu drugega četrtletja pride po pokojnino s spričevalom, da je 30. junija pri življenju. Uradnik jej je iizplačai1 pokojnino za drugo četrtletje. »Pa za prvo četrtletje«? je vprašala vdova. Uradnik: »Prinesite spričevalo, da ste bila dne 31. marca Živas»! Razno. — Iz Hamburga poročajo, da so našli blagajnika ladjx*lemice Mensel zvezanega in zadavljenega, blagajna je bila prazna. — Iz Rio Janeiro poročajo o železniški nesreči; mrtvih in ranjenih je 100 oseb. — Žile na rekah si je prereza! v Zagrebu odvetniški perovodja Milan Brodjaneč. — Na potu iz .Zagreba- na- Reko je bil okraden v vlaku odvetnik Bar-riovaki. Zginila je listnica s čeki rumunskev banke in bankovcev za 200 K. -=- Aretirali so blagajnika ogrske državne železnice Gerrvja, ki je ponev eril 48.000 K. -- Izgubilo se je pismio, vredno 40.000 K; poslala je ta denar v Italijo tridentinska! banka. — Ognjegaisci, ki požigajo, se tudi dobijo na svetu; v Oberlhausnu v.Nemčiji je 5 ognjegascev stražflo pogorišče; jezili so se, da so morali stražiti, zato so zažgali, kar je bilo rešeno, da je še to zgorelo, — Književnost. 4. Štev. »Vede« je pravkar iizišla. V nej se nadaljuje debata o slovensko^r-vatski skupnosti, ki končno izzveni v izsledek: Za preteklost je bila jezikovna skupnost nemogoča, ker mi nismo bili dovolj integriran narod; za bodočnost pa se' bo ta jezikovna skupnost razvila — dasi ne samo avtomatično,- marveč po nekib organizacijskih' principih — v tisti meri, kakor bo rasla splošna gospodarska, šolska, upravna in politična skupnost med obemi vejami jugoslovanskega naroda. (Članka: Dr. Ivan Prijatelj: »Vzajemni« ška epizoda«, in dr. Boigumil Vošnjak, »Več sedanjosti!«). Nadarjeni esejist Albin Ogris je napisal o priliki Rousseau-jeve dvestoletnice razpravo »O sodobnem revolucionarnem sindOkaliiziiiii«, dr. Štefan .Sagadiin pa priobčuje študijo »Upravno pravosodstvo«. Obe razpravi sta zelo informativni. .los. Mandelj je priobčil kratek polemičen odgovor na strankarske očitke o priliki njegove raizprave »iNekaj številk iz kranjskega deželnega gospodarstva« pod enakim naslovom, dr. iBogu-mil Vošnjak referira o knjigi »Siovan-stvo«, edinem vidnem ii&pehu praižkega novoslovanskega slioda. (Doslej nedokončane raz.prave in članke obljubuje uredništvo dokončati v prihodnji številki. Rubrika »Pregledi in referati« prinaša, kakor je pri tej reviji že običajno, bogato niz zelo zanimivih črtic, notis, pregledov kritik in referatov. Tako o Aškercu, o slovenskem slovstvu, knjigah »Matice Hrvatske«, o nemški ekspenzijs-ki politiki o politični demokraciji, državnem pravu, psihologiji, vizgoji, ter neko-' liiko polemike. .Zastopani so z doneski pi-sategi dr. Prijatelj, dr. Glonar, Bratulovič, Ogris, Knaflič, dr. Vošnjak, dr. Ozvald, dr. Turna, dr. Žmavc, Koštial in drugi. Naročajte se na to edino jugoslovansko znanstveno revijo! - Razglas. Proda se v Prvačini posestvo gg. zakonskih Frančiška in Jožefe Losdiiavo, obstoječe iz .treh poslopji na skladovni c^sti z obsežnim ograjenim vrtnim zemljiščem in še par drugih zemljiških parcel. — Istotam je na prodaj tudi okoli 30 stolov krompirji«. Kupci naj se zglasijo v teku meseca avgusta t. 1. pri lastnici hšt. 201 v Prvačini za natančneje daljne poizvedbe. Patentouani sidro-strešniki (Patent Hnfeer Falzzlegeli Nova. viharju in dežja blmcujoča kritba. NajednostavnejSe, najlažje in najcenejše strešno kritje. Ni potrebne ne privezovati, ne Eribifati Kritna skoraj dvojnata, vsled tega varnje pred mrazom i vročino. — Sidro strešniki se pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način. Glavni zastopnik za Goriško, vip»vski in tolminski okraj ter za Kras : tvrdka z železnino O. Zajec - Gorica, Gosposka ulica št* 7., telefon št. 107. Mali oglasi HajauiPa ?rtstojbJBa stana 60 Tin. Ako Je oglu obaeikcjlt « nina« x« tsako besedo 3 vi a. lajprtpraraejle loserirtuije ta trgorce in obrtnike. -----V> ]• mtnttih trgovcev in obrtnikov T Gorici ]»l«li (In Wo----------------"----------------"¦" WMUV J« IU.Uj.Ml ueu.vv* ¦"»¦•¦" katartk M d«uli (In odo t mesto) nihoa i nikj« «« teMrirajo. Skoda nI