GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA 27. MAJA 1961 RUDNIKA LIGNITA VELENJE St? Cena 10 din Izboljšujmo delovne odnose Rudar dela z vnemo in veseljem samo tam, kjer je delo dobro pripravljeno, kjer vlada nadalje dobra organizacija dela in poteka pridobivanje premoga brez večjih motenj in daljših transportnih zastojev. Tako morajo zaposleni rudarji spoznati tudi tozadevno prizadevanje in skrb svojih predpostavljenih. Pri tem sta veselje in vnema do dela največja ter je tudi zaslužek najboljši. Skrbno planiranje je predpogoj za dobro sodelovanje ljudi v obratu, kar se mora izraziti v pogovorih na centralnem delavskem svetu odnosno v obratnih delavskih svetih, v nasprotnem primeru je delo često brez potreb prekinjeno, kar je zvezano nemalokrat tudi z jezo in nejevoljo pri delu. Prav v rudarstvu so posamezne delovne skupine tesno povezane med seboj s ciljem, da povečajo produktivnost dela. Pri tem stremljenju je nujno pravočasno in zadostno poučevanje vseh delovnih skupin in posameznikov v obratnem planiranju in merah za povečanje storilnosti dela ter znižanju proizvodnih stroškov. Razlaga in pouk v tem smislu je predpogoj za resnično somišljenje, za soodgovornost in končno tudi za soodločanje. To pa mora biti stalna metoda dela za strokovni dvig zaposlenih in prenašanje odgovornosti pri delu tudi navzdol, do zadnjega proizvajalca. Najboljše, kar moramo za stalno doseči, je v tem, da bo vsak zaposlen rudar na svojem delovišču postal resnični nosilec proučevanja izboljšanja metode in organizacije dela ter delovnega koristnega časa, ki naj bi bil čim večji in tako pomočnik racionalizacije to je boljšega izkoriščanja in izpolnjevanja delovnih metod na proizvodnji premoga. S tem svojim sodelovanjem bo vsak doprinesel k težavni nalogi izboljšanja obstoječe odkopne metode v velenjski jami. Tako bomo postali učitelji drug drugemu in na ta način marsikatero vprašanje v proizvodnji rešili. Tu nastopa n. pr. vprašanje boljšega podgrajevanja širokih čel z jeklenim podporjem, kar bi znižalo odstotek postranskega neefek-tivnega dela, zmanjšalo nadalje število okvar na jeklenih stojkah in tako podaljšalo življenjsko dobo njihove uporabnosti. To je najpomembnejša naloga, ki zahteva, kot uspešno izboljšanje dela povsod, dobro strokovno usposobljenost in sodelovanje vseh, kar bomo dosegli z dajanjem ustreznih predlogov, ki bodo dragoceni ra nadaljnji razvoj mfetod dela na eksploataciji debelega sloja lignita. Za dvig produktivnosti dela v rudarstvu je zaželeno, da preidemo od evolucije, to je počasnega izboljšanja delovnega procesa na revolucijo pridobivanja premoga s tem, da smeleje pristopamo k uporabi tovrstnih strojev, ki istočasno kopljejo in nakladajo premog. Pri tem pa ne smemo izgubljati zaupanja v uspeh. Biti moramo potrpežljivi in skupno skrbno proučevati dosežena dobra in slaba izkustva na področju povišanja odkopnih storitev in nepretrgoma iskati novih poti. V svetu dosegajo z uvajanjem strojnega dobivanja na širokih čelih v slič-nih pogojih visoke storitve. Tako na primer znaša v Sovjetski zvezi od-kopna storitev celo 34 ton na moža in dnino ter na Češkem 17,4 tone na moža in dnino. Ti doseženi rezultati so plod večletnega upornega in sistematičnega dela na povečanju koncentracije proizvodnje premoga in ustvarjanju pogojev uporabe modernih stro- jev za kopanje in nakladanje na širokem čelu. Tako se uresničujejo stremljenja, da se