SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK - 14-dncvnik.ccnaS 2.00 — TOE AUSTRAI JAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER ¡^M^^HHHHMn^iMH^HBHH 7.9. 19951 FORUM '95 V SYDNEYU V TEJ ŠTEVILKI Iz dnevnika urednice: k Forumu'95 v Sydncyu stran 2 Novice iz Veleposlaništva RS iz Canberre stran 3 Pater Tone iz Melbourna s skupino slovenskih rojakov na Triglavu stran 5 Novi slovenski film FELIX proti Sloveniji stran 6 Delo o denarni zbirki naše rojakinje iz Sydncya Eleonore White stran 6 Združeni narodi niso učinkoviti, zato pa so dragi stran 6 ZANIMIVO Prvo pokroviteljstvo za avstralsko turnejo ansambla Štajerskih 7 iz Slovenije, ki jo organizira Slovenski narodni svet Viktorije novembra in decembra letos in ki sovpada s proslavitvijo pete obletnice plebiscita v Sloveniji, je ponu -dil s solidno denarno vsoto Avstralec -melbournški podjetnik. Ivan Kobal ANALIZA POLITIČNEGA STANJA V SLOVENIJI Svet SDDD za analizo in strategijo, seja 8.8.1995 Stran 8 - 9 Sydney. 13. avgust 1995 V Sydneyu so se rojaki različnih starosti udeležili sestanka FORUM'95. ki ga je pripravila mladina. "Na vrsto so prišla različna vprašanja o delu in življen -ju sydneyskih Slovencev. Govorili so o problematiki ostarelih, o delu in načrtih mladine, o cenzusu 1991. ko se je prijavilo izjemno majhno število Slovencev ter o drugih perečih vprašanjih. "...Zdaj je važno, da se vsi popolnoma združimo in obenem predamo upravljanje naših slovenskih zadev v Avstraliji novi generaciji, ki se je začela zavedati, in se mora zavedati, da kar bo ostalo, bo njihovo, in če oni ne sprejmejo odgovornosti upravljanja, ne bo ostalo nič..." je na sestanku med drugim dejal Ivan Kobal. Fotografiji: Valter Šuber in Dorica Kobal. voditelja sestanka. Ivan Kobal bere svoj referat. Str. 10 Valter Šuber in Dorica Kobal FRANCOSKI JEDRSKI POSKUSI IN SLOVENCI Ljubljana, Melbourne, Papeete — Obnovljeni jedrski poskusi v Pacifiku so sprožili ostre obsodbe po vsem svetu, še najbolj pa v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Proti jedrski eksploziji na otoku Mururoa so protestirali tudi melbournški Slovenci. Tako so zbirali podpise v Verskem in kulturnem središču v Ke\v. zbrali so jih še Slovenski narodni svet 14 drugi predstavniki slovenske skupnosti ter posamezniki. Liste so bile izročene senatorju Svdu Spindlerju, članu Demokratske stranke, ki se je podal na protestni pohod na Tahiti z drugimi avstralskimi političnimi in javnimi delavci. Njegovo debelo "knjigo" podpisov je s Papeeteja prikazala"tudi televizija. Čeprav so v Sloveniji proti jedrskim poskusom podpisovali štiri listine (predvsem so se organizirali zeleni), je po besedah novinarja Radia šucTent Jaka Elikana. ki jih prenaša Dnevnik, prevladovala v javnosti indiferentnost. Eksplozija na Mururoi je bila po jakosti tako močna kot tista v Hirošimi leta 1945. K FORUMU 95 v Sydneyu Spomnimo se reka naših prednikov: kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš! V Avstraliji pa bo kar veljal tisti: toliko mož veljaš, kolikor plač imas. V našem (slovenskem) primeru pa bi še lahko dodali: kolikor opek šteješ. oziroma kolikor društev, cerkva in domov imaš. Stari in mladi so se začeli predvsem spraševati kam in komu prepustiti vse to imetje, kakor da bi bilo le to edina dota, ki bi jo morali zapustiti zanamcem. Saj je vse lepo in prav. v stavbe in njihova okolja je vloženo ogromno truda, dela in denarja, roda...da bi se neka skupnost učvrstila in za seboj zapustila zdrave generacije, bi ji bilo potrebno pripraviti tudi "toplo intelektualno - jezikovno gredo" — cut za JEZIK! ki je živec in osnova vsakega naroda in njegove kulture v pravem pomenu besede: je eden od pogojev za identificiranje naroda. Brez slovenskega jezika nismo Slovenci! Brez govorice, branja, brez svojih knjig in časnikov, radijskih oddaj ne moremo razmišljati o potomstvu s slovenskim predznakom. Avstralska miselnost se počasi spreminja in vse več je zagovornikov znanja dveh ali več jezikov, naša slovenska mladina pa še kar ostaja "komot' (seveda so izjeme) in najlažje ji je pač govoriti angleško, večkrat tudi z blagoslovom staršev, češ ne mučimo jih še s tem, saj imajo že tako in tako vsega drugega dovolj. Nasprotno taki in podobni miselnosti si vzamimo za vzgled mladino in študente iz Slovenije — skorajda ga nt, ki ne bi znal angleško pa še kak jezik zraven. In to ni njihov materin jezik, to ni jezik, ki'bi ga slišali doma in bi se ga lahko zato toliko lažje naučili. Tudi tam je mladina zaposlena s tem in onim pa vendar se zaveda pomembnosti znanja več jezikov. IZ DNEVNIKA Stanke Gre goric UREDNICE Naj preidem k vprašanju, ki me najbolj tišči: kaj bo z našim(i) slovenskim)i) časnikom(i)? Statistika slovenske bralne kulture