IZHAJA VSAK ČETRTEK
Naročnina: ITALIJA .	.	.
INOZEMSTVO
	i letno	poilttni	cetftletno
Lir	1010	5-20	2-60
•	| 18-20	910	4-60
-18.	Telefon 1690	Uradne	ure za
etranke ob pondeljkih in petkin oa lu—ir. uglasi :	rsaa	mm vioimiue »««
v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poBlana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. — Plača se vnaprej. — Posamezni izvod 80 cent.
Trst, 20. septembra 1923. — Leto IV. - Štev. 182.
Mir, red in napredek
DELO
Glasilo Komunistične stranke Italije
Pojavi kapitalistične ofenzive nam kažejo, da ni nobena dežela izvzeta pred navalom belega terorja.
Naša naloga je, da se učimo iz izkušenj ki nam jih dajajo ti pojavi, da se usposobimo za boje ki nas čakajo.
V našem listu .smo že večkrat omenili dejstvo, da je buržuazija svojo demokracijo zaigrala, zatajila in zadušila.. Pojasnili smo tudi zakaj se je tako zgodilo in zakaj se je moralo tako zgoditi. Demokracija je tisti politični nauk, ki uči, da mora v' državi vladati volja večine. Vefina v vsaki državi je pa sestavljena iz proletarijata. Dokler se prole-tarijat ni zavedal svojih pravic in svoje moči, dokler se ni- udeleževal politike kot poseben razred marveč je le igral ulogo štafaže meščanskim strankam, ki so se med seboj prepirale za prvenstvo v državi, deželi in občini, toliko časa se je buržuazija igrala demokratično. Takoj pa, ko se je proletarijat pričel zavedati svojih pravic in hotel, odnosno mislil, priti potom demokratičnih ustanov do vlade, mu je pokazala buržuazija tigo, zatajila svojo demokracijo, ki ni bila nikdar nič drugega nego posebna forma kapitalistične nadvlade, in pro-klamirala. povsod kjer je mogla, svojo diktaturo. Tako iniamo do danes odkrito protidelavsko diktaturo na Ogrskem, Bolgarskem, v Italiji in Španiji. V Jugoslaviji in v mnogih drugih deželah je pa buržuazija postavila ves pro-letai^jat ižven zakona,. To se pravi : proletarijat ima pač napram državi vse dolžnosti, nima pa nobenih pravic.
In kakor se buržuazija v zadevah, ki se tičejo notranje politike njenih držav, požvižga pošteno na vse nauke, ki so se porodili v burni dobi francoske revolucije, tako se v mednarodnih zadevah požvižga še bolj pogumno na vse obljube, ki jih je dala narodom tekom Zadnje svetovne vojne, na vsa načela o samoodločbi narodov in celo na svoje podpisane pogodbe. Ali se naj spominjamo kako je Amerika stopila v vojno v imenu \Vilsonovih 14. točk? Ali se naj spominjamo kako slavnostno so sprejeli po vojni Wilsona v Parizu in v drugih evropskih glavnih mestih? Od vseh koncev in krajev so se vozili ljudje v Pariz, da so se tam priklanjali VVilsonu in mu razlagali pravice svojih narodov. Potem so z velikim pompom ustanovili «Zvezo narodov« brez dovoljenja katere nebi bila smela nobena država napraviti vojni korak in, kakor da ni še vsega dosti, so sklenile posamezne prizadete države ,med seboj še posebne pogodbe, dogovore in kompromise. Ljudje so sklenili roke. k molitvi in globoko vzdihnili. Bili so prepričani, da je nastopil dan miru, dan večnega 4 miru, blagostanju, reda in napredka.
Tako so si ljudje mislili in so tako pričakovali. Dočakali so pa narobe.
Takoj po sklenjenem miru, je orga-nizirnla Iintenta vse polno razbojniških tolp proti Rusiji. Revolucijonarna Rusija je sicer ententine emisarje premagala, vendar je, radi tega gospodarsko hudo trpela in po njej je gospodarsko trpela vsa Evropa. Anglija bi se bila rada otresla za vedno Turčije in je zato organizirala in nahrulila Grčijo, da se je šla tepsti proti Turčiji. Grčija jih je zasluženo dobila, ali to ne izpremeni dejstva, da se je ta vojna tudi vršila brez «dovoljenja» Zveze narodov. Med tem časom je Italija nadaljevala svoj hoj v Tripolitaniji; Anglija se je tepla proti ustašem v Indiji in Španija je za-• pravljala denar in najboljšo kri svojih sinov v Maroku. «Zveza narodov« je spala sen pravičnega.
Francija se je tudi požvižgala na vse mirovne pogodbe in je zasedla Porurje. Belgija ji je sledila. Italija je, zaradi umoritve njene razmejitvene komisije na Grškem, zasedla otok Krf in sedaj je postavila §e svojega gubernatorja v Reko. «Zveza narodov«? pravice narodov? samoodločba narodov? Besede, ki si jih je izmislil sam vrag, da Ko ž njimi nadlegoval poštene ljudi kakor si je sam vrag izmislil zakone da z njimi nadleguje roparje, tatove in razbojnike.
Evropa se bliža čezdalje bolj svojemu končnemu polomu. Zdrsnila je v prepad in je ne vstavi več nihče. To niso besede ki bi izražale našo tajno željo. Ne. So besede, ki označujejo položaj kakršen je v resnici. Ec nnrno si ga oglejmo : Zanetili so v Porurju, v Reki, na Krfu, na Avstro-Ogrski meji, v Maroku, v Iripo-litaniji, v Indiji, na Irskem in še dm-(?ed. in je netijo. Povsod sumi veliki plameni, ki jih nacionalizen posameznih držav neguje skrbno v nadi, da bo v njimi zanetil plamen sovraštva in kr-voprelitja.
Nacijonalizem posameznih narodov, ki je ostal po vojni nezadovoljen ker se vseh nacijonalizmov ni moglo zadovoljiti. Balkanizacijo Evrope, ki se je izvršila s lem, da se je po vojni ustvarilo vse poln0 malih državic, ki nimajo niti narodnostne in go. manj gospodarsko podlage in ki so vse prisiljene igrati ulogo trabantov velikih kapitalističnih držav. Vse to združeno z megalomanijo innle lruržuazije, ki je na duhu še bolj revna ko na denarju in ki hoče vladati v imenu idej, ki so izmozgane iz prstov, ki' nimajo nobeno podlage nikjer, ne v zgodovini ne v sedanjem življenju, vse to bo spravilo v novo krvoprelltje to Evrope ki že predolgo tava v terni iu
si išče svoj mir, svoj red, svoje blagostanje in svoj napredek.
V čegavem imenu si prisvaja buržuazija v svojih državah absolutno pravico nad proletarijatom? V čegavem imenu se buržuazija ne ozira več na svoje in na mednarodne pogodbe in si prisvaja pravice zasedati dežele, kolonije, otoke in mesta? V imenu pravice močnejšega nad šibkejšim. Ali v imenu te pravice je zaigrala vse svoje politične nauke in moralne običaje in je zaigrala pri pro-letarijatu tudi vsako pravico do spoštovanja. Buržuazija se. hoče ohraniti na krmilu zato da bi smela doma izkoriščati svoj proletarijat in na zunaj izkoriščati slab položaj šibkejših narodov. Da bi to dosegla se prav nič ne obotavlja in ji ni nič na tem ako spravi tudi vso Evropo v mlako krvi.
Tak je položaj Evrope in taki so oni ki imajo danes Evropo v svojih rokah. Ni čuda torej ako je pred nami vedno vojna nevarnost in ako se zgodi, da iz mnogih plamenov nastane en sam velik plamen, ki bo objel zopet vso Evropo in ves svet. J
Proletarijat ima nalogo da pazi, pa ne zato, da hi pomagal buržuaziji proti buržuaziji, marveč zato, da bo pomagal sebi proti vsem svojim izkoriščevalcem in proti vsem, ki hočejo da hi delavski svet dosegel svoj mir, svoj red in svoj napredek.
Politični pregled
 «0»-----------
•v
Fašistični prevrat v Španiji.