rudarju olajša naporno jamsko delo. Tudi pri nas v jami smo začeli orati ledino uporabe stroja za kopanje in nakladanje lignita na širokem čelu in bomo s sodelovanjem vseh prav gotovo dosegli pričakovane rezultate, to je povečali bomo storitve, znižali postopoma proizvodne stroške, zmanjšali število potrebne delovne sile in olajšali fizičen napor rudarja. Tako bomo kos nalogam, ki jih nalaga naše gospodarstvo pred kolektiv velenjskih rudarjev. Pomanjkanje delovne sile v rudarstvu je vedno bolj kritično in je to vprašanje moč reševati s povišanjem odkopnih storitev, kar pa bomo dosegli z izpopolnjeno dosedanjo odkopno metodo in z uvajanjem sodobnih strojev za pridobivanje premoga. Te naloge pa bomo z uspehom reševali s sodelovanjem celotnega velenjskega kolektiva. Inž. Štefan Zagoričnik Novi upravni odbor rudnika V četrtek, dne 11. maja 1961, je zasedal Centralni delavski svet rudnika. Izvolil je nov upravni odbor, ker je sedanjemu potekla enoletna mandatna doba. Poročilo o delu upravnega odbora v pretekli mandatni dobi je podal predsednik starega UO tovariš Alojz Potrč in predlagal, da Centralni delavski svet oceni delo upravnega odbora in mu izreče razrešnico. Centralni delavski svet je odobril to poročilo in izglasoval razrešnico. Pri volitvah novega upravnega odbora so bili izvoljeni za člane upravnega odbora naslednji tovariši: 1. Stane Borovšak 2. Jože Debelak 3. Inž. Dušan Janežič 4. Rudi Kortnik 5. Danilo Verbovšek 6. Stane Čas II 7. Karel Šilih 8. Boris Brešar 9. Luka Kumer 10. Jože Kompan za njihove namestnike pa tovariši: Stanko Forneci, Karel Martinšek, Jože Gornik, Ivan Hribar, Franc Kovše, inž. Franc Starman, Anto Zevart, Jože Krk, IvHn Mijoč, Stanko Planine. V prihodnjih dneh se bo novi upravni odbor konstituiral in bo izvolil iz svoje srede novega predsednika in namestnika. O tem bomo poročali prihodnjič. V DANAŠNJI ŠTEVILKI 0 Z jugoslovansko gospodarsko delegacijo v Moskvo O Druga faza TE Šoštanj # Perspektivni razvoj Rudnika lignita Velenje O Prostovoljno delo lepo napreduje 0 Šolstvo • Kultura # Zopet bodo zabrneli dirkalni stroji • Šport # Kuhar svetuje • Podlistek inž Pipuš Dušan z jugoslo vansko gospodarsko delegacijo ¥ Moskvo Dodeljen sem bil gospodarski delegaciji, katera je novembra lani obiskala Sovjetsko zvezo. Konec oktobra smo se odpeljali iz Beograda, kjer je bilo lepo toplo vreme. Podnovi je temperatura narasla do 20° C. Ko smo po 60-urni vožnji izstopili v Moskvi iz vagonov, je tam zmrzovalo in toplomer je kazal —17° C. To je bilo prvo presanečenje v Moskvi. Drugo presenečenje je prvemu takoj sledilo. Na peronu so nas sprejeli predstavniki Sovjetske zveze, medtem ko predstavnika jugoslovanskega poslaništva ni bilo. Po okoli desetminutnem mučnem čakanju je končno prišel predstavnik našega poslaništva. Med potjo pa smo bili tudi prijetno presenečeni. Naš vlak je pripeljal z enourno zamudo v Budimpeštvo. Vlak Budimpešta—Moskva baje običajne točno odhaja in ne čaka na zamujene v ake. Tokrat nas je počakal in smo so s polurno zamudo odpeljali dalje proti Moskvi. Sovjetsko mejo smo prekoračili pri Čopu, kateri je pred vojno pripadal Čehoslovaški. Na tem mestu tvori mejo reka Tisa. Vlak je obstal na mostu; obstopili so ga sovjetski obmejni organi, ga pregledali in nato je nadaljeval pot do postaje v Čopu Sovjesko mejo označuje visoka žična ograja, za ograjo pa 8—10 m širok zoran in pregrabljen pas. Carinski pregled je bil