med prvo generacijo v Avstraliji je že tako in tako porazna, da o mladini niti ne govorimo. Iz naročninskih spiskov v računalnikih odhajajo stari, novih, mladih pa ni. Pa ne samo to. Kaj ko nas, urednikov - novinarjev jutri več ne bo? Tudi slovenski(e) časnik(e) je nekdo gradil, tako kot stavbo društva, ki bi jo bilo škoda podreti. Sydneyska mladina izdaja štirikrat na leto list "The Australian Slovenian Review" v angleščini -pohvalno! Toda z njim v korak bi moral stopati tudi časnik v slovenskem jeziku, za katerega bi morali mladi kazati ravno toliko zanimanja. Mladi, mi beremo vaš časnik, ali berete vi Glas Slovenije? Ali se ne bi lahko ravno z njim urili v slovenščini? ( za vas smo poskrbeli še z angleško stranjo). Malo zanimanja kažete zanj in za to kaj se dogaja v domovini vaših staršev in v slovenski skupnosti v Avstraliji — torej premalo zanimanja za slovenstvo nasploh. Moram dodati, da bi si lahko vzeli za vzgled argentinske Slovence in njihovo mladino. V časniku "Svobodna Slovenija" (ki ga zdaj ob izmenjavi za naše glasilo sprejemamo tudi mi) ni niti ene strani v španščini — in glavni urednik je Tine Debeljak MLAJŠI, ki se je prav gotovo rodil ali vsaj odrasel v Argentini. K debati svdnevskega Foruma '95 dodajam torej še svoje misli oziroma kritiko. Priznati moram še to. da se skozi dvajsetletno življenje v Avstraliji osebno nisem vključevala v delo slovenskih društev ali šol, moj interes in delovanje je bilo usmerjeno k drugačnemu delu za slovenstvo in vem, da je najlažje kritizirati. Zato naj iz svojih kritičnih misli izvzamem vse tiste, ki so skrbeli za "slovenstvo" tukajšnje mladine in vse tiste mlade, ki so se trudili in se učili slovenščine in jo še danes tudi govorijo. Mladi, vabim vas k sodelovanju ali vsaj k branju našega časnika...in seveda tudi k razmišljanju o poslanstvu slovenske kulturne akcije za čas. ki se mu reče: jutri! Vaša Stanka /7 PIŠEJO NAM Spoštovana gospa urednica! Smatram, da bi bilo potrebno pismo vašega "godrnjača" objaviti (Glas Slovenije št. 57, 2.8.199^ druga stran). Kritika od spodaj je bolj potrebna kot razne državne fantastične takse. Podpis enega našega konzula vsekakor ni vreden 20 dolarjev. Ko smo "prišli v Avstralijo je ta znesek bil skoro eno-mesečni zaslužek, največkrat od dela s krampom in lopato: a ti "delavci" so bili vsaj toliko šolani kot razni slovenski konzuli. Konzuli so redki in večkrat težko dosegljivi: enkrat mesečno v treh večjih mestih: a kako naj bi prišli do konzulskega dragocenega podpisa oni iz Pertha? Kdor potrebuje ta preciozni podpis, mora zato žrtvovati čas in največkrat tudi dolgo rajžo. V starem Rimu sta bila samo dva konzula, čuvarja interesa države - "Videant consules nec res publica detrimentum capiat". Gotovo nista delila tako dragocene podpise kot naši gospodje. Le čemu je sploh potrebno neko "pooblastilo', pa še od konzula podpisano, če hoče svobodni državljan ta ničvredni papir komu izročiti? Kvečjemu bi bilo logično, da on dobi neko potrdilo o prejemu. Ko ie komunistična matija plenila državljane, ni od njih zahtevala pooblastila za svoje nelegalno poslovanje. Ta naša ljuba neodvisna država Slovenija je vrhunec birokratizma in megalomanije. Če komu kaj daš. moraš imeti pooblastilo s podpisom sv. Birokrata. Oblasti so. izgleda, zato tu. da narod šikanirajo in izžemajo. namesto da narodu služijo, kar je njihova naloga. Pri tem nekateri oblastniki na vso moč luksuzirajo (primer: poslanec Šinkovec). Mini dižava Slovenija (1,990.601 prebivalcev) v svetu vzdržuje nekakšna megalomanska "VELE"-poslaništva. Ali skromni naslov "Poslaništvo" ne bi bil bolj primeren za Slovence? Moje mnenje je. da bi v našem svobodnem tisku ravno bilo potrebno objavljati pisma "nergačev", kajti to je resnično "vox populi ', ki ga je predvsem upoštevati. Vas pozdravlja še en "godrnjač ki ceni dobronamerno kritiko. Moj/. Povhc. Švica, 1JJU995 * Spoštovana urednica Pošiljam Vam izrezek iz sydneyskega Telegraph Mirror (Stateedition). Sedaj vidim, da moramo tudï mi Slovenci delati malo večjo propagando, tako nas bo vsaj svet videl -da smo samostojen narod in da nismo odvisni od sosedov. Gospa Stanka, upam. da razumete kaj mislim reči? Moram Vam tudi povedati, da sem naročena na Vaš časnik že od samega začetka in mi je zelo zanimiv. Lep pozdrav od zveste bralke Jelene Prekodravac, NSW, 23.8.1995 TELEGRAPH MIRROR - Sydney Časnik prinaša članek ob velikem ameriškem maratonu, na katerem je tekmoval tudi Dušan Mravlje iz Slovenije, in kot že vsi vemo, prispel na cilj prvi. Mirror v svojem članku govori predvsem o Avstralcu Pat Farmerju. ki je bil četrti, našega slovenskega rojaka - zmagovalca, pa gredstavlja takole:"...Victory went to Croatian engineer •usan Mravlje in a new