Pred par dnevi je tudi Španija doživela slične stvari, kakor mi pred enim letom. Proti dosedanji pol demokratski vladi se je izvršil vojaški prevrat pod vodstvom generala De Rivere, na isti način kot pri nas. Po raznih mestih so se reakcionarni oficirji in generali polastili uprave in proglasili diktaturo. S privoljenjem kraljevim je De Rivera sestavil novo diktatorično vlado, ki je že razpustila parlament in storila še par drugih korakov. Njen program so razne fraze o narodnem prerojenju, e-nergična zunanja in kolonialna politika, ureditev notranjih razmer, da se dvigne prestiž dežele v zunanjem svetu. Popolnoma isto, kot pri nas, v Italiji. Delavsko gibanje se bo razvijalo v še večjih težkočah kot do sedaj, gotovo se bo nova vlada v notranji politiki vrgla predvsem proti njemu, posebno pa spričo velikih moralnih uspehov, ki jih je imela zadnja generalna stavka pri ■ staniških delavcev pred tedni in ki je pokazala veliko borbeno silo španskega proletariata. Mlada Komunistična stranka je po tem prevratu postavljena pred nove naloge. V delavskem polcretu prevladujejo sicer sindikalisti in anarhisti, a kljub temu je njen upliv precejšen. — Vsi pojavi kapitalistične ofenzive nam kažejo, da ni nobena dežela izvzeta pred navalom belega terorja, da se bodo morale vse naše stranke boriti z velikimi težkočami, preživeti morajo svojo ilegalno periodo, v kateri se pa morajo organizirati in usposobiti za nadaljne boje in akcije, predno pridejo do končne zmage. Naša naloga je, da se učimo iz izkušenj delavskega gibanja v vseh deželah, da se tudi mi čim bolj usposobimo za boje, ki nas čakajo.
Henitlia pred novimi dogodki
l*o padcu Cunove vlade in z nastopom Stresemanna je marsikdo pričakoval, da se bo položaj izboljšal, da se bo spretni finančni «diktaturi» socialista llil-ferdinga posrečilo rešiti finančno krizo, in da bo z direktnimi pogajanji s Francijo v reparacijskem vprašanju mogoče kupitalistično Nemčijo rešiti pred popolno katastrofo. A dogodki so pokazali nasprotno. Francija se je sicer pokazala nekoliko pripravljena stopiti v direktna pogajanja z Nemčijo, a pred par dnevi je Poincarč imel v zbornici govor, kjer pravi, da ne bo popuščul, kar je v Nemčiji uničilo še onp malo upanja, ki ga je stavljalo meščanstvo in del malomeščanstva v ta pogajanja. Tudi Hilferding s svojo finančno «diktaturo» je žel po Polen poraz. Pred dvema tednoma je notiral en dolnr f> milionov mark, pretekli teden jo pa dosegel 125 (stopetindvaj-set) miljonov in v zadnjih dneh je marka padla najbrže še nižje. Kapitalisti Nemčije imajo pri tem uničevanju marke ogromne profite, dočim s> delavci, ki dobivajo tedensko plačo vrženi v največjo bedo spričo draginje, ki’ raste od ure do ure. Delavske mase so razburjene do konca. Nov naval štrajkov in krvavih demonstracij so čuti bolj in bolj. Komunistična stranka stopa na plan z novimi parolami, poživlja na odstop Stresemanna in na delavsko-kmct-sko vlado obratnih svetov. Položaj jo prav tak in še hujši, kot pred Cunovim pudeem. Tudi v socialni demokraciji postaja gibanje opozicije, ki stremi za zvezo s komunisti, vedno jačje. Celo v parlamentu je že tretjina social-demo-kratskih poslancev proti ofloielnl stran*
kini politiki sporazuma z buržoazijo, delavske mase so pa v ogromni večini prešle h komunistom. Bolj in bolj se bližajo dnevi ki bodo odločilni za proletarsko gibanje Nemčije, Evrope in celega sveta. Delavstvo naj bo na straži.  :oo:——
Beli teror na Bolgarskem.
Usodne • napake, ki jih je napravila naša bratska stranka v Bolgariji o priliki buržoazno-vojaškega prevrata s svojo nevtralno taktiko, imajo vedno večje in težje posledice. Nova vlada zavzema bolj in bolj fašistični značaj in v zadnjem času se je vrgla posebno na Kom. stranko, ki je začela polagoma uvide-vati svoje napake in se vračati na pravo pot. Res, naša stranka je imela že precej novih uspehov. Nove mase razočaranih kmetov so hitele pod njeno zastavo, postajati je začela bolj in bolj nevarna današnjemu režimu. Ta se je prav v zadnjih dneh z vso ljutostjo vrgel na Kom. stranko, da jo uniči. Vlada je zasedla delavske domove, razpustila delavske organizacije in sindikate, prepovedala komunistično časopisje, pozaprla precejšnje število sodrugov. Vseh teh metod se je gotovo naučila pri svoji jugoslovanski sosedi, s katero se sicer ne razume prav dobro. Kakor v Jugoslaviji, podpirajo tudi na Bolgarskem vlado socialpatrioti, ki sedijo celo na vladnem krmilu, denuncirajo razne organizacije in sodruge, vršijo, skratka, špijonski posel nad komunističnim proletariatom. Danes mi ne moremo še reči, kakšne uspehe bo imela reakcija s tem svojim postopanjem. Ne vemo, koliko se je stranka v zadnjih tednih usposobila za kako direktno obrambno akcijo, no vemo, koliko se je naučila od bližnjega jugoslovanskega, zgleda, od italijanskih in drugih izkušenj. Gotovi pa smo, da komunističnega gibanja reakcija ne bo mogla uničiti, ker je pretrdno zasidrano v množicah bolgarskih kmetov in delavcev.
V zadnjem trenotku prihajajo vesti, da se Cankovi vladi majajo tla pod nogami. V Sofijski okolici in v mnogih drugih krajih je izbruhnil upor kmetskih mas, ki so se združile s komunisti.
Točnejših sporočil do sedaj nimamo.
Iz Jugoslavije
Demonstracije ob izpustu zaprtih sodrugov
V pandeljek 3. septembra so izšli iz požarevskega zapora sodrugi Filip Filipovič, Nikola lvfcvačevič in Vladimir Čopi, ki so presedeli tam dve leti samo zato, ker so nesebično, brez ozira na vse žrtve, služili veliki ideji osvobojemjia vsehi zatiranih.
Pri priihiodu jz ječe je pričakovala sodruge požiarevska umetniška delavska skupina in jim je zapela delavsko himno. Pozneje so izpuščeni sodrugi skupaj s požarevskimi delavci obiskali grob velikega proletarskega učitelja Vase Pelagiiča, kjer je govoril sodrug F. Filipovič. Zvečer so bili sodrugi v vinogradu na obisku pri sestri sodr. Ljube Radovanoviča. Ko so se vračali, so jih v bližini kaznilnice dočakali žandarji, ki so skočili z obeh strani na cesto, izstrelili salvo in začeli nato bati po celi skupini (20 do 30 sodrugov) s puškinimi kopiti. Konečno so vse zaprli in jih odvedli, bijoč jih, v policijski zapor. Trije sodrugi so bili težko ranjeni in ker je to zdravniško potrjeno, bo dvignjena tožba proti žandarmeriji zavoljo zlorabe uradne moči. Vsi so-drugii so bili brez vsakega dokaza obsojeni na 24 ur zapora in na plavanje 15 Din kazni.
V Beogradu so se zbmle pri pristanišču velike množice proletariata, bilo jih je 4000 do 5000, da pozdravijo svoje sodruge — mučenike. Policija je mobilizirala vse, da prepreči sprejem, a ko je prišla ladja s sodrugi, ni bil nikdo v stanu, preprečili, da ne bi beograjski proletariat dal duška svojemu čustvu in da ne bi priredil burnih manifestacij osvobojenim žrtvam belega terorja, Sodr. Čopiča in Kovačeviča je policija takoj odvedla na kolodvor, da potujeta naprej, ker so jima prepovedali bivanje v Beogradu. Sodr. Filipoviča pa so posadili v voz in ga hoteli po stranskih ulicah odpeljali domov. Ko so padelavci spoznali s. Filipoviča, je cela masa obkrožila voz in ga obsula s cvetjem, s klici Živio Filipovič! Dol z reakcijo! ter ga spremila do mesta.
