IZHODIŠČA ZA SESTAVO PROGRAMOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Ustavno preoblikovanje krajevnih skupnosti sodi v splet celovite družbene aktivnosti, katere smoter je omogočiti delovnim Ijudem in občanom čimbolj neposredno organizi-rano samoupravno odločanje o njihovih skupnih potrebah in interesih ter njih uresničevanju.
Ustavno osnovo je dobilo tudi programiranje razvoja kra-. jevnih skupnosti kot po-membna prvina nove vloge in nalog krajevnih skupnosti. ČepraVustavna preobrazba 17 krajevnih skupnosti v naši občini globoko posega v spre-membo družbenoekonomskih odnoSov, je ta proces lažji, kot bi sicer bil, ker je bila njihova naravnost že pred ustavnimi spremembami usmerjena v samoupravno organiziranost in viogo. Povsem nov pomen in vlogo pa ima za krajevne skup-nosti novi sistem programiranja. Dosedanji programi krajevnih skupnosti so namreč bili sku-pek želja, ki so ga krajani ,,demokratično" potrjevali, ne da bi z njimi bUi temeljiteje predhodno seznanjeni. Novi programi krajevnih skupnosti morajo rasti iz resničnih ne-posrednih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti. V srednje-ročnih programih krajevnih skupnosti je treba zagotoviti njihovo celovitost, usklajenost ciljev, potreb in možnosti, kar pomeni ob skupno opredeljenih nalogah tudi načine njihovega uresničevanja in financiranja. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje mora biti temeljna oblika povezo-vanja in usklajevanja interesov. Zato morajo krajani oblikovati in preverjati programe svojih krajevnih skupnosti ne le na svojih zborih, ampak tudi v temeljnih organizacijali združe-nega dela ob ustvarjalni ude-ležbi vseh delavcev, ki z njimi skupaj v krajevni skupnosti uresničujejo življenjske inte-iese. Programiranje v krajevni skupnosti mora biti usklajeno tudi s pripravo programov samoupravnih            interesnih
skupnoti, ker je to način, ki omogoča delovnim ljudem in občanom tvoren vpliv na za-dovoljevanje tistih svojih skup-nih potreb, ki jih uresničujejo prek teh skupnoti. Z zlitjem in uskladitvijo tako - oblikovanili programov v krajevni skupnosti s programi TOZD in SIS bo občinski srednjeročni prograin odraz družbenega interesa in realnih možnosti razvoja.
Področja za določitev ciljev in nalog programa krejevnih skupnosti so vsa ista, ker de-lovni ljudje in občani odločajo o uresničevanju svojih skupnih interesov in potreb.
Ta temeljna oporišča dela v krajevnih skupnotih so: šolstvo, vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo, socialno skrbstvo, zdravstvo, kulturna dejavnost, telesna kultura in rekreacija, stanovanjsko gospodarstvo, ljudska obramba in družbena samozaščita, zaposlitev in socialno-ekonomska struktura prebivalstva, razvoj gospodar-skih dejavnosti, preskrbljenost z dobrinami in varstvo interesov potrošnikov, individualne in splošne komunalne dejavnosti za neposredno zadovoljevanje potreb družin iz gospodinjstev, urejanje naselij in drugega prostora in prebivanja, varstvo okolja in zraka, prometna povezanost in druga prostorska infra-struktura, ter upravljanje s sredstvi v družbeni lastnini.
Posebno pozomost je treba v programih krajevnih skupnosti posvetiti medsebojnim člove-škim in družbenim odnosom. Pomemben je načrten razvoj ustrezne samoupravne orga-niziranosti v krajevni skupnosti, ki bo omogočala delovnim ljudem in občanom učinkovit vpliv na odločanje o skupnih družbenih zadevah. Zagotoviti je treba trdno in trajno pove-zavo med samoupravnimi orga-nizmi v krajevni skupnosti ter delegacijami v družbenopolitič-
nih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skup-nosti ter urediti pogoje za nji-hovo delo. Zagotoviti je treba tudi pogoje za delovanje družbenopolitičnih organizacij, društev, hišnih svetov, zborov stanovalcev, uličnih svetov, klubov ter drugih oblik družbe-nega delovanja krajanov. V programih krajevnih skupnosti je treba predvideti gradnje družbenih centrov, kjer teh še ni, ker so ti prostori nujno potrebni za družbenopolitično aktivnost in delovanje delegat-skega sistema.