race record of 427 hours, 59 minutes...'I had so manu lows, so much misfortune.' said Pat Farmer withouth bitterness, and having just given Mravlje a hug after the Croat handed the Aussie a magnum of champagne." Op.u.: Zahvaljujemo se naši bralki Jeleni Prekodravac za poslani članek. Veleposlaništvo Slovenije iz Canberre je Telegraph Mirrorju poslalo pismo s prošnjo, da napako popravijo. Tudi v melbournskem dnevniku Herald-Sun so pisali tako, pa smo klicali na uredništvo in jih opozorili na napako. VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA NOVICE AVSTRALSKA PARLAMENTARNA DELEGACIJA V SLOVENIJI Sporočamo vam, da bo Slovenijo v času od 4. do 6. oktobra obiskala avstralska parlamentarna delegacija v sestavi: Hon. Mr. McLeavy, MP (bivši Speaker) vodja delegacije; senator Paul Calvert (namestnik vodje delegacije), senator Kay Denman. senator James Short. Mr. Peter Keele, sekretar delegacije. AVSTRALSKI KONZULAT V SLOVENIJI SAMOSTOJNO IZDAJA VIZE Avstralski konzulat v Ljubljani, na čelu s Častnim konzulom Viktorjem Barago, lahko samostojno izdaja avstralske vize za slovenske državljane (do sedaj so vize urejali preko veleposlaništva na Dunaju). Za to potezo so se avstralske oblasti odločile, zaradi izjemnega spoštovanja avstralskih migracijskih pravil s strani slovenskih obiskovalcev Avstralije. KOLIKO SLOVENCEV JE OBISKALO AVSTRALIJO Po podatkih avstralske migracije je v statističnem letu (od 1.7. 94 do 30. 6. 95) obiskalo Avstralijo skupno 850 Slovencev, kar je za okrog 10% več kot prejšnje leto. Med vizami je bilo izdanih največ 660 turističnih viz (560 turistov. 1 10 obiskovalcev sorodnikov), 140 poslovnih viz, 25 dovoljenj za začasno delo - do 6 mesecev (17 akademikov. 8 športnikov) in 15 dovoljenj za stalno bivanje (poroke - 8 soprog, 2 soproga ter 3 zaročenke in 2 zaročenca). TRGOVINA MED SLOVENIJO IN AVSTRALIJO Po avstralskih statističnih podatkih se je trgovina med Slovenijo in Avstralijo ponovno močno povečala. Po podatkih (jun.94 - jul.95) je znašal avstralski uvoz AUSS 30.037.000 in izvoz AUSS 18.698.000, kar pomeni skupno skoraj AUSS 50 milijonov trgovine. ADELAIDSKI FESTIVAL Potrjeno je. da bo na Adelaidskem festivalu '96 sodelovala slovenska gledališka skupina BETONTANC. CERTIFIKATI Vse slovenske državljane, ki še niso vložili prošnje za certifikate prosimo, da pohitijo, saj se rok izteka. KONZULARNI DNEVI V OKTOBRU SYDNEY ponedeljek, dne 9. 10. 1995 od tretje do šeste ure popoldan v prostorih Slovenskega društva Sydney; torek, dne 10.10. 1995 od devete do dvanajste ure dopoldne v prostorih Verskega središča Merrylands; MELBOURNE sreda, dne 11. 10. 1995 od devete do dvanajste ure dopoldne v prostorih Slovenskega narodnega sveta v Verskem središču Kew; četrtek, dne 12. 10. 1995 od devete do dvanajste ure dopoldne v prostorih Slovenskega društva Planica. Vse zainteresirane prosimo, da nas predhodno telefonično pokličejo v Veleposlaništvo RS v Canberri. ZAKON O DOPOLNITVAH ZAKONA O MATIČNIH KNJIGAH Uradni list Republike Slovenije 1. člen V zakonu o matičnih knjigah (Uradni list SRS. št. 16/74; 28/81 in 38/86) se za 19. členom doda novo IV.a poglavje, ki se glasi: IV .a POSEBNA UREDITEV VPISA V MATIČNO KNJIGO UMRLIH 19.a člen Vpis oseb, ki so življenje izgubile neposredno po koncu II. svetovne vojne in tudi posamezni primeri smrti teh oseb, ki so življenje izgubile med njo, in niso bile vpisane v matično knjigo umrlih, se opravi na podlagi določb tega poglavja. 19.b člen Predlog za uvedbo postopka se vloži pri upravni enoti na katere območju se nahaja kraj, kjer je imela umrla oseba zadnje stalno prebivališče, če tega ni mogoče ugotoviti pa pri upravni enoti v kateri je kraj rojstva umrle osebe. Predlo® za uvedbo postopka lahko vložijo sorodniki umrle osebe v ravni in stranski črti brez omejitev, svojci po svaštvu in državni tožilec. Predlagatelj postopka iz drugega odstavka tega člena mora predlogu predložiti dokaz, s katerim verjetno izkaže, da je oseba, katere vpis smrti zahteva v matično knjigo, umrla. Kot dokaz iz prejšnjega odstavka se šteje izjava stranke, pisna izjava priče, ustna izjava priče, podana na zapisnik ter listine ali druga dokazna sredstva. 19.c člen Ce točnega datuma in kraja smrti ni mogoče ugotoviti, se lahko kot datum smrti vpiše samo mesec ali leto smrti, ne vpiše pa se kraj smrti. 19.č člen Vpis smrti v matično knjigo umrlih se izvrši na podlagi odločbe, ki jo izda upravna enota. Smrt se vpiše v matično knjigo umrlih matičnega območja, na katerem je kraj, kjer je imela umrla oseba zadnje stalno prebivališče ali kjer je bila rojena. Predlog za uvedbo postopka in izdana odločba sta prosti plačila upravne takse. 