Ko je beograjski proletarijat zvedel med tem, da sta sodr. Čopič in Kovačevič na kolodvoru, so vse ogromne množice krenile nazaj, da pozdravijo še ta dva sodmga, Žendarmenija, ki je držala kordon pri kolodvoru, je začela streljati na množico in bili so Štirje ranjeni. Istodobno je napadel množico tudi del žandarmerije na konjih in začel tolči z golimi sabljami po nebrojni množici. Ta večer j» po-
licija 'v kavarnah okoli pristanišča zaprla okoli 100 sodrugov, češ da so bili voditelji demonstracije. Tako je dostojna in mirna manifestacija beograjskega proletariata po zaslugi divjaštva policije dobila krvavo lice in po krivdi beograjske policije je tekla kri.
Štraik 9460 rudarfev
s 30.500 rodbinskimi člani traja že dva meseca. To je doslej največji štrajk, kar jih poznajo slovenski rudarji. Stopili so v stavko 20. julija, ker trboveljska družba ni hotela priznati na dotedanjo dnevno mezdo 23.50 din. še 12.50 din. poviška, kljub temu, da zaslužijo njeni klerikalni, liberalni, francoski, nemški itd.
akcionarji (= «narodni» krvosesi) na enem delavcu dnevno okrog 50 din. Proti delavski solidarnosti so se združili izkoriščevalci, vse oblasti, fašisti, da z izgladovanjem in terorjem udušijo boj gladujočih rudarjev za zadosten kos kruha. Žandarmerija je izrabila dina-mitni atentat na električno centralo v to, da je pozaprla vse rudarske odbornike, zaupnike in zavednejše proletarce. Naposled, ko vsa ta nasilja niso pomagala, je razpustila sindikat «Zvezo rudarskih delavcev« in zaplenila premoženje. A delavstvo vztraja kljub vsemu v tem težkem boju, ves proletariat Jugoslavije je solidaren in podpira stavkajoče z denarnimi žrtvami kljub bornim plačam.
D. ANIN:
fO
(študijska shema).
V eni stvari, se ujemamo vsi gotovo, vsi iskreno misleči marksisti in sicer: da izhajajo vsa nacionalna vprašanja iz ekonomskih vprašanj gospodarskih skupin in da so vedno vezana za pojem države. Brez gospodarskih diferencija-cij pojedinih skupin in izven države si nacionalnih vprašanj ne moremo misliti. Nikdo ne sovraži drugega jezika, ali pripadnika drugega jezika samo za to, ker je to drugi jezik, temveč šele tedaj kadar trčijo njegovi materialni interesi ali materialni interesi skupine skupaj z interesi drugih oseb ali drugih skupin, pa če se prav on tega često tudi ne zaveda.
Jaz pravim tukaj navlašč «skupin» in ne narodov ali jezikov. Irci in Angleži govorijo isti jezik, Hrvatje in Srbi tudi, Srbijanci in Črnogorci, Bavarci in Prusi ravno tako, in Avstrijci in Prusi (v prejšnih časih) isto, in vendar se vse te skupine medseboj ravno tako sovražijo, kakor bi bili različno jezični narodi.
Nasprotno pa vidimo, da takih nacionalnih prepirov ni med grupami različnih jezikov, kadar njihovi gospodarski interesi, soglašajo:	fevdalna
gospoda različnih jezikov v eni in isti državi živi mimo vzajemno življenje; poljska šlahta v stari Avstriji je nastopala skupno z nemškimi fevdalci in nemškimi kapitalisti proti vsem ostalim Slovanom; velekapitalisti različnih jezikov in narodov, združeni v in-dustrijalnih trustih, so internacionalni i. t. d.
Toda najjasnejši dokaz za tezo, da je nacionalizem vezan za gospodarske odnose med posameznimi gospodarskimi skupinami. je dejstvo, da se je razvil najmočnejše ravno v kapitalističnem gospodarstvu in potenciral do blaznosti v imperialistični periodi kapitalizma. In ne samo to : mi tudi vidimo, da je postal nacionalizem v tej periodi skoro izključna last pbsedujočih razredov, in da se neposedujoči razred bori proti njemu. Nacionalizem je torej razredna pojava in samo v razredni družbi je mesto nacionalizmu.
Kako ustvarja kapitalizem nacionalizem?
Čim večji profit, ki je glavni cilj kapitalističnega gospodarstva, ima za predpogoj dva momenta : 1., zavarovanje produkcije proti splošni konkurenci, a 2., ustvarjanje čim širših tržišč. Konkurenca se lahko prepreči z državnimi mejami in carinami ter z okupacijo in monopolizacijo surovin: premoga, nafte, gozdov, bombaža, volne i. t. d. A nova tržišča se pridobivajo s pomočijo močne armade, ki je potrebna tudi že za to, da se zavarujejo domače državne meje. Kapitalizem mora vsled švoje nevtešljive žeje po čim večjem profitu iskati nove izvore surovin in nova tržišča in torej v svojem razvoju prehajati meje proti volji drugih narodov. In da si te nove meje svoje države pojača, mora kratiti podjarmljenim- narodom in narodnim manjšinam, ki jih je pritegnil v svoje državno območje, gotove pravire in zahtevati njihovo asimilacijo oziroma denacionalizacijo. Tako se poraja iredenta in to zopet posebno pri onih socialnih slojih, ki stopajo sami neposredno v konkurenco s privilegiranimi gospodarskimi sloji, torej pri : trgovcih, zapostavljenih drugojezifnih u-radnikih, advokatih, obrtnikih - skratka pri drugojezični buržuaziji in malomeščanstvu, ki potem prenaša, v svojem lastnem materialnem interesu iredentistične in nacionalistične ideje, t. j. ideje ustvarjanja novih lastnih -.držav ali priključitve k drugi državi, v ftateri vlada istojezična buržuazija, tudi na delavce in kmete.
Neizogibnost pojave nacionalističnih sporov je v kapitalističnih državah v toliko absolutnejša, v kolikor je za vsako državo potrebna gotova ekonomska e-nota t. j. gotov teritorialni sistem, katerega meje se skoro nikoli ne vjemajo z mejami ene same narodnosti, t. j. vseh onih ljudi, ki hočejo biti en narod, odnosno živeti v eni taki «gospodarski enoti«.
Iz tega pa izhaja logično, da je potrebno za ureditev nacionalnih vprašanj pred vsem eno :	odpraviti	profit L j.
ustvariti socialistični družabni red v proizvodnji in razdeljevanju proizvodov. Od popolnosti socialističnega gospodarskega sistema je odvisen notranji mir med posameznimi narodnostmi. Ta red mora biti tak, da najprej v največji meri zadovoli materialne potrebe mas in potem da da tem masam čim največ sredstev v kulturne svrhe.
Toda popolnost socialističnega gospodarskega reda ne odvisi samo od socialističnega sistema v proizvodstvu in razdeljevanju proizvodov, temveč tudi od ozemlja na katerem je primenjen (apliciran). Socialistični sistem v proizvodnji in razdeljevanju veleobrat, a ve-leobrat se da rentabilno: znači, pri najmanjši uporabi moči doseči največji efekt, izvesti samo na velikem in dobro sistemiziranem ozemlju. Socialistično gospodarstvo v malem je nemogoče, ali pa postaja karikatura socializma.
Najpopolnejše bo izveden socializem kadar bo ves svet ena sama »gospodarska enota«. Tedaj se bodo najbolje iz-ravnovesile potrebe posameznih dežel in tedaj se bo lahko najsistematičnejše uredila proizvodnja in razdeljevanje proizvodov. No, mi ne moremo skočiti direktno v ta dovršeni komunizem, temveč moremo preživeti daljšo ali krajšo fazo polkapitalizma ali takozv. državnega kapitalizma. Za to si morajo proletarske skupine ustvariti svoje države, a iz gori navedenih razlogov morajo pri tem gledati na to, da bodo te države čim popolnejše «gospodarske e-note», in radi obrambe te svoje proletarske države proti preostalemu kapitalizmu tud j čim večje «gospodarske enote«.