bolj formalnost, zelo natančno pa so nam pregledali časopise in knjige, katere smo imeli pri sebi. V Čopu se menja širina železniških tirov. Zato so naš vagon dvignili in mu izmenjali kolesne sloge. Po dvo-urnem postanku smo pot nadaljevali 4 ure kasneje, kot smo prišli v Čop kazalec na naših urah smo namreč pomaknili za dve uri naprej. (Vzhodno evropski čas). Zal najlepšega dela poti nismo videli. Čez Karpate sme s.2 v obeh smereh vozili ponoči. Moskva je mesto s preko osem milijonov prebivalcev. Center Moskve je znani Rdeči trg; na katerem stoji Leninov mavzolej ter se nahaja pred obzidjem Kremlja. Najlepši del Moskve pa je Kremelj, posebno lep je pogled s strani reke Moskve. Kremelj stoji na majhnem griču nad reko. Ves jc obdan z visokim rdečim zidom. Kremelj je bil včasih rezidenca ruskih carjev. Peter Veliki je prenesel prestolnico v sedanji Leningrad, katerega je on ustanovil in se je prej po njem tudi imenoval. V Kremlju je sedaj Vrhovni Sovjet s Hruščevom na čelu. Ena izmed carskih palač je spremenjena v muzej — orožarno. Cerkve z značilnimi turbami pokritimi s čistim zlatom, so danes zelo obiskovani muzeji. Na Kremeljskem dvorišču sta razstavljeni dve znamenitosti: naj-vi.cji top starih časov, imenovan Car top, s katerim niso nikdar streljali in največji zvon, kateri ni nikdar zvonil V palači Vrhovnega Sovjeta smo si ogledali Leninovo delovno sobo. Soba je srednje velika in zeio skromne opremljena. Vse je v sobi ostalo tako kot je bilo za časa Lenina. Nedaleč njegove delovne sobe, je bilo njegovo stanovanje, katero je ostalo take opremljeno, kot je bilo za njegovih časov. Skromna kuhinja in štiri sobe tri splanice in ena dnevna soba. Znameniti Leninov mavzolej iz rdečega granita, na katerem se nahaja častna tribuna pri paradah, stoji sred; Rdečega trga ob Kremeljskem obzidju Mavzolej je odprt dnevno od 13. do 16. ure. 2e pred 11. uro se prične formirati sprevod obiskovalcev. Ob 14 uri je vrsta dolga že več kot 1 km Točno ob 13 se pred mavzolejem menja častna straža, nakar se odpro vrata in sprevod se počasi pomika skoz' mavzolej mimo Lenina in Stalina, katera počivata pod steklenimi pokrovi Izgledata prav takšna, kot jih poznamo iz fotografij. Imaš vtis, da spita Za mavzolejem ob Kremeljskem obzidju pa so pokopani znameniti možje ruske revolucije. II. fazo TE Šoštanj 26. aprila popoldne je bila v sejni dvorani občine Šoštanj posebna svečanost ob 20-letnici OF. O pomenu in vlogi Fronte je govoril tovariš Brvar, Zvečer istega dne je bila v dvorani novega kulturnega doma v Velenju ■svečana akademija ob otvoritvi II. faze TE Šoštanj. Sodelovali so komorni moški zbor iz Celja pod vodstvom prof. Egona Kuneja, folklorna skupina Akademik iz Ljubljane in novo ustanovljeni jazz orkester TE Šoštanj. Take kvalitetne prireditve že dolgo ni bilo v Šaleški dolini. Naslednje jutro so budnice v Šoštanju oznanjale velik praznik. Vse mesto je bilo ovito v zastave. Na prostoru pred termoelektrarno se je do 10. ure zbralo nad tisoč ljudi. Na svečani otvoritvi sta govorila predsednik DS termoelektrarne in direktor inž. Mislej. Med visokimi gosti, ki so prišli na prireditev, so bili podpredsednik zveznega izvršnega sveta tov. Luka Leskošek, sekretar zvezne industrije tov. Kekič, tov. Tone Bole, inž. Kotnik, Franc Simonič in drugi. Direktor TE inž. Mislej je v govoru poudaril, da je ta termoelektrarna po ekonomičnosti med najbolj sodobnimi ne samo v