19.d člen Ce se ugotovi, daje oseba, katere smrt je bila vpisana v matično knjigo umrlih na podlagi določb tega poglavja, živa, se izdana odločba razglasi za nično. 2. člen Predlog za uvedbo postopka iz 1. člena tega zakona se vloži v roku petih let oa uveljavitve tega zakona. .3. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Objavljeno v Uradnem listu RS 26. maja 1995 Predsednik Državnega zbora RS Jožef Školč ITALIJANSKA ZUNANJA MTNTSTRICA ZADOVOLJNA Sussanna Agnelli je zadovoljna, ker je Evropska unija spet zaustavila procese integracije Slovenije in tudi Hrvaške v EU. Hr\'aŠko so zaustavili zaradi akciie Nevihta. Slovenijo pa bo -dokler ne bo rešen problem istrskih beguncev - "bremzala" Italija. Tako je povedala za italijanski tisk. SLOMŠKOVO HIŠO OBNAVLJAJO - ODPRLI KRSTO S POSMRTNIMI OSTANKI A.M.SLOMSKA Obnova Slomškove domačije v Slomu pri Ponikvi sodi med priprave na obisk papeža Janeza Pavla TT. Del sredstev je prispevala mariborska škofija, zbirajo pa tudi prostovoljne prispevke. V mariborski stolnici pa so po 133 letih spet odprli krsto s posmrtnimi ostanki škofa Antona Martina Slomška (1800-1862) in jih identificirali, kar je eden od pogojev za pridobitev blaženstva. Papež naj bi namreč Slomška 19. maja 1996 razglasil za blaženega. SPOMINSKA PRIREDITEV ' KOPRSKE ŠKOFIJE NA LAJŠAH Na Lajša h nad Cerknem je bila pred tedni osrednja spominska slovesnost ob 50.obletnici konca druge svetovne vojne v koprski škofiji. Na kraju, kjer so partizani leta 1944 pobili Id nedolžnih žrtev, med njimi dva duhovnika, so postavili spominsko kapelo, posvečeno vsem žrtvam okupacije in revolucije na Primorskem pred daigo vojno, med njo in po njej. KOLIKO SRBSKIH BEGUNCEV IZ KRAJINE PRIŠLO V SLOVENIJO Slovenska nacionalna desnica (SND) ugotavlja, da so se na slovenskih ulicah začeli pojavljati obrazi, ki so jih do zdaj videvali v Sloveniji le na TV ekranih med poročili o srbskih vojaških akcijah. Oblast sprašuje, koliko srbskih beguncev in drugih Srbov je prišlo v Slovenijo in kdo je za to kriv. Zahtevajo, da se javnosti sporoči podatke o teh "potencialnih" državljanih, ki so mejo prestopili po hrvaški zmagi v operaciji Nevihta. Predsednik stranke Sašo Lap je v izjavi za medije dejal, da bo SND v državnem zboru vztrajno zahtevala nove podatke, v skrajnem primeru tudi hermetično zaporo južne meje. kar je mogoče in potrebno za vsako suvereno državo, ki varuje državne interese. KRŠČANSKA-SOCIALNA UNIJA SE ZAVZEMA ZA POPRAVO KRIVIC KS Unija je v posebni izjavi za javnost poudarila, da v Sloveniji na sodno obravnavo čaka več kot tisoč odškodninskih in drugih civilnih zadev, s tem pa je opozorila na slabo delovanje oblasti. Postopek glede pritožbe traja povprečno osem mesecev, trajanje določenega sodnega postopka pa v povprečju šliri ali j>et let. Tudi zakon o popravi krivic je že dve leti v parlamentarnem postopku in izgleda ni prave volje za njegov sprejem. Danes živi še okrog dva tisoč bivših političnih zapornikov v povprečni starosti 72 let. SLOVENIJA SE PREDSTAVI J A Za 128 milijonov tolaijev, kolikor je namenjenih predstavitvi v tujini, se bo Slovenija to jesen predstavila v Zagrebu, Budimpešti, na Dunaju in v Bratislavi (junija seje že v Poznanju). ZAVRNILI VPIS ANTTKOMIJNTSTTČNE LEGIJE V REGISTER STRANK Ministrstvo za notranje zadeve je zavrnilo vpis Antikomunistične legije v register strank, ker njen program ni v skladu z ustavo, zakoni in mednarodnimi pogodbami. Stranko je po protestnem izstopu (ob zamenjavi Janeza Janše) iz stranke Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) ustanovil Stane Vizjak, kije bil eden od glavnih organizatorjev srečanj ob Lipi sprave. Najbolj je znan po lakatih z napisom: "Fašisti, nacisti, oniunisti — za Slovence isti". NOV ZAKON O POMILOSTITVAH Od 19. avgusta letos velja v Sloveniji nov zakon o pomilostitvah - o teh pa po nekaj formalnostih odloča predsednik države. PRISLUŠKOVANJE TELEFONU SAMO Z ODLOČBO SODTŠCA S spremembami in dopolnitvami zakona o sodiščih, ki so začele veljati pred nedavnim, so se lotili tudi občutljivega vprašanja: poseg v tajnost pisem in drugih občil ter nedotakljivosti človekove zasebnosti. O posegu v le te pa lahko odloča le pristojno okrožno sodišče. SLOVENSKO DRŽAVJLJANSTVO ZA TUJE PRIZNANE ŠPORTNIKE, UMETNIKE IN ZNANSTVENIKE Letos naj bi iih vlada podelila približno 200. Lani so razveljavili slovensko državljsnatvo 365 ljudem. Od leta 1992 do letos je prejelo slovensko državljanstvo približno 160 tisoč tujcev. Precej prahu je dvignila podelitev slovenskega državljanstva grofu Carlu Johannu Villavicencii Margheriju, čigar družina je bila nekoč lastnica gradu Otočec. Grofova prošnja za državljanstvo je bila odbita dvakrat, potem pa mu ga je le uspelo dobiti; prošnji je priložil vrsto priporočil nekaterih ministrstev, zapisano