Mi smo že zgoraj videli, da se gospodarske enote skoro nikoli — ali bolje rečeno sploh nikoli — ne ujemajo z narodnostnimi mejami. Iz tega pa sledi da je sploh nesmiselno, zahtevati nacionalne države, ako no gre več za profit in ako naj ne bi bila «nacionalna država« samo varljiva fraza. Proletarijat mora torej najprej zahtevati «gospodar-ske enoto«, gospodarski sistem dežel, kakor se one geografleno in gospodarsko ujemajo v celine in dopolnjujejo med seboj ter poskušati šele na teh celinah, na teh gospodarskih enotah, urediti narodnostno vprašanje.
To bo proletarijat lahko napravil iz dveh razlogov: 1.) radi tega ker ne išče nikakega profita in radi tega gubi narodnostno vprašanje v njegovi državi svoj razredni značaj; 2.) za to ker ima v svojem sovetskem sistemu, v sovetski upravi države sposoben instrument za ureditev narodnostnega vprašanja.
Ako hočemo torej primeniti to teorijo na narodnostne in gospodarske razmere v Jugoslaviji, se moramo najprej vprašati, da li je Jugoslavija na današnjem svojem teritoriju	in pri današnjem
gospodarskem in	kulturnem razvoju
«ekonomska enota«? Da ona to m z geograUčnega stališča, zadostuje en sam pogled na zemljevid. (Pozamezne province Jugoslavije gravitirajo po svoji prirodi v 3 različne pravce, o čemer mi na tem mestu ne moremu razpravljati). A da ni Jugoslavija gospodarska enota po svojem gospodarskem in kulturnem razvoju, nam pokazuje najbolj današnja razdeljenost burž.uazne politike v Jugoslaviji. (V socialistični družbi bi Jugoslavija takoj razpala v smeri svojih naravnih pravcev	na svoje naravne
komponente.
Ker smo odgovorili na to vprašanje v tem smislu, vidimo da ne moremo vzeti samo Jugoslavije, za podlago rešitvi narodnostnega vprašanja ter da so tozadevna vprašanja kakor jih je postavil «Radnik» v svoji številki II. - 48. a priori napačna. Mi bomo pozneje videli, da ni makedonsko vprašanje s stališča (sovetske ustave) nič zamotano in delikatno — kakor pravi on — od vsakega drugega narodnostnega vprašanja. Ono je «zamotano» in »delikatno« samo s stališča kapitalističnega nacionalizma.
Toda če Jugoslavija ni «gospudnrska enota« v našem smislu, se moramo dalje vprašati, da li je Balkan taka enota? Da li lahko vzamemo za podlago reševanja naših narodnostnih in gospodarskih vprašanj Balkan kot tak?
(Konec prihodnjič).
\m lir
in faSisem
Fašizem ni več' danes italijanski, ampak mednaroden pojav. V Italiji je on na vladi in tvori tako prvo fašistično državo, kakor se je ustanovila v Rusiji prva proletarska država. Pojavlja se v Nemčiji, na čehoslovaškem, Ameriki, Avstriji, da celo v Franciji. Gre, kakor bomo kmalu videli, za reakcijo srednjih razredov proti povojni situaciji. Reakcija, ki se skuša posluževati velekapitala in se potem polastiti vlade, kjer se čuti v nevarnosti. Položaj malomeščanstva je mnogo različnejši od proletariata; vsled tega ima tudi politika tega razreda, četudi je tako karakteristična, toliko različne pojave. Danes hočemo podčrtati le najznačilnejše poteze fašizma. Zato hočemo pazljivo opazovati fašizem centralne in južne Evrope. V Združenih državah in Angliji je šele v povojih in tvori le pripravo velekapitala za predvidevano borbo za vlast, ki jo bo hotelo prezveti maomeščanstvo.
Kateri je skupni znak italijanskega, nemškega, češkega in avstrijskega fašizma ? Primerjamo režim Hortyja z onim Mussolinija. Tu, kakor tam strahovita reakcija, neodjenljivo preganjanje proletariata. More se reči celo, da je beli teror desetkrat večji na Ogerskem, kjer pravzaprav ni fašistične vlade, kajti niso vsa kontrarevolucionarna gibanja fašistovska. A kakšna razlika je torej med madžarskim belim režimom in fašizmom ? Fašistično gibanje je gibanje širokih mas male buržoazije, medtem ko predstavljajo reakcionarne vlade, kot n. pr. IIortyjeva, fevdalne in kapitalistične elemente. Priznajmo, one ne delajo le za restavracijo veleagrame lastnine, ampak tudi one bančnih in industrijalnih kraljev.
Na drugi strani bo morala tudi italijanska fašistovska vlada končati pri istem, kajti v današnji Evropi ni mogoče započeti kakega družabnega življenja, kakor edino le na podlagi proletariata ali veleburžoazije: mala buržoazi-ja nima politične sestavnosti. A razlika med fašističnb in reakcionarno, fevdalno, kapitalistično vlado obstaja v tem, da poslednja dovede do vlasti stare vladajoče kaste, stremeče po zopetni vzpostavitvi starega režima, a fašistično gibanje pa je gibanje mas, ki skuša še, konfuzno, ustvariti nov red, ki naj bi oprostil srednje razrede vojnih bremen.
Korenine fašizma so v proletarizacijl širokih mas mestne male buržoazije, nastalih vsled vojne. Polom državnih financ, naval finančne cirkulacije, draginja, povečanje davkov, vse to je obsodilo bedi množino intelektualcev, malih funkcionarjev, vojakov, rokodelcev. Ti elementi so povsod iskali izhoda, želeli si novega reda. Po vojni so bili v Nemčiji, na Češkem, v Avstriji, Italiji pri moči socialisti in predstavitelji malomeščanskih strank. Srednji sloji so pričakovali ozdravljenja, izpremembe njihovega položaja, kar pa ni bilo možno drugače, kot potom energične borbe proti veleburžoaziji, z začetkom socialistične akcije. Toda socialna demokracija, v strahu pred velekapitalom, ne imajoč nobenega zaupanja v ustvarjalne sile proletariata, si ni upala ničesar. Povsod je dajala koncesije in kar je še slabše: kapitulirala je in faktično zagotovila zmago kapitala ter tako razbila vero mas v socializem. V očeh srednjih slojev se je socializem pokazal kot brezuspešna prevara. In ko se je usoda teh razredov z vsakim dnem slabšala, ko so morali na vsak način dobiti novih rešitev, so se pustili zapeljati in voditi po fašizmu Fašizem jim je prepovedal: »Dol z lažnjivo demokracijo, ki ni drugega kot korupcija in parasitstvo, na stroške mase in proletariata. Močna vlada, sestavljena iz gorečih ljudi, ki bodo znali sprejeti v svoje roke vodstvo rušeče se meščanske družbe, reorganizirati transport, postaviti konec deficitu, varovati malo buržoazijo, vrniti inteligenci prostor, ki mu pritiče v državi: evo, česa treba !»
Ta fašistovska ideologija služi vodilnim kapitalističnim elementom, da kon-čajo z brezmočno demokracijo, ki jim sicer ni branila gospodovati nad gospodarskim življenjem, pač pa je ni istočasno opremila z železnim državnim mehanizmom, ki bi energično, brez sunkov lahko operiral.
V vojni premaganih državah izrabljajo fašizem razlaščeni in razstoličeni razredi. Na Madžarskem je mogla militaristična, fevdalna, kapitalistična kama-rila priti na vlado, brez pomoči širokega gibanja srednjih plasti, kajti sovetski režim je bil uničen z romunskimi bajoneti. A v Nemčiji in Avstriji ni mo-goče osvojiti vlasti drugače, kot s podporo srednjih razredov, kajti delavski razred je premočan, da bi mogel zagospodovati samo izključno vojaški udar. Dokazala je to pustolovščina Von Kappa 1. 1920. V Avstriji tvorijo sindikati ono šestino prebivalstva, to se pravi, da bi ne mogla klika oficirjev vzdržati vlasti niti ene ure, ako si ne bi prej zagotovila pomoči po srednjih slojih. Militaristični
TI.
in agrarni elementi, razstoličeni v revoluciji 1. 1918 razumejo vse to prav dobro in hočejo izrabiti razpad male bnr žoazije in njena nacionalna čustva v to, da si pripravijo zmago.