Jugoslaviji, temveč v srednji Evropi. Posebej se je zahvalil za vso skrb in pomoč pri gradnji elektrarne tov. Luki Leskošku. Kmalu nato je sekretar zvezne industrije tov. Kekič predal namenu drugo fazo TE. Le-ta je bila v poizkusnem obratovanju ze 5 mesecev. Novi orjaški turbo agregat zaradi nizkih voda Moskva je znamenita po svojih gledališčih. Na trgu Sverdlova stoji znameniti Boljšoj teater, kjer uprizarjajo opere in balete. Videl sem dva baleta Čornoje zoloto (črno zlato) in Bahči-sarajska fontana, katero je izvedla tudi ljubljanska opera ter je bila v naših časopisih zelo kritizirana. Čornoje zoloto je plesal ukrajinski balet, v fontani pa moskovski. Obe predstavi sta bili pravi mojstrovini baleta. Zal je težko dobiti vstopnice čeprav so dosti drage. Na istem trgu sta še dve gledališči; eno je dramsko, drugo pa za otroke Znamenita je v Moskvi Tretjakov-ska galerija. Tretjakov je bil bogat ruski trgovec, kateri je zbiral ruske umetniške slike. Svojo zbirko s poslopji je podaril državi. V njej so zbrana najlepša ruska dela od srednjega veka do današnjih časov. Tukaj vidiš tudi znamenita dela slikarja Rjepina, čigar slike »Zaporožci pišejo sultanu«, »Splavarji na Volgi« in »Ivan Grozni ubije svojega sina« so svetovno znane umetnine. V Moskvi sem si ogledal zgodovinski muzej, Leninov muzej in tehnični muzej. Vsi so zelo zanimivi. Muzeji služijo predvsem kot učni,pripomoček V njih vsak dan vidiš kolone dijakov in učiteljev ter mnogo podeželanov Skoraj v vsaki sobi je predstavnik Nad. na naslednji strani so predali namenu obratuje s polno zmogljivostjo. V prvem tromesečju je dal v električne omrežje 128 milijonov kWh ur. V tem času je dala TE Šoštanj skupno 220 milijonov kWh. Gradnja II. faze TE je trajala 2 leti in so jo zaključili dva meseca pred rokom. Investicije zanjo so znašale nad 7 milijard dinarjev, za obe fazi pa 14,2 milijard dinarjev. Gigant stoji v neposredni bližini velikanskih ležišč lignita, ki ga tudi izkorišča. Dograjena TE je velika gospodarska pridobitev za vso Jugoslavijo. S tako zmogljivostjo bo lahko uspešno premagovala konice, ki nastajajo ob nizkem stanju voda. Svečana otvoritev TE Šoštanj je bila med najlepšimi praznovanji pred delavskim praznikom — 1. majem. V vseh krajih šoštanjske občine so se skrbno pripravili za prvomajsko praznovanje. Ekipa članov počitniške zveze je odšla v nedeljo zjutraj po poti slavne XIV. divizije. Kot gost se jim je pridružila skupina ferialcev iz Banje in Siska iz bratske republike Hrvatske. Zanje se je pričela pot v Dobrni. Na Graški gori je bil kratek postanek s partizanskim večerom. Naslednji dan so nadaljevali pot do Belih vod. Na vseh okoliških hribih so feri-alci pripravili kresove, ki so na večer pred delavskim praznikom zagoreli. V vseh večjih krajih šoštanjske občine so bile svečane akademije. V Velenju so do 1. maja opravili 22.000 prostovoljnih ur pri urejevanju ljudskega parka. \ Inž. Hrastnik Perspektivni razvoj našega rudnika Izkoriščanje velikega šaleškega nahajališča lignita se vrši že od leta 1885 V tem času zgrajeni šahti so Obratovali skoro neprekinjeno vse do leta 1954 Samo glavni izvozni šaht je bil leta 1944 od bomb težko poškodovan, vendar je bij kmalu ponovno urejen za izvažanje. Proizvodnja prekoračuje v pred-vonjih letih številko 200.000 sa-mo leta 1923 in 1940, med okupacijo pa je prvič prekoračena proizvodnja 300.000 ton Po osvoboditvi je bilo mogoče z obnovljenimi napravami