mjan«. potna, k« Učenec za trgovino s špecerijskim hlonnm in delikatesami se takoj sprejme; UlaPlIl prednost imajo olikani dečki iz ps-stene meščanske rodbine z najmanj 1 razredom srednje šole. Naslov pove upravništvo »Soče . Fotografski~wiieč S^Ž^^C' i grafu Jerkicu v Gorici. ^ , zmerni ceni, se vljudno priporoča Filip Ajdovščini. a mec, Šmarje pri Od IB78! *-* »* slovito in nari ijnbljeno domače zdravilo. — Pri večjih L • iten popast. Lekarnarja H. TMERRY-ja BfiEJflnl . Samo pravi z zeleno redovnico kot varstveno znamko, in n im Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodmjsko postopa in strogo kaznuje. Nedvoroljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašlju, bruhanju, hripavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in oboiesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščaji itd. je edino imenovani balzam 12/ž ali 6/1 i vel. posebna steklenica K 5-fi > Lekarnarja H. THIERRY-Jfi . samo pravo CEiVTIFOLJl\0 MAZILO zanesljivo gotovega učinka tudi pri starih ranah pri opeklinah, oteklosti, ponesrečenju in vnetju gnojitvah, odstrani' iz trupla vse tuje tvarine in prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatiji 3'60. ZttA: Lekarna pri An§elji varim A. TtiJBrrj-ja Pregrada pri Rogatci. Dobi se po lekarnah. — Na debelo po med. mirodilnieah. Zobozdravnici in zobofebniški atelje Dr. I. Eržen eomcH Iml ¦remi febaHlEe Sfeo. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate kroue, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plohih..- vsake vrste. Ordinira o sooieni steljefn od 9. ve #op. d«i 5. are pop. Bregant auiorizouaiia stavbena turdka $ ©opici ulica Adelaide Ristori šte?. S j se priporočata p. n. občinstvu za vsa ' stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih eenali. Iloua trgouina z železnino Pinler & benard ^ (gorici $ Rašfeljti št. f. Velika zaloga traverz, železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalk, klosetov, peči, štedilnikov raznovrstnih kopalnih banj itd. itd. Edina lastna izdelovaloica telovadnih drogov v Gorici. F- Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača, Cenj. občinstvu se toplo priporočata _________ Pinter & Lenart. Knjigoveznica se priporoča si. občinstvu za vezavo knjig, registrov, brošur itd, zagotavlja lično delo hi dobro postrežbo po zmerni Continental je najbojjij pisali)! sfroj. Primerjajte in prepričali se bodete, da je to res. Zastopstvo in zaloga tvrdke VVanderer-Werke akc. družba v Ahenmitz- S c h 0 n a u Ani Ed. Roeper ~ Gorici i ITlagistratna ulica št. 15. Dobi se use stroje za pisarne i in druge potrebSCine. Tajnost PALMA PALMA lahke, elastične hoje. Nič več utrujenosti. Trpžnejše kakor usnje, ristni kaučukove Dobi se o osem bol)šlh prodajalnah. prodaja trgovina A. Gabršček I v Trgovskem Domu 1. Primorka, 36 listkov K !•-1 «• . .,:62- „ „ 1-50 j 3. Slava , 32 „ „ O"80 I Primorka nadomešča laške , ' „tresselte", Slaoa nadomešča pike ecc. Slovanski farOft K 2-20. (Vsaka [ kara tarokova ima po dve sliki iz | slovanskega življenju). | , Karte so zdaj zares dovršeno izdelane. Ni več nikakega opravi- j čenega razloga, da bi se jih Slo- j venci ne posluževali. — Dolžnosl f naša je, izpodriniti tuje izdelke. A) vi Berini Gorica, Šolska ulica St 2. velika zaloga = j = oljkinega olja J j prve vrste . lujfciljSHi tvr.lt iz Istre, Dalmacija MilfBttt, Bari in * b prodajo na drobno in debelo. i Prodaja na drobno: Kron -96,1C4 112 «"20, 1-28, 1-36, 1'44, 1-60. 1-80, 2'-. 2'40 j za luči 90 72 vin. .------ Na debelo cene ugodne. — i Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se < pušča kupcu do popolne vporabe ojja; p« j vporabi se spet zameni s polno. ] Pravi vinski kis in navaden. Zaloga j --------„------- miia {n gveč.---------— Cene zmerne. Podružnica .Ljubljanske kreditne banke" — ac bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. — Vloge na knjižice obrestuje po 4VI* vloge v tekočem računu po dogovoru. v GORICI ¦*—*»*» *%mm. - - Centrala 0 Ljubllani. - Be«.™* »nad k mm. -1 === PODRUŽNICI' Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. =====