V	teh premaganih državah je malomeščanstvo nacionalistično, ker je prežeto z dolgo nacionalistično vzgojo in ker mu žalostna primera položaja, v katerem je živelo pod Hohenzollernci ali Habsburgovci z onim, v katerem živi danes, vzbuja željo po povrnitvi prete klih časov. On postavlja svoj ideal v to preteklost in postaja znova žrtev onih, ki so ga dovedli do današnje bede. Fa šistično gibanje koristi edino le grabež ljivim kapitalistom, ki zbirajo — preživljajoč se od ruševin — r.viliarde najnizkotnjejšo špekulacijo in računajo s tem, da bodo postavili svoje črne bande proti delavskim masam, dvignivjim se proti gladu. „
Ta splošna karakteristika fašizma mora določiti naše zadržanje v njegovem oziru. Brez dvoma je, da mora biti Komunistična stranka povsod organizatorica delavske obrambe proti fašizmu. Brez dvoma je, da mora biti povsod pripravjena postaviti se mu nasproti z energijo in jasnostjo:	kajti v
vsaki deželi si skuša fašizem na vladi zopet vzpostaviti kapitalistično buržonr-i-jo potom krvave diktature. A je kljub temu evidentno, da ni mogoče boriti se proti fašizmu samo s silo. Ta široki po-kret srednjih razredov more biti premagan le s političnim* orodjem, z železno revolucionarno akcijo, ki bo vrnila proletariatu iniciativo v obnovitvi sveta, bo vrnila zaupanje mas, bo pokazala tem masam novega rešitelja, ki jih bo mogel še dovesti do rešitve. Iz tega sledi: ako hočemo premagati fašizem, moramo prodreti med malomeščanske mase, dokazati jim, kako so postali instrumenti plutokracije, veleposestva in militaristične reakcije Fašizem je v gotovem oziru socializem srednjih slojev in le takrat ko se bo masam dokazalo da jim ne more donesti drugega kot še večje poslabšanje položaja, da jih more predati le onim, ki žive od njihovega poraza, se bodo srednji sloji združili silnim tokom proletariata.
S to politiko se Kominterna popolnoma razlikuje od soc. demokracije. Ta je s tem, da se ni hotela boriti z visokimi finančnimi in industrijalnimi baroni prepustila njim maloburžoazne mase. Potem ko je prepustila vlado vojaškim klikam, da zaduši revolucijo, kriči danes
o	fašistovski nevarnosti, vedno je pripravljena, da bo jutri lizala pete kakemu fašistovskemu diktatorju, ali v najboljšem slučaju, da se bo zadovoljila voditi pod njegovimi nogami številno opozicijo. Tesno zvezana z napredovanjem poloma gnile opozicije, pfopovedu-joč boj proti draginji, soc. demokracija ne more pobijati fašizma: ona koplje prepad med maloburžoazijo in proleta riatom. Ko se mi komunisti trudimo ločiti od fašizma ono, kar je posledica ljudske bede in napora, najti izhoda iz tega položaja, od onega, kar pomenja izrabljanje fašističnega pokreta s strani kapitalistične reakcije, socialdemokra-tje hite govoriti, da smo na poti kompromisa s fašizmom. (To se dogaja v Nemčiji o priliki nove nacionalne politike, ki jo je zavzela tam naša bratska stranka. — Op. prevajalca. To krivo očitanje le dokazuje njihova totalno šibkost, njihovo bojazen pred novimi boji.
Mi vemo, da bo delavski razred od vrnil kapitalistično ofenzivo, katere najvišjo fazo pomenja ravno fašizem. Mi vemo, da bo delavski razred prešel ob svojem času zopet v ofenzivo in združil pod svojimi rdečimi zastavami za vsemi delavci, vse one ljudske mase, ki so bile žrtev razpadanja kapitalizma po vojni.
KARL BADEK.
DELO
Nekoliko pojasnil gleoe mdm h:ireuitev
Opozarjamo ie enkrat tista naročnike, katerim Je potekla naročnina in kateri nam niso ie poslali tozadevnega zneska za nje obnovitev, da Jim bomo s pri* hodnjo številko ustavili poiiljanje lista, ako ne prejmemo svote.
UPRAVHKTVO.
VillkMSki zalogi riilji v Rosili
Petrograd. Radijski inštitut naznanja, da je ekspedicija, ki je bila poslana v Ferghano, razkrila zalogo radija, ki je baje največ ja na svetu.
Vsem podružnicam «Ljudskega o-dra» in drugim društvom je danes prav dobro znano, koliko križevih poti in koliko potnih srag je treba napraviti, pralno se zljubi enemu ali drugemu gosp. uradniku izdati dovoljenje za naprošeno javno prireditev. Ne samo to, da mora biti vse besedilo prireditve prevedeno v italijanščino, da mora biti prva točka v programu v*italjanskem jeziku, da morajo biti vabila, plakati i. t. d. dvojezični, da morajo biti isti cenzurirani ter nebroj takih prijetnosti in ugodnosti zla pridobitev dovoljenja, še vse to so malenkosti proti oni odredbi, ki pravi radi pregledovanja odrov in veseličniihl prostorov. Naše oblasti si to - odredbo, ki ni pravzaprav od letos, popolnoma po svoje tolmačijo.
Seveda «kravo se molze dokler ne brcne«. Marsikaterega je beseda «komisijonelni ogled» prestrašila, marsikateri se je popraskal za ušesom z ne prav milo besedico na jeziku, ko je zvedel, da dotični komi-sijonelni ogled slane samo boriihi 150 L., prosto vožnjo ter še katere druge malenkosti . ... in če ta komisija veseličnih prostorov ne odobri, je treba popravila in ponovni komisijo-nelni ogled, ki ne bo stal kot samo revnih 150 L. Saj je .nekak komisijo-nelni pregled bil tudi pod prejšnjo Avstrijo, ali samo za dvorane oziroma poslopja, ki so bilia uporabna edino le za ples in za dramatične predstave, ne pa. za odre in veselične prostore, ki so se pripravili na prostem za enkratno prireditev! Ker se vsakemu čudno zdijo ti komisijo-nelni ogledi, poglejmo nekoliko kaj pravi o tej komisiji zakonik.
Državni zakonik o javni varnosti, ki je pri nas v veljavi od meseca maja t. 1. dalje, pravi : Titolo I. Capo V', člen 42, da «dovoljenje za javno prireditev (spettacolo pubbli-eo) sme biti izdano le tedaj, če je bil prostor od ene tehnične komisije pregledan (verificato!)». V goriškeni okraju si. ta komisijomelni ogled pridržuje podkomisar sam, kateri si izbere po svoji volji tudi enega inženirja. Je-li to pravično ali ne, izvemo iz naslednjega !	— Ta
člen ne dotočuje kdo sme ali mora biti član te komisije, ne določuje da sme zahtevati komisija 150 L. za odškodnino ampak pravi samo ena tehnična komisija ! Treba je tedaj pogledati v pravilnik (Regola-mento) ki je zapopaden v isti knjigi stran 49 člen 40, ki pove jasno in natančno, kdo določi komisijo in kdo sme biti Član te komisije, člen se glasi približno tako: pregledno komisijo določi: «za mesto provincije (Capoluogo) prefekt, za okrajna mesta (luoghi circondari) podprefekt in za druge občine (e per altri comuni) pa župan. Komisijo tvori eden inžener‘ali kak d rug tehnike r (stavbeni) ter eden varnostni funk-cijonar«. Ta člen je tedaj dovolj jasen in. ne pravi da mora biti član te komisije edino le policijski podkomisar in od njega določeni inže-ner ampak tudi kak drug telmiker, in dalje, saj policijski komisar ni varnostni funkcionar, (funzionario di pubblica sicurezza, kakor pravi pravilnik) ampak varnostni «ufflciale», kakor vsak župan, torej službo varnostnega funkcijonarja ima v tem slučaju opravljati orožnik ali občinski redar. Isti zakonik nikjer ne omenja, koliko sme zahtevati omenjena komisija, tedaj smejo prizadeti, ko je komisija od župana ali občinskega komisarja imenovana, se žnjo prej pogoditi za ceno njenega ogleda.