dvigniti proizvodnjo na 517.300 ton v letu 1951. Zaradi hitrega večanja potreb po lignitu, je v letu 1949 začeto globljenje novega šahta 1800 m zahodno od obstoječih naprav. aSht je bil za novo leto 1954 puščen v pogon. iNovi šaht v Rrelogah, zadovoljivo rešen je problema odikopne metode in pa prehod na popolnoma kontinuicni jamski prevoz v naslednjih letih, omogočajo sedaj izredno hiter razvoj rudnika. Proizvodn:a se naglo veča, in sicer: 1954 883.500 ton 1955 1,116.000 ton 1956 1,298.000 ton 1957 1,674.000 ton 1958 1,710.000 ton 1959 1,980.000 ton 1960 2,200.000 ton Zabeleženo je strmo dviganje proizvodnosti v vseh fazah dela. Učinek (ton/dnina) ' č» 03 3 o. co B d. CO "H C P. 25 JU ra ta C o ca 1954 1.344 6.242 3.133 1955 1.933 6.536 3.557 1956 2.757 6.473 3.627 1957 3.013 8.340 4.409 1958 2.529 9.268 4.732 1959 2.652 9.242 .4.825 1960 3.109 9.291 5.220 u j a ' 2.108 2.425 2.656 3.310 3.560 3.730 3.750 Uvajanje novih metod dela je omogočilo od leta 1954—1960 tudi zmanjšanje porabe lesa od 17.095 m3/1000 t na 7.56mJ/1000t in zmanjšanje porabe el vžigalnikov od 0,50 kom/t na 0,45 kom/t. Nekoliko je pa porasla v istem času poraba razstreliva od 0,23 kg/t na 0,305 kilogramov .iin pa potrošnja električne energije od 5,64kWh/t ma 6,06kWh/t. iNadaljmji razvoj jame Preloge zahteva do leta 1965 nadaljnje povečanje prrbfzvoditje in učinka, in to Leto 1961 1962 1963 1964 1965 a 2,500.000 2,800.000 3,000.000-3,000.000 3,000.000 g CJ 5.200 5.300 .5.400 5.500 5.500 Za izpolnitev tega načrta je predvideno razvijanje zahodnega polja in preureditev šahtnega izvoza v Preloigah V jami pa so že v teku poizkusi za mehanizacijo pridobivanja na pripravah in v podkopnem delu odkopa z ruskim kombajnom za izdelavo prog tipe PK3 in z adaptiranim valjčno.nakladalnim strojem znamke Eickhoff. Odikopavanje debelega sloja lignita s puščanjem krovnine v odkoipani prostor ima za posledico pri dani .površinski konfiguraciji nastajanje velikih površinskih ugreznin, v katerih se akumulirajo zelo velike količine vode. Ker postajajo krovninske plasti z napredovanjem proti zahodu vse bolj peščene predstavljajo take akumulacije vode vedno večjo nevarnost za izvajanje podzemnih rudarskih del. Ze sedanja globina »Jezera« zahodno od ceste proti Skalam znaša 29 m množina akumulirane vode pa ca. 3,1 milijon m3. V primeru, da se nastajanje ugreznin nadaljuje in se ne podvzamejo protiukrepi, bi bila končna globina ugreznin, nastalih zaradi odkopavanja v jami Preloige pod'koto 370,0 m okrog 70 m in volumen do kote 370,0 m 35.48 milijonov m3 Od nekoliko variant za sanacijo takega stanja je sedaj narejen .in od pri- stojnih organov potrjen načrt za zasipavanje ugreznin. Zaradi pridobivanja zasipnega materiala je predvideno odpiranje površinskega .kopa v najvizhod-nejšem delu velenjskega krila Šaleške premogovne kadunje. Ta varianta je sprejeta zato, ker ima predvsem dve prednosti: 1. nudi absolutno varnost pred vdorom vode iz ugreznin v jamo in 2. odpira za ekonomično eksploata-cijo okrog 7 milijonov m3 premoga slabše kvalitete, ki bi sicer ostal neizkoriščen. Iz površinskega kopa v predvidenem obsegu bi se dobilo 33.590 milijonov m3 zasipnega materiala v .raščenem stanju in 9.437 milijonov ton premoga. Odkrivanje jalovine je predvideno v horizontalnih etažah višine 12 m z bagrom glodarjem, kapacitete okrog 800 m3/iuro in draglinom kapacitete 180 m3/uro. Prevoz jalovine se bo vršil. s