pa je bilo tudi dejstvo, da je "s svojim delovanjem večkrat pomagal Sloveniji pri uveljavljanju v tujini na različnih področjih". Grofje avstrijski državljan s stalnim bivališčem v Nemčiji. TINETA VIVODA SO IZVOLILI ZDOMCI IN IZSELJENCI Slovenski krščanski demokrati (SKD) so poleg Janka Deželaka in dr. Petra Venclja dobili še tretjega podpredsednika stranke. To je Tine Vivod iz Argentine, dosedanji predsednik Žcdinjene Slovenije. Rodil se je leta 1944 v Kočevju, njegov oče se je ob koncu vojne kot domobranec umaknil prek Koroške v Italijo, potem pa z družino v Argentino. Tine se je šolal za profesorja telesne vzgoje, z ženo Marijo imata pet otrok. Vivod je dejal, da se bo angažiral predvsem na popravljanju krivic in drugačnem ocenjevanju domobrancev. RAČUNALNIŠKI DOGODEK LETA - OKNA '95 V četrtek. 24. avgusta so začeli po vsem svetu prodajo težko pričakovanih Wiiidovvs'95 —Oken "95. Ta do°odek je ena najpomembnejših prelomnih dogodkov v zgodovini računalništva. Iz slovenskega Microsofta so sporočili, da bo slovenska različica Oken - ta bo prvi poslovenjeni operacijski sistem za IBM in združljive računalnike v Sloveniji -naprodaj od 24. novembra naprej. MEDNARODNA KONFERENCA O ŽENSKAH V PEKTNGU Konference se udeležujejo vladne in nevladne predstavnice Slovenije, vendar so krščanske demokratinje in socialdemokratinje pojasnile v medijih zakaj jih na tem srečanju ni. V vladno delegacijo niso bile povabljene, za nevladno delegacijo pa se je priglasilo veliko število ženskin ibanj, med njimi tudi lezbičnih in omoseksualnih, v njihovi družbi pa bi se nelagodno počutile, so izjavile krščanske demokratke. PRVI SLOVENSKI NAVIGACIJSKI ZEMLJEVID Karta je izdelana v merilu 1:500.000. poleg ozemlja Slovenije pa so na karti prikazana tudi ozemlja sosednjih držav. Vsi napisi so dvojezični, v slovenskem in angleškem jeziku. Slovenski in tuji letalci, piloti in padalci so morali kar štiri leta nad slovenskim ozemljem leteti s pomočjo starih zemljevidov, narejenih še v stari državi. NICHOLAS OMAN ZAPUŠČA BLEJSKI GRAD? Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled je predložilo Omanovem podjetju Residence prenehanje najemne pogodbe za gostinski del blejskega gradu s koncem oktobra. Nekdanji avstralski Slovenec ni spoštoval pogodb, najemnine ni plačeval redno in tako je prihajalo do številnih zapletov. Skupna obveznost Residenca je sredi julija znašala 4.1 milijona tolarjev. Turistično podjetje bo v primeru dalnjega neplacanja nadaljevalo z že začetim sodnim postopkom za izpraznitev poslovnih prostorov. EVROPSKI FORUM V ALPBACHU Med 19. avgustom in 1. septembrom seje v avstrijskem Alpbacnu predstavila tudi Slovenija s svojim gospodarstvom. Prikazana je kot tehnološko razvita država. SLOVENSKI VESLAČ SVETOVNI PRVAK Svetovno veslaško prvenstvo iz Tampere - Finska smo lahko spremljaH tudi na avstralski televiziji. IZTOK ČOP. 23-letni reprezentant iz Studenčic pri Bledu, je po veličastni predstavi v finalu enojcev postal svetovni prvak. TRIGLAV Sto avstralskih Slovencev na Triglavu! To je bilo geslo patra Toneta Gorjupa iz Melbourna, preden je odšel na dopust v Slovenijo. Sto jih res ni bilo, zato pa je na Triglavu vzkliknila starejša gospa: "Saj nas je sto! V srcu jih nosimo, avstralske Slovence!" Pater Tone pa je v obširnem članku, ki je bil objavljen v Slovencu med drugim zapisal: "Ta pot na Triglav nas pelje v čas brez zavisti in škodoželjnosti, v čas skupne naveze. Znova verjamemo in zaupamo drug drugemu. Pot ni tvoja ne moja, ampak naša. Drugi sojo utrli in mi jim sledimo...Kako radi bi stali na vrhu Triglava prenekateri. s katerimi se pogovarjaš v senci evkaliptov. Zdaj so prestari. Mladost in zrela leta so dali tuji deželi, ki jih je sprejela za svoje. Ni jim bilo dano. da bi se uresničile njihove sanje. Ali nam niso zaželeli srečno pot. ko smo odhajali? Veseli, da bomo mi uresničili to. kar so oni sami vedno želeli? To jutro so z nami. Vrnili se bomo med nje. bogatejši za doživetje, ki ga bomo delili z njimi. Skupaj z nami bodo osvojili goro slovenstva in Aljaževa pesem "Oj Trigl a v. moj dom bo cfonela po Avstraliji..." SLOVENSKA BISTRICA Bistriški grad z vrsto stalnih razstavnih zbirk in z občasnimi razstavami in prireditvami privablja čedalje več gostov iz domovine in tujine. Letos si je zanimivosti v tem nekdanjem Attemsovem gradu ogledalo že skoraj 8000 obiskovalcev, vsak peti iz tujine. Nekaj posebnega je zbirka fosilov in mineralov in razstava molitvenikov. V gradu nameravajo še odpreti dunajsko čitalnico, dopolniti Arkovo etnološko zbirko in odpreti sobo, v kateri bodo na ooled prispevki k zgodovini Slovenske Bistrice. LJUBLJANA Kompas Holidays je predstavil nov smučarski katalog Zima.