Tu tedaj vsak jasno vidi, kako se naravnost zlorabljajo zakoni v škjodo nevednega ljudstva, in to le vsled prikrit«? nevednosti onih, ki bi morali to dobro vedeti. Kako naj si pomaga «zabit kmet in delavec« ki nima časa zato, da bi prebiral in študiral zakone, ampak mora od zore do mraka gibati in skrbeti za to, da preživi družino, med tem ko tisti, ki bi morali to vedeti, manj vedo kot kmet sam. Saj že «Nova Doba» poživlja «Goriško Stražo« in njene
pravnike naj vendar pogledajo zakonik o javni varnosti, ki jim notančv no pove glede «pregledovanja odrov <>. Zamolčala pa je, na naj ob enem pogledajo tudi čl. 40 pravilnika istega zakonika, ki jim pove kar je že zgoraj omenjeno. Zato se lahko prav mirno vršijo razne šikariacije od vsake strani, ker v teh slučajih nihče ne vstane in pokaže , črno na belem do kje segajo meje samovoljnosti. Če si naši pravniki tega ne upajo ali ne vedo — kako naj si potem mi pomiagamo? V istem zakoniku se najde tudi člen 37 ki pravi : nessuno puo dare il permes-so per gli spettacoli pubblici, per la
apertura delle i ndus t ri e etc che
1’Autorita locale di pubblica sicurezza« — kar bi pomenilo po slovensko: nobeden ne more dati dovoljenja za javne prireditve, otvoritve obrti i. t. d kakor edino-le
lokalna varstvena oblast«. — Kdo predstavlja to lokalno varstveno o-blast? — Župan ! — Se li danes vrši to? — Ne! Zakaj..'.?' Je-li potrebno, da morajo društva sramotno podplačevati vsakega, prosjačiti vse Poncije in Pilate, krmiti in napivati razne parasite? Danes, ko velja eden in isti zakon kakor za stare dežele tako tudi za nove, bi morali naši zastopniki istega pač nekoliko bolje poznati. Nadalje pravijo členi od
38-41, da dovoljenje, katero izda 1 o kalna varstvena oblast ima, pra vico preklicati edino le prefekt v teku 48 ur z navedbo kakega važnega vzroka. Lokalna varstvena oblast pa ima pravico prekiniti javno prireditev tudi za časa njene vršitbe. Tedaj tu nimajo nobene besede ne orožniki, ne redarji, sploh nihče drug kakor edino le župan in p ref ek t !
Predsednikom in tajnikom Lj. o. se tedaj ni treba obračati nikamor, kakor samo na domače županstvo. Prošnja naj bo spisana na koleko-vani poli papirja (earta bollata) za
1	liro, prilOjgeprevedeni© v italjanSčino ker te mora župan po izdanem dovoljenju za javno prireditev poslati prefektu z obvestilom, da se je izdalo dovoljenje za javno prireditev. Zupan ali občinski komisar lahko sam izda dovoljenje ali pa tudi predloži prošnjo občinski seji. Orožnike mora tudi župan obvestiti, ako nima občina domačega redarja. Priporoča se tedaj, da se uporablja edino ta pot za vlaganje prošenj javnih prireditev. Sklicujte se ne zakonik, kateri govori o javni varnosti (di pubblica sicurezza), katerega mora imesti vsaka občina, čeravno so to le drobtinice, katere nam jih mečejo pod mizo.
Ne pričakuj pomoči od nikoder, ker vsako upanje je zaman, ampak, zaupaj v svojo moč in znanost.
Rdeikovič.
Domače vesti
Race „Edinosti“
«Edinost» se zelo trudi, da bi bila resen in imeniten list. Iz vseh kolon ji čitate lahko to prizadevanje. Podobna je dami, ki hoče biti že po vsej svoji zunanjosti spoštovana in upoštevana, zato se nikdar ne pregreši proti predpisom dostojnosti. Vsaka njena beseda je trikrat zasukana, predno pride na svetlo, vsak njen sestavek polikan in okrtačen, da ne bo spotike. Svoje zunanje čestitljivoSti ne da za noben denar, le za dobro vsebino jo še zamenja. Zato je včasi tako vodena, da se njeni najzvestejši jočejo nad njo.
Te dni je pa imela hudo smolo, potres na Japonskem je zadel tudi njo. Spisala je študijo, ki je za potresoslovce veliko razkritje, prava senzacija. Seiz mografija (nauk o potresih) doživi s to študijo pravcati prevrat. Dobro bi bilo, ko bi to številko «Edinosti» poslali vsaj na vse potresne opazovalnice sveta, da bi se tako važna razkritja ne izgubila.
Na Japonskem je namreč potres tako razsajal kot še nikdar nikjer v zgodovini človeštva. Koder je vihral, se je zemlja odpirala in spet zapirala (in požirala, kar ji je prišlo na pot.) Kako je to mogoče, če ni suše, vatn pri «Edino-sti« natančno razložijo, ker natančno vedo. Neki pomol v morju je počenjal nezaslišane reči:	7 metrov se je dvig-
nil v zrak, napravil lep lok in treščil spet v vodo. Kmalu nato je spet lezel navzgor in navzdol kakor bi ne bil narejen’ iz kamenja, ampak iz kavčuka. Nazadnje se je razletel na kose in po teh so se lovili ubogi ljudje. Škoda, da ve «Edinost» le za en tak pomol. Gotovo jih je bilo precej na vsem Japonskem.
Pa to so še majhne reči ! Na Japonskem se je ob potresu dvigalo tudi morsko dno in sicer na prav poseben način. Kadar se je dvignilo, je treščilo ob dno bark in parnikov, ki so imele smolo, da so se nahajale nad takim dnom ! Bog pomagaj, čudno morje ! Tako morje tudi nauk o prirocloslovju obrne narobe ! Človek bi mislil, da se po zakonu o neprodirnosti to ne more zgoditi, zakaj če se vzdigne morsko dno, se bo vzdignilo tudi morje. Na Japonskem je drugače: morje se je umaknilo (kam, vo Edinost) in morsko dno je treskalo ob parnike.
Japonski potres je bil podoben veliko-niu pobalinu. Kamor je prišel, tam je brcal, kakor brcamo z nogo kamenje, če smo jezni. Našel je neko cerkev in bolnišnico, štrk ! pa je brcnil oboje na pokopališče, ki je bilo zraver.. Grobove in mrliče je kakor snope pometal navz-
razloži nazorno naša ljuba
križ. Kako,
« Edinost«.
Vročina je bila ob tem potresu nenavadno huda, a ljudje so si pomagali. Vodovod je počil in napravil ravno v občinskem vrtu prijetno močvirje. Ljudje so leteli tja, legli in počenili do vratu v vodo, obraz pa si obložili z blatom, da ne bo prevelike vročine. Gotovo je bilo vode premalo, da bi si močili ž njo tudi lica !)
A da bo potres vse prekosil, je spustila «Edinost« še Korejce na Japonce, in pričelo je klanje kakor kadar pride maček v mišji brlog. Kako in zakaj, ve od kraja do konca resna in častita ((Edinost«. —
Le majhen dostavek od naše strani. Kje da je «Edinost» vse te race pobrala, je postransko, imenitne pa so, naravnost krilate race. Ko bi ne poznala svojih bralcev, bi gotovo takih rac ne razpečavala. Ne bo škodilo, če enkrat povemo, da so race — race, če jili prav «Edinost» raztresa okrog. Jutri bo z istim veseljem trosila okoli politične race in gotovo na škodo delavstva in kmetiškega ljudstva, debele race o komunizmu, o sovetu, o skupnosti žen, o boljseviskih zverinstvih i. C. .1., kakor jih je že. Opozarjamo delovno ljudstvo, naj se ne pusti krmiti od debelih ((Edinostim!)« rac, ker ne moremo verjeti, da bi gospodje pri tem listu res ne razločili resnice od — rac, posebno kadar race letajo okrog v škodo proletarskih teženj. V uredništvu «Edinosti» sedijo gospodje z vseučiliško izobrazbo in ti dobro vedo, da je treba le za milimetre spodnesti tla, ali le zazibati jih, da se zruši do tal svetovno mesto. Zato nam bodo drugič menda prihranili nadlogo, da moramo razlagati, kakšno so njene
—	race.