trakovi in odlaganje s tračnim odla-gačern deloma v ugreznine in deloma kot prednasip na področju, ki se bo pogrezalo šele pozneje. Za pridobivanje premoga je predviden zaradi izredno nizke nosilnosti talnine dragline, za prevoz premoga do drobilnih naprav v Prelogah pa kamioni dumperjl Začetek odkrivanja je predviden v letu 1963, proizvodnja premoga pa od leta 1965 naprej, in sicer leta 1965 200.000 ton, 1965 in pozneje pa po 500.000 ton na leto do leta 1985, ko je površinski kop v predvidenem obsegu izkoriščen. Zaradi visoke avtomatizacije dobivanja, transporta in odlaganja na površinskem kopu je predvideno za delo na površinskem kopu samo 112 delavcev in uslužbencev iin povprečni obratni učinek 19,5 t/dnino. Dalje prihodnjič Nad. z 2. str. Z JUGOSLOVANSKO GOSPODARSKO DELEGACIJO V MOSKVO muzeja, ki tolmači obiskovalcem razstavljene predmete. Koliko laže je otrokom v Moskvi, kjer se učijo zgodovino praktično v muzeju, kjer se za fiziko praktično izpopolnjujejo v muzeju ali uče geografijo v planetariju Planetarij ima veliko dvorano v obliki polkrogle. Sredi dvorane v centru polkrogle stoji projekcijski aparat, s katerim se projecira zvezdnato nebo na strop dvorane. Tukaj lahko vidiš gibanje zvezd, planetov, lune, kometov in meteorjev, vse v večji hitrosti. Dnevno pa so brezplačna znanstvena predavanja. Znamenita je v Moskvi tudi podzemeljska železnica s prekrasnimi razkošnimi postajami. Vsake tri minute" piipelje vlak. Dohodi in izhodi imajo pomične stopnice, po katerih se zjutraj in proti večeru, ko je začetek in konec dela, pomika prava reka ljudi. Na Leninskih gorah je zgrajena no- va univerza Lomonosova. V njej je toliko sob, da bi človek porabil 75 let, .če bi preživel v vsaki sobi en dan. Poleg univerze je takoj dijaški dom kjer imata po dva študenta prav lično majhno sobo. Z Leninskih gora je lep razgled na Moskvo. Takoj pod njimi je Leninov športni stadion. V centru Moskve sem videl velik odprt plavalni bazen, kjer so plavalci trenirali, čeprav je bila temperatura zraka —19°. Vodo ogrevajo, plavalci pa vstopajo v vodo iz pokritih in zaprtih prostorov. Tako je razumljivo da so sovjetski športniki dosegli na olimpiadi takšne uspehe, če se vsem športnim panogam posveča tolikšna pozornost kot plavanju. Videl sem še mnogo zanimivega: veleblagovnice, samopostrežne restavracije, ljudi najrazličnejših ras, premogovnike in tovarne rudarskih strojev v Donskem bazenu, vendar o vsem tem drugič. t i a/tatihu^o nou * sPi/OČ f\ODO ponrJacL Drugi del parka 3. aprila smo pričeli z delom n? nadaljevanju drugega dela parka — ko-talkarskega igrišča. Izgradnja je velika in zahteva mnogo dela in truda. Ce pogledamo in ugotavljamo dosedanje de- lo, vidimo, da park že dobiva svojo obliko. Za to delo je bila potrebna velika udeležba prostovoljnega dela, kar smo z delom dokazali. Nalogo, ki smo si jo zadali, da končamo dela v parku do Lepo in sončno je. Le kam Velenjčani hitijo? M ar tega še sedaj ne veš? Bodočnost svetlo si gradijo! Danes je v Velenju, kakor da se je zgodilo nekaj posebnega, razveseljivega ali nekaj, kar so ljudje že dolgo čakali in se tega veselili. Množica, ki se zbira, ne skriva razbrzdanega razpoloženja. Prav veselo prihaja skupina fantov IRŠ polnih mladosti k lesenemu vozu, »skladišču« za orodje. »Lopato!« »Kramp!« »Kramp!« »Mo-tiko!« Urne roke postavljajo orodje iz voza. prijemlje pa jih roka mladih, ki so voljni dela. »Petnajst fantov sem!