„V Sloveniji, Avstriji, Ttaliji, Franciji, Švici, Andori. Kanadi in ZDA je ljubiteljem smučanja na voljo kar 70 smučarskih središč, več kot 400 različnih namestitvenih objektov z več kot 2000 posteljami in skupaj kar 6500 kilometrov smučarskih prog vseh zahtevnostnih stopenj. Med vsebinskimi novostmi so "boom" počitnice na Rogli od 2. do 19. decembra in od 16. marca do 19. aprila 1996. ČRNA NA KOROŠKEM Koroški turistični teden, ki je potekal avgusta, je bil dokaz, da znajo biti Korošci,poleo tega da so trmasti in samosvoji, tudi vztrajni in uspešni. Letos so pripravili že 40. jubilejni turistični teden s kopico zabavnih. etnografskih, kulturnih, športnih in drugih prireditev. Črna je od letos občina in namerava še veliko narediti na polju turizma. RADOV1JTCA Radovljica, imenovana Linhartovo mesto, naj postane mesto kulture in srce Slovenije, je po letošnjih praznovanjih pomembnih obletnic dejal župan Vladimir Černe. Za Radovljico so pomembne tri obletnice: 700-letnica župnije svetega Petra, 500-letnica mesta in 200. obletnica smrti Antona Tomaža Linharta, razsvetljenca, prvega slovenskega dramatika in pesnika. Vrhunec prireditev je bil letos festival stare glasbe, od 25. do 30. avgusta pa v Lescah kiparska forma viva. Avstralski Slovenci to poletje na Triglavu (prvi z leve sedi pater Tone) Fotografija: pater Tone Gorjup, Slovenec VIPAVA Japonski solisti so začeli vipavsko trgatev. Trideset solistov je pripravilo odličen koncert opernih arij. od Mozartovega Figara in Puccinijeve La Boheme do Verdijevega Rigolctta. za konec pa so vsi nastopajoči zapeli še japonsko narodno pesem Sakura Sakura. Operni večer na prostem sta s tenkočutno povezavo slovenskega (kmečkega) izročila in visoke "mednarodne" kulture pripravila Turistično društvo Vipava in Vinska klet Vipava 1894. Z njim sta uvedla praznovanje letošnje vinske trgatve in poskrbela za nadaljevanje tradicije opernih predstav v Vipavi. Japonski solisti so tokrat prvič nastopili v Sloveniji. LJUBLJANA Končane so prireditve Poletje v stari Ljubljani. Konec avgusta so se prebivalci slovenskega glavnega mesta udeležili sklepnega dogodka s skupnim naslovom Noe v stari Ljubljani. To je bil najbogatejši program doslej. Noč je začel pihalni orkester Papirnice Vevče s sprevodom, na vrsti so bili tudi trije koncerti: v Frančiškanski cerkvi je bil orgelski koncert Edvarda Popitta. v Stolnici orgelski koncert Huberta Berganta in v cerkvi sv. Florijana koncert baročne glasbe. Na Prešernovem trgu sta zaigrala ansambla Puerto Rico in Ritmo I^oco. na Pogačarjevem trgu ansambel Sukar in Zoran Predin. na Jurčičevem trgu Da Miha Jazbinšek in njegove egende. Po z lampijoni razsvetl jeni Ljubljanici je plaval splav, izdelan posebej za to priložnost s pogonom na mlinsko kolo. V bližini Levstikovega trga so pekli vola, na stojnicah so nudili domače kmečke dobrote itd. Program pa je zajel še dosti drugih prireditev. LJUBLJANA Kompas Holidays je predstavil nov smučarski katalog Zima. V Slovenjji. Avstriji. Italiji. Franciji, Švici, Andori, Kanadi in ZDA je ljubiteljem smučanja na voljo kar 70 smučarskih središč, več kot 400 različnih namestitvenih objektov z več kot 2000 posteljami in skupaj kar 6500 Kilometrov smučarskih prog vseh zahtevnostnih stopenj. Med vsebinskimi novostmi so "boom" počitnice na Rogli od 2. do 19. decembra in ocT 16. marca do 19. aprila 1996. ČRNA NA KOROŠKEM 95 Tako misli Ivan Kobal Redka je taka priložnost, kot jo imamo danes. Starejši ljudje že dolgo razmišljamo, kaj bi se dalo narediti... To srečanje, kakor vidim, je spontan izraz skupne želje vseh Slovencev v našem okolju, rekel bi, brez izjeme, pomagati drug drugemu v skupnosti, da se ohrani in utrdi, kar smo prinesli s seboj iz rodne domovine, to je našo slovensko dediščino, in kar smo skupaj dosegli z velikimi napori, to je našo zasluženo avstralsko dediščino. To imetje, ta dodatna kultura, je pomemben prispevek h krajevni, avstralski kulturi, multikulturi, lahko rečem v pravem pomenu, ne v pomenu delitve in podiranja avstralske družbe, ampak v pomenu tiste multikulture. ki mora zaživeti po celem svetu v medsebojnem sporazumu in mednarodni podpori, če hočemo na tem planetu sploh preživeti. Mimo nas je šla predolga doba zatiranja svobodnih ljudi, med katero je vsak Slovenec dvakrat pomislil, prej ko je odprl usta in spregovoril, ker ni vedel, kdo mu bo stopil na prste, če bo zinil kaj svojega pred javnostjo. Zdaj. hvala Bogu, je stvar spremenjena in se ni treba več bati skritih reporterjev. Obenem pa. na žalost, je naš čas šel mimo, mislim nas starih priseljencev, ki se hitro redčimo in umikamo v pokoj. Zato je zdaj važno, dokler je še kaj moči, da se popolnoma združimo in obenem predamo upravljanje naših slovenskih zadev v Avstraliji novi generaciji, ki