Racman.
Turneja pevskega zbora učiteljske .Zna" pe ltali|i
Kakor znano, je propravil pevski zbor učiteljske «Zveze» umetniško turnejo po nekaterih mestih Italije, kar je tukajšnja buržoazna javnost na dva načina sprejela. Tržaški «Piccolo», ki bi na tihem rad videl, da bi prišlo do ((mirnega sožitja«, to se pravi, da bi prišlo do sporazuma med italijansko in slovensko buržoazijo v Jul. Krajini, je — razumljivo — to turnejo iskreno pozdravil. Fašistični «Popolo» je pa nasprotno napisal članek, v katerem učiteljem «fa-šistovsko« odsvetuje od te njihove namere, da ne bi namreč vzbudilo to na novo «narodnega čuta« italijanov spričo reškega spora in da ne bi učitelji od-
nesli s te turneje razbitih glav. Mi mislimo, da tiči za tem več vzrokov, izmed katerih bi bil gotovo pni ta, da si skuša prav v sedanjem času ustvariti fašizem ugodnih tal med tukajšnjim učiteljstvom za svojo sindikate, pri čemer mu je pač največja ovira močna «Zveza», ki bi ji rad s teroriziranjem odvzel njeno odporno silo. Prvi poskusi fašizma, da razširi svoje sindikate med slov. učiteljstvo Jul. Krajine, je šel menda po vodi, a mi smo prepri-
čani, da fašisti ne1' bodo odnehali. Tu ima učiteljstvo zopet lep dokaz, da sl more le z borbo ohraniti svoje interese in memento, da se na to borbo pripravi. Na drugi strani pa učitejstvo svarimo, da se ne pusti zapeljati po «Piccolovih». in drugih frazah, da ne bi mogoče nasedlo kakim političnim trikom za ((mirno sožitje«, kar je zelo mogoče, kajti buržoazna politika zna spretno .izrabljati «nepolitično». umetnost v svoje namene.
Glasovi z dežele
Slap pri Vipavi
Kriianska usmiljenost
Ker so iz naše vasi nobeden ne oglasi,'smatramo za potrebno, da ti, drago «Delo», napišemo par vrstic.
Letos je pri nas obilo sadja, in ker so državne meje zaprte, se ga more le s težavo prodati. Nekega dne nesejo dve 14 letni deklici in 12 letni deček prodajati sadje. Ko so li otroci prodajali sadje vojakom, v bližini vojašnice se približata po cesti proti Vipavi dva dušna pastirja, eden iz Slapa, drugi nepoznan. Ko zagledata otroke prodajati sadje, reče slapenski župnik svojemu tovarišu in obrnjen proti otrokom: «Glej jih cigane!« — To je njih dobrodelnost, usmiljenost in uljud-nost, o kateri oni neprestano kričijo v cerkvah. Oni imajo tako uljudnost in dobrosrčnost, kakoršno so jo imeli prejšnji, po «milostii božji izvoljeni«, to se pravi po ljudski neumnosti tolerirani «Habsburgovci», kateri so živeli v naj večjih zabavah in razkošnosti, akoravno so hodili vsak dan k maši, spovedi in obhajilu. Nekoč je našla grofica Chotek na svojem gradu Konopište na Češkem, ki je stal 10 milj onov kron, staro ženico, ki je nabirala dračje. Nagnala jo je s tatico in ploho psovk. Radi malo dračja, katerega je bila stara ženica primorana nabirati vsled revščine, je bila velika tatica. Tisti pa, kateri so kradli miljo-ne so bili « Ni jfol Veličanstvo« in cerkev je bila njih naj večji steber, na katerem so Habsburgovci sloneli 600 let. Ti so uganjali največja zločinstva.
Habsburgovcev ni več, ampak zli habsburgovski duh živi še povsod. Otroci, ki gredo prodajati sadje, da bi dobili kako dvajsetico za mnogo hišnih potrebščin, so cigani. Župnik, ki vedno berači s pomočjo njegovih fraz in je podoben nikdar sitemu volku, ta je «gospod». Ti debeli gospodje niso taki kot je. učil Kristus: «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«. Oni ljubijo tiste, kateri sxj njih slepo orodje; druge bi radi uničili v žlici vode, česar pa danes ne morejo. Kdo so torej večji cigani ?
Proč od vseli pijavk ! Združimo se v enotno proletarsko .fronto, katere cilj je osvoboditev delavskega naroda izpod suženjskega jarma.
Ve£ slapenskih trpinov.
Opatjeselo.
Likvidacija Stavbinske zadruge.
Stavbinskega Zadruga Jul. Ben., je vstavila delo 14.VII. Takoj na to je sledil dekret o likvidaciji. Poslednjo ima izvršiti posebna komisija, ki je začela delovati koj po omenjenem dekretu — a do sedaj nič naredila, ra-zun tega, da je odpustila dvajseto-rico uradnikov, odi katerih je bilo nekaj zopet sprejetih, neglede na to, da delo ne napreduje. Medtem dobivajo še vedno plačo vsi zidarski mojstri in skladiščno osobje. Niti toliko ni bilo storjeno, da bi se pregledal inventar, kiar bi bilo pač na mestu. Kdo bo plačal stroške ki se kopičijo mesečno na deesetke tisočev lir? Bodo jih plačali denarni zavodi, ali vlada, ali vojni oškodovanci? Naj jih plača kdor hoče; ampak gotovo ni v korist narodnega gospodarstva in tudi ne vojnih oškodovancev, da se stvar zateguje. Poslednji sami-ne vedo za kaj se gre in mislijo, da jim bo Zadruga dokončala započete stavbe, mnoge od kojih so podvržene poškodbam od vremenskih sprememb ker niso pokrite, oziroma da bo zidala tudi nadalje novo. Jasno je, da
so ravno oni tisti ki trpijo največ škode, in ki niso najmanj zakrivili onega stanja, v katerem se je znašla zadruga.
Ugodna vremenska doba za zidanje se nagiba k koncu in vojni oškodovanci bodo zopet morali prestati eno zimo v barakah, kjer nimajo prostora, da bi držali poljske pridelke in drugo. Komisija naj pomisli, da prebivalci Jul. Benečije so toliko civilizirani, da tako bivanje v barakah deluje na njih dušo — ker da deluje na njih telo je umevno — ter da si ne morejo misliti bivanja v enem prostoru skupaj s kozo ali s kakim drugim živinčetom, kar se dogaja kje po svjetn.
Kakor se zdi, zateguje se stvar tudi radi organizacije novih zadrug ki so se ustanovile po inspiraciji dosedanjih upraviteljev v nekoliko krajih in ki hočejo prevzeti dela od bivže zadruge, če je tako, ostanejo vojni oškodovanci molzna krava ki čaka, da se razni ljudje sporazumejo o dobičkih in potem začnejo z delom.
Take razmere niso no v korist in ugled vlade, katera bi morala skrbeti, cla se čim prej dozida po vojni porušene hiše, ne vojnih oškodovancev, kateri životarijo v barakah, in tudi ne delavcev, kateri so že itak zadeti radi brezposelnosti.
Naj se gospodje zganejo. Če nam že ne morejo nadomestiti in popraviti udov, katere nam je odnesla vojna, ki je mi nismo krivi, naj napravijo to kar lahko napravijo. Ob enem naj odgovarjajo za v zadrugi nastale razmere krivci, ter naj se ne valijo bremena na naša pleča, ki so dovolj obremenjena.
Ob času več !	Barjok.
■■•■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H ■ H«
PljOliETflljSKA UMETflOST
J .-ir.
