V NAŠI DRŽAVI, Mednarodna parlamentarna konfe* renca je pričela zborovati 16. septembra v Beogradu v dvorani Narodne skupščine. Posvetovanj se udeležuje 20 odposlanstev parlamentov raznih držav. Gre tokrat za 20. zasedanje zgoraj cmenjene konference in so na dnevnem redu najvažnejša vprašanja za obnovo Evrope. V DRUGIH DRŽAVAH, Obsedno stanje na Romunskem, ki je že bilo proglašeno za nekatera večja mesta v Romuniji, je podaljšal ministrski svet za nadaljnih šest mesecev. Podaljšanje obsednega stanja temelji na bojazni radi dviga komuni&tične agitacije, 'ki je postala opasna po obnovitvi diplomatskih odnošajev med Romunijo in sovjetsiko Rusijo. Dolgovi v Bolrjariji. »Slovenski gospodar« je že poročal o zakonu o znižanju dolgov v Bolgariji. Sedaj se k tcmu še poroča, da je mogoča tudi prostovoljna likvidacija dolga, ako je upnik sam za znižanje dolga. Pri tej ureditvi se zniža dolg trgovcem vsaj za 25%, obrtnikom vs-aj za 35% in kmetom vsaj za 50%. Tudi poroki dobe mr.ogo olajšav. Osnovan bo poseben samostojen plačilni sklad, iz katcrega se bo poravnala vsa škoda, ki bo nastala všled take likvidacije doigov. Temu skladu bo prepustila država donos<e obrtnega davka iz dopolnilnega davka na splošni dobiček. Računa se, da bodo znašali dohodki"tega sklada nad 220 milijonov levov. Jugoslovansko-italijanska pogajanja iradi uvoza jugoslovanskega lesa v Italijo se obnove meseca oktob^a v Trstli. Pri tej priliki se bo razpravljalo tudi o razširjenju tržaškega sporazuma, o katerem j-e »Slovenski gospodar« že poročal. Iz ugodnega poteka teh pogajanj upamo, da bomo spet mogli uvažati naš les v Itali.o in se bodo s tem tudi cene zboljšale. Trgovski spoiazuin z Madžarsko je bil podpisan dne 12. t. m. Sporazum st-opi v veljavo dne 15. septembra in velja do konca leta 1935. Zelo je važen predvsem za gospodarstvo Drav&ke dolino zaradi izvoza lesa. Saj je šlo včasih iz te doline v inozemstvo okrog 6000 vagonov lesa letno. Po novem sporazumu moremo uvoziti na Madžarsiko letno 5 tisoč vagonov drv, 3200 vagonov mehkega rezanega lesa, 960 vagonov oglja iu 960 vagonov mehkega tesanega lesa. Iz zasedanja Društva narodov v Ženevi. Zadnjič smo objavili program tokratnega zasedanja DruštVa narodov v Ženevi. Nastopil je s pozornost vzbujajočim govorom v Ženevi dnc 12. septembra avstrijski kancelar dr. Schuschnigg. Zavzemal se je za neodvisnost Avstrijo in je dokazoval velesilam potrebo, da pomagajo Avstriji pri njeni gospodarski obnovi. Posebno je naglasil pripravlje-- nost Avstrije za gospodarsko sodelovanje in prijateljstvo z vsemidržavami. — Kot drugi važnejši govornik na tem za.edanju je bil poljski zunanji minisler jolkovnik Beck. Poljska je predložila etos aprila Zvezi narodov predlog o rnanjšinski zaščiti z zahtevo, da se pri_na vsem manjšinam enakopravnost in la, se stavi ta predlog Poljakov na dne7'ni red skupščine Zveze narodov. Polj.ki zunanji minister je izjavil v svojem jovoru dne 13. septembra, da odpoveduje Poljska manjšinsko zaščito v svoji lržavi, dokler se ne sklene splošna pojodba o zaščiti manjšin, ki bi se naj ^klenila na posebni mednarodni konfere_ici. — Ena glavnih programnih točk toikratnih. sej Društva narodov je spre>m sovjetsike Rusije v Zvezo narodov, n baš ta je zadela doslej na največje težkoče. Vstop Rusije v Društvo uarodov. V ..gorajni politi.ni beležki poročamo, Ja so se p.ojavile pri sedanjem zasedaiiu Društva narodov težkoče glede vstopa rvUSijč v to zvezo. Dr.o 15. sept. :n isdcer par minut preu polnočjo je bil iosežen p-opolen sporazum za vsvOj) -ovjetske Rusije v Društvo narodov. fcrvabilo Rusije za vstop so podpisali zastopniki 33 držav, članic Draštva aarodov. Povabilo nosi podpis dveh tretjin v Društvu narodov včlanjenih držav. Rusija je povabilo sprejela. Rusija dobi tudi stalno mesto v svetu Društva narodov. Iz nemirne Španije. Španski vladi preti zopet ostavka, ker &o pričeli socijalni demokrati revolucijonarno gibanje in se puntajo proti ministrskemu predsedniku Samperju politične skupine, ki so ga doslej podpirale. Vladi je odpovedala pomoč tudi katoliška Ijudska stranka, ker gre ministrski predsednik preveč na roko levičarjem, ki hočejo s pomočjo revolucije vsiliti Španiji marksistično-framasonsko vlado. Na Španskem &o se namreč zadnje dni združili socijalisti ter komunisti in tvorijo skupno »Splošno delavsiko zvezo«. 0 ogromni stvaki prediiniškega delavstva v Združenih ameriških državah Simo poročali že v zadnji številki. V stavko je posegel sam predsednik Roose velt in je odposlal posebno vladno komisijo, ki bi naj posredovala med delodajalci in stavkujočim delavstvom. Komisija ne more beležiti najmanjšega uspeha radi neipopustljivosti na obeh straneh. Obstoja resna nevarnost, da bode gtavka dolgotrajna. Delodajalci upajo, da lkido -2 zavlačevanjem prisili delavstvo k popuščanju. Deiavcf žG pt'8-pričani, da bodo dobili pomoč od ostaliil stroliovnih organizacij. Konečna zmaga je na tehtnici. .