Krajevne skupnosti naše občine so prejšnji mesec opra-vile prvo nalogo tako imenova-nega posnetka o socialni politiki v krajevni skupnosti. Zbrani material nam že daje delno sliko sedanjega stanja socialnega razvoja. Zavedati se moramo, da bodo naši programi izhajali iz ugotavljanja pretek-lega razvoja vsake krajevne skupnosti, vse skupaj s sedanjim načrtovanjem pa bo sestavina srednjeročnega programiranja za obdobje 1976-1980. Kon-kretno bomo niorali v naslednji fazi načrtovati naslednja pod-ročja:
1. socialni,
2. gospodarski in
3. prostorski razvoj.
Načrtovanje          socialnega
razvoja smo tudi do sedaj izva-jali največ, čeravno nismo v realizaciji letnih programov povsem uspeli. Zato moramo s tega   področja   upoštevati   vse
naše dejavnosti, ki smo si jili zapisali v statut in katere že dolgo vrsto let bolj ali manj uspešno izvršujemo.
Pri programiranju gospodar-skega razvoja moramo obravna-vati naslednja pomembna področja: gospodarske dejav-nosti, trgovinska mreža in druge materialne dobrine ter lastna gospodarska dejavnost za tista opravila, ki bi jih laliko kot dobri gospodarji z manj finanč-nimi sredstvi bolje organizirali.
Področje prostorskega raz-voja smo načrtovali že tudi do sedaj, ko smo običajno govorili o komunalnih problemih v kra-jevni skupnosti. Komunalno urejanje naselja nam je tudi porabilo največ proračunskih sredstev. Vendar pa je pri srednjeročnem programiranju opredeliti naslednja področja: urejanje naselja oziroma kra-jevne skupnosti, prometna povezanost in druga prostorska infra struktura ter varstvo na-ravnega okolja in urejanja na-selja. Tu kaže pripomniti, da gre ob reševanju teh področjih tudi za tako imenovano poveza-nost z drugimi krejevnimi skup-nostimi in za solidamostno reševanje skupnih problemov. Upoštevati bomo morali uskla-jeno in namensko uporabo prostora, da bo razvoj posamez-nih gospodarskih in drugih človekovih in družbenih dejav-nosti omogočal skladen razvoj tako v krajevni skupnosti kot občini in mestu.
Vsaka krajevna skupnost niora takoj imenovati komisijo za pripravo in sestavo srednje-ročnega programa, ki naj jo vodi član sveta KS. Predloga za takojšnje delo je že omenjeno snemanje socialne politike, oziroma socialnega razvoja KS.
Posebej naj opozorimo, da je potrebno opraviti v vsaki kra-jevni skupnosti preštevanje uporabnikov tako v osnovni šoli, varstvu, zdravstvu itd., da se ugotovi dejansko stanje kot podlaga za srednjeročno pro-gramiranje. Statistično je po-trebno operirati z istim virom infomiacij ter uporabljati sta-tistične podatke lastnega pre-števanja in uradne podatke o številu občanov, ki so jih KS že prejela. Nekatere statistične podatke bo morala pripraviti strokovna služba, zlasti podatke o površini naselja, dolžini cest, kategorizaciji cest in potov. komunalne organizacije mesta in podatke, katere bomo rabili za srednjeročni načrt tega pod-ročja. Praktično povedano, povezati se bomo morali z vodstvi osnovnih šol in gimna-zije, z v/gojnovarstvenimi zavodi, zdravstvcnim doniom itd.
Priporočamo, da komisije za pripravo srcdnjcročncga pro grama takoj navcžejo oscbne stike s temeljninii organiza-cijami združenega dela in samo-upravnimi interesnimi skup-nostimi, da že na začetku ugotove, kakšne razvojnc pro-grame za čas od 1976 do 1980 pripravljajo in kaj je skupnega pomena za neko krejevnoskup-nost. V naslednji fazi programi-ranja bomo sieer usklajevali programe, ko se bo določala finančna konstrukcija plani-ranja. vseeno pa si mora kra-jevna skupnost dobiti pregledno sliko celotnega razvoja na svojem področju.
Koniisija naj se poslužuje pri-ročnika RK SZDL, ki ga je napisal Gregor Berkopec in ima naslov Planiranje v krajevni skupnosti. Natisnjeni material z obrazložitvami je namreč pod-laga za vse naše delo pri progra-miranju, ki ga bomo morali opraviti do oktobra letos in sprejeti način, ki smo ga zapi-sali v statut krajevnih skup-nosti. Kdor programa ne bo sestavil in samoupravno sprejel, v letu 1976 ne bo več dobil finančnih sredstev za uresniče-vanje ,,želja" krajanov. Za izdelavo programa in razvoja krajevne skupnosti pa nas po-litično zavezuje — kot že omenjeno tudi določba 74. člena republiške ustave.
LEOPOLD KOS