Domovini
i.
mati domovina,* prijeten, a nenmljlv izraz: lačni vedno grob odprt pripravljen, da vsak čas, pogoltne v črno prsi: najdraijeoa tl sina.
II.
O mali - domovina,» kak slastna luja misel! in, vendar, v\imenu troje,in se v grob pogreza lastni biser, prezgodnje, neštete žrtve krije, tvoja le gomila.
III.
«0 mati — domovina:» neskončna smer brez cilja, po kateri slepo tava truma v smrt — za profit bogatina, l.e zanj v pogubo lira nas: opojna domovinska sila.
IV.
«0 mali - domovina
poglej, troj rod trpeči pod noge kapitala je pollačen materinsko mu besedo reci, da zruši se sovrag moreči, ee res si mali ■ domovina!
Razredni boj je produkt kapitalističnega režima. Kadar bo vpostavljen komunistični družabni red, ko bo odpravljeno izkoriščanje človeka po človeku, bo tudi nehalo razredno nasprotje.
Izdajatelj:
I. o. Komunistične stranka Italije. Odgovorni urednik : Posl. Gius. Bellom?.
8TAH. TIP, 9. SPA2ZAL • TRIE8TE,
D. ANIN:
Štirje govori
II;
Govor slovenskim učiteljem
In zakaj?
Priprosta stvar: ker ostajate tudi ob novem dnevu fevdalni mežnarji in kapitalistični hlapet In ker Se vedno njuhate župnikom pod parament ter se štulite s cilindrom na glavi med ad-, vokate.
Pred enim desetletjem smo vas videli skoro vse med advokati. Govorili ste s pesniškim zanosom navdušene govorance o svobodni soli, ker ste bili lačni s svojimi mnogobroječimi družinam^ vred, da bi bil zapiskal na vas, kakor na piščalko. Govorili ste navdušene govorance o svobodni šoli, ker ste mislili, da vam bodo dali advokatje jesti.
Zapihal pa je hladni jesenski veter. Slovenski advokatje so izgubili nekega večera politično partijo napram župnikom in drugo jutro, ob prvi zori, »te se
i'
,vsi držali župnikom za parament in ste trkali spokorniško na, svoja susičava prsa: mea culpa, mea culpa. - Trkali ste se na prsa, ker ste bili lačni, s svojimi družinami vred, da hi bil zapiskal na vas kakor na piščalko in ker ste mislili, da vam dado župniki jesti.
Prišel je čas bridke izkušnje za nas delavski narod, Iz katerega ste napravili vi sebi enake hlapce. Zgodilo se je čudo, da se je v tem narodu nekaj zga nilo. V svojem trpljenju je namreč zagledal na vzhodu zarjo bližajočega se dne proletarskega odrešenja, pred katero si vi v smrtnem strahu pred župniki in advokati zakrivate suženjsko uda-ne oči. V prvi jutranji megli se je bila polastila našega naroda peščica starinarjev in bilo je pričakovati, da jim tu narod pogrne novo bogato mizo. I zgleda-lo je, da bodo padale tudi od te mize drobtinice. In takoj Sle bili tu ! Plahi in bojazljivi ste deklamovali iz zapečkov nove zmešane verze, ki niso bili ne meščanskega in Se manj socialističnega duha.
Ob isti uri so pisale iste vaše roke konluzne historij# v «Napr#j», »Domo-
ljub« in «Slovenski Narod». In v vrhunec svoje slave, ste zapeli v «Naprej-u» sledečo humoristično popevčico:
—	Učiteljstvo mora biti samostojno, zato ven iz klerikalnih in liberalnih stanovskih društev ! Zgradimo si neodvisno stanovsko organizacijo.
Tal v asa pesem jo bila naj siromašne j -ša, kar som slišal vaših pesmi. Malokaj vas tako označuje, kakor ta pesem. V dobi, ko se učiteljstvo vsega sveta trudi, da bi se čimbolj zlilo z velikimi masami delovnega ljudstva, da bi jim postalo odgojitelj in duša, opora in luč' na težki poti, ker noben človek in noben stan ne more bili sam sebi smoter, želi organizirali slovensko učiteljstvo samo sebe, da bi moglo, po možnosti, pobirati drobtinice, ki padajo od mi* vseh družabnih razredov.
Gospod, ne odpusti jim tega smrtnega greha !
Noben stan ne govori toliko o narodu, kakor učitelji, (n opravičeno. Noben stan mu ni tako blizu. Generacije in generacije naroda grejo skozi njegove roke. V učiteljevih rokah se oblikuje znaiaj naroda. V možnosti j#, da da ca-
lim generacijam novo smer, da jih krene na novo pot. Ne samo najvažnejši, nego odločujoči delavec v narodu je učitelj. In vendar, kako žalostni rezultati!
Zakaj ?
Zato, ker more hlapec vzgojiti samo hlapce.
Zato, ker učitelj in Učiteljica pri nas ne zajemata iz svojega srca in iz svoje voljo, ampak iz predpisov vladajočega razreda.	,
Nekoč' ste mi gdvorili o «svobodni Soli«. Smešna stvar! Šola ni bila nikoli svobodna in ne more biti nikoli svobodna. V fevdalni dobi je bila fevdalna, v kolikor je je v obče bilo, v kapitalistični je kapitalistična, v socialistični bo socialistična in v anarhistični bo anarhistična. Sola je sedaj skozinskoz državna naprava in oni razred, ki ima državno oblast v svojih rokah, ji tudi vtiskuje pečat svoje volje. Vsak razred ima največji interes na tem, da si odgoji svoje državljane take kakršne si želi, kakržne potrebuje.
V	fevdalni dobi Se šola ni mogla razviti, ker je fevdalna gospoda ni potrebovala za njeno ekstenzivno gospodarstvo
jo zadostoval negramoten delavec in ne-gramoten kmet. Še več: to gospodarstvo je moglo obstajati samo tako dolgo, dokler nista znala delavec in kmet pisati in čitati.
Kapitalistična doba je rabila veliko število uradnikov in kvalificiranih delavcev. Teh se ne da dobiti brez sol in zato se je šola razvila, toda samo tam in tako, kakor jo je kapitalistično gospodarstvo potrebovalo. Solu se je razvila v mestu in industrijskih centrih, na kmetih pa j.e vedno bolehala. Kapitalizem ni iztrgal sole iz duhovniških rok, ker nima nikakega interesa na tem. Konfesijo so prva in najmočnejša kapitalistična poflicija. Te najvspešnejSe vklopajo kmeta in delavca v kapitalistične verige in delajo ž njega pokdrno orodje. In tega mogočnega aparata '/M izkoriSč.ovanje delavskega ljudstva naj bi se kai>ilulizem odrekel ? O, kapitalistična gospoda je vrgla zase vero skozi okno, da se reši skrupulov, toda oklenila se je zvesto vseh konfeaij za delavstvo, ker ji to izborno služijo v njenih namenih. In to sc ni So nikoli tako lepo kazalo, kakor ravno sedaj, ko sili de
lavska masa, na površje ko sc odločilo poteguje za to, da pride Vsa oblast v državi v njene roke. Frama#11' Clemenceau je iskal zveze z Vatikanom. Nase najbolj svobodomiselno stranke se vežejo z najreakcionarnejslin katoliškim, pravoslavnim in musllniaiiskim svečo-nifftvom. V «n>arodnih domiho sedita brezverski advokat in črnosuknjač' v prijateljskem objetmi. Njuni svetovni naziranjl i*11 l>ri tem prav nič no motijo, ker danes imata samo eno vprašanje prod Očmi: Kapitalizem ali Socializem •’
Resničen interes na čim večji bi kolikor mogoče enakomerni izobrazbi vsega naroda ima samo socializem. Socializem hoče odpraviti vse družabno razrede. Zato pa je pred vsem potrebno dvojno: 'la postanejo vsi državljani resnični delavci, ki naj živijo samo od dela svo* jih rok in svoje glave in pa da dobe vsi državljani kolikor mogoče enakomerno splošno naobrazbo. Ponavljam:	vsi
brez razlike, tudi brez razlike spola. To je naš glavni cilj, ker glavni cilj socializma je kultura in ne ekonomija kakor v kapitalističnem družabnem redu.