se je začela zavedati, in se mora zavedati, da kar bo ostalo, bo njihovo, in če oni ne sprejmejo odgovornosti upravljanja, ne bo ostalo nič. Zelo me je opogumjla živa beseda mladega Roberta Suberja, ki smo ga slisali po radiu. Kar je povedal velja in bo moralo držati, ker drugače bomo res kmalu vsi izginili. Zato predlagam, da vsi podpremo iniciativo in vse dejavnosti, ki jih naša mladina začenja in ki bodo edine ostale in se razvile, ko bomo stari odšli. NEWS FROM SLOVENIA Slovene Minister of Foreign Affairs Zoran Thaler sent a letter to United Nations Secretary General Bhoutros Ghali in which he outlained Slovenia's suggestions for a reform of the UN. Thaler gave some concrete propositions concerning financing, economical and social activities, as well as the reform of the UN Security Council. Thaler called for such and other propositions in the framework of the UN on the basis of which the world organisation would become a suitable instrument for solving the problems humanity is confronting nowadays. Slovene National Assembly (DZ) is to resume its work in mid September when they will discuss the national budget for next vear. Among other, they will also deal with the process of Slovenia's fulfilling the conditions for entering the EU and discuss the setting of relations with Italy. Maribor: 263 refugee children enroled in primary schools for the school year 1995/96 in Štajerska. East Slovenia. Until this year, these children went to a special school for refugees, whereas in the next school year they will visit primary schools in Maribor and be taught in the Slovene language. Director General of the British Council Sir John Hanson opened the British institute Teaching Centre in Ljubljana Thursday 7 September. Earlier Director of the British Council in Slovenia Roger Woodham and Slovene Minister of Education Slavko Gaber signed the new-agreement on the joint venture English Resource Centre, [tie Centre provides loan and reference materials to teachers of English at all levels and acts as a reference and resource point for enquiries about British culture and education. The national committee of the European Youth Action Against Racism, Xenophobia, Anti-scmitism and Intolerance started publishing the paper Drugacnik (A Different One). The commettee in Slovenia coordinates the Council of Europe action "All Different all Equal". The paper, which will be published monthly, contains information on the action in Slovenia as well as in Europe. It will be sent tree to different institutions and all those interested. '['he largest fair for promotion of trade and business in Slovenia — the 28th International Trade fair opened on september 8 in Celje. Over 809 companies and 944 individual exhibitioners have presented their business on the fair. Between 8 and 17 September tradesmen from virtually every branch -of trade will exhibit on. 55.000 cubic meter large exhibition area. The most tradesman come from the branch of metallurgy, timber and timber processing trade, building, textile and electrical trade, plastics - processing trade, banking and consulting. Slovene mountaineer Pavle Kozjck has climbed alone an extremely difficult direction in the north eastern slope of Huandov (6166 m) in the Peruvian Andes. This is one of the best achievements in Slovene mountaineering this year as well as one of the best achievements in the Andes in the recent years. It took him five hours to climb the_ 1000 metres high slope, estimated as extremely difficult, and another tour and a half hours to get down. As Kozjek was the first to climb this direction, he was given the honour to name it. Due to its special colour it os called Oro del Inca (Inca's Gold). Representatives of the cultural centre Cankarjev dom (CD) from Ljubljana presented the programme for the season 1995/96." The CD will continue with the best achievements from the previous years, enriching them with new ideas, projects and festivals, stressed Director General of CD Mitja Rotovnik. Among a number of announced events, one has to mention the concerts of the famous Slovene pianist Dubravka Tomšič Srebot -njak on 3 and 7 October. The concerts will celebrate 15th anniversary of the CD and Tomšič Srebotnjak will play the new Steinway piano. Several theatre groups from abroad will perform on the CD stage this season, and more attention will be laid on Slovene "independent", i.e. modern; young, theatre In September there will be the Bavarian Week, in October the traditional Film festival and the project Town of Women will take place. Throughout the season there will be congresses. Spring will be marked bv the Festival of Contemporary Arts Exodos and the Jazz Festival. In the fifteen years, some five million people attended performances in the CD. while this vear the number of visitors is abouth to reach 400.000 in September. Another novelty in the CD this year is computerized sale of tickets lor credit card owners. An International jury of the 8th Young Authors Film Festival in Klagenfurt, Austria, awarded five prices to Slovene films. A golden price was given to Mitja Novljan for his film Maruška in the category of the film academy students. Maruška also won the award for the best film of the festival. Slovenia also won the award for the best film with religious topic (Bajazid — Man Bomb by Spela Kuclar). and Sebastijan Cavazza got the award for best supporting actor for his role in Mesto umora (Murder Scene). A first International Festival of Computer Arts opened in Maribor featuring 60 events performed by 42 Slovene and nine intarnational artists and theoreticians. Tourism brought 539.996 millions US dollars in foreign currencies to Slovenia in the first six months of 1995, according to data collected by the Bank of Slovenia. That is 50 percent more than in the same period last year. Members of Slovene delegation to the 4th World Women's Conference in Beijing presented a news conference with views and standpoints. Slovene delegation is to take a position establishing women's rights as an integral part of human rights and the concept of universality and unity of human rights. Slovene delegation, which is the smallest delegation on the conference, consist beside Vera Kozmik, of a representative of the Ministry of Health. Dunja Piškur-Kosmač. a representative of the Ministry of Labour Family and Social Affairs. Sonja Lokar. a representative of nongovernmental organisations. Darja Zaviršek. Parliament representative Danica Simšič. Violeta Neubauer from the Government Office for Women's Affairs, and Ivan Seničar. Slovene Ambasador in Beijing. SPORT Slovene rower Iztok Čop became in Tampere -Finland the World Champion in single sculls. Čop was born on 17 June 1972 and is a student. Slovene Dušan Mravlje, winner of the Trans America'95 supermarathone coast to coast Slovene Dušan Mravlje, winner of the Trans America'95 supermarathone coast to coast nil AUSTRALIA euro international ptyitd. EURO FURNITURE Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings Bentwood Chairs Rocking Chairs Modern Bedrooms Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products SHOWROOM ADR ESS: 3 Dalmore Drive Scoresbv VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461 SYDNEY BRANCH: 2 A Bessemer Str eet Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax:(02) 621 3213 A KONCU SE NASMEJTE... "Oženjen si. praviš? Pa se nič ne bojiš, da ti bo žena nezvesta? Pet let v zaporu je dolga doba..." "O. moja žena ne bi nikoli napravila kaj takega. Prvič je poštena, drugič me iskreno ljubi in tretjič — tudi ona sedi!" — o— Mala mucka se plazi proti steklenici, v kateri je slivovka. Pa jo stara muca napodi: "Takoj stran! Premajhna si še, da bi imela mačka!" — o— "No. kako je bilo na tvoji popevkarski turneji?" "Kar v redu. le v Celju je bila dvorana skoraj prazna." "No. to bi moral predvidevati, saj si tam že vendar pel." — o— "S tem poljubom sem ti vse povedal. Si me razumela?" "Ne. prosim, povej mi še enKrat!" GODOVNIKI VSE NAJBOLJŠE GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS Ustanovitelji: Dušan Lajovic. Alfred Hrežnik. Štefan Merzel in Stanka Gregorič Upravni odbor Dušan Lajovic. Alfred Brc? m k in Stanka Gregorič Uredništvo - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, umetniška izdelava, priprava strani: Stanka Gregorič. 4/316 Dorset Rd. Boronia. Victoria 3155 Telefon-fax: (03) 'J 762 6830 Občasni sodelavci: dr. Stanislav Frank. Draga Gelt. Jožica Gerden. lx>jze Košorok. Martha Magajna. Vinko Rizmal. Jože Žohar Ixigo: Frances Gelt Distribucija: S Z. Gregorič Informacije: STA - fax poročila slovenske tiskovne agencije, obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije - Canberra in Konzulata Republike Slovenije - Sydney. Slovenec, Delo. I'll morski dnevnik. Družina. Mladina. MAG. Innancc. Naša Slovenija, Rixlna gruda, revija Slovenija. Mladika. Slo- Weekly, Lipov list in turistični: brošure o Sloveniji. Radio SBS (Melbourne. Sydney) in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci. Cena posamezne številke $ 2.00; letna naročnina $ 50.00; polletna $ 30.00; letna naročnina za prekomorske države vključno z letalsko pošto $ 100.00 1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad NASLOV: GLAS SLOVENIJE 4/31G Dorset Rd. Boronia VIC 3155 H Podpisani(a)....................... Ulica in kraj............... ....... Država.................. Poštna It. L Podpis................... Datum