« Skupinovodja zbere petnajst korenitih fantov in jih odpelje. Tam, kjer gradijo Velenjčani park, je vse živo. Morda jih je tam danes 500 ali več. Vsi vedo, kaj delajo in za koga delajo. Roke se jim ne ustavijo pred večerom. Ponosni so, da si sami gradijo, kar je potrebno za lepše življenje. Skupinovodja vodi 15 fantov in ustavijo se pred količem, ki kaže smer kabelskega voda. Vsi vprek govorijo: »Pet metrov, šest. . . devet. ..« Razporedijo se v vrsto, kjer bo vodil električni kabel v primernih razdaljah. Kramp zapoje, lopata zaškrta, mlade sile utirajo pot kablu. Le zakaj ta kabel tako globoko? Nihče tega ne vpraša. Vsakdo ve, da mu bo kmalu svetil ob večernih sprehodih, takrat ko bo poln čustev in ljubezni do svojega kraja in takrat bo luč njegovega dela ponos, katerega bo deležen le tisti, ki s svojim delom ustvarja bodočnost. Kramp poje. Petnajst fantov udarja. Petnajst jih ustvarja. Pogovor je živahen. Nekdo govori o šoli, drugi debatira o jami, tretji o rekordnem teku in spet nekdo, ki bi rad užival v parku že kar ta večer. Ure minevajo v takem razpoloženju zelo hitro. Prvi se oglasi: »Gotov! Koliko je ura?« Prezgodaj je, da bi že odšli. Spredaj nekdo godrnja. »Cesta, trda kot beton! Pridi pomagat!« Na trdem delu pojeta sedaj dva krampa in utirata pot kablu. Misli so mi ušle v drugo mesto. Ali tudi tam delajo tako kot v Velenju? Morda?! Nočejo stopiti v tekmo s takimi ljudmi? Le zakaj ne? Morda jih bo nujnost pripeljala do tega, ali pa se bo našel človek, ki bo tudi drugod vpeljal ljudi v takšno smer. Večeri se. Fantje so končali predvideno delo. »Jutri bomo potegnili kabel!« Pridite vsi! »Bomo!« Čeprav utrujeni, živahno stopajo fantje s krampi in lopatami proti lesenemu vozu. Danes so opravili svojo nalogo. In kaj jutri? Tudi jutri bodo prevzeli delo, ki utira pot lepšemu življenju. Park je prazen. Spušča se že mrak Vsakdo, ki je videl delo rudarjev žena, fantov in deklet bo nekoč z radostjo žel sadove tega dela. H. E. 1. maja, bi naredili, če nas med delom ne bi motilo deževje. V tem dbdobju smo izvršili dela, ki sedaj niso več vidna, so pa velikega obsega in je bilo ■ potrebno napraviti precejšnje število prostovoljnih ur, izkopati in zasuti vse kanale za zemeljske instalacije, in sicer vodovod v dolžini 740 m, za električne vode 580 m, za kanalizacijo 180 m. Splanirali, očistili in izvršili smo manjše izkope za pridobitev ravnih površin — zelenic — v obsegu 6000 in2, končali dela pri urejanju brežin, nasipov, ko-talkarske steze in bodoče tribune. Pričeli s humuziranjem površin v izmeri 8500 m2, obložili brežine nasiipa z rušo jezeru smo dali dokončno obliko, pripravili planume za utrjene povnšine in samo tlakovanje s kamoolomskim materialom na površini 3500 m2. Skoraj ves kamnolomski material za utrjene površine smo spravili v bunkerje v kamnolomu, kar ni majihno delo. Za vsa zigoraj navedena dela smo porabili 23.068 prostovoljnih delovnih ur. Za ureditev iparka je potrebnih 40.000 prostovoljnih ur, kar smo že v začetku de! predvideli, do sedaj pa smo izvršili 23.068 prostovoljnih ur. Za vsa še nedokončana dela je potrebnih le 16.932 ur. Dela, ki nas še čakajo do zaključka so naslednja: 1. humozirati in izravnati 18.500 m2 zelene površine; 2. v kamnolomu naložiti 1150 m3 materiala; 3. tovnšiti izkope za objeikte — 200 m3; 4. pripraviti planume za utrjene površine 3500 m:; 5. utrditi površine s kamnolom'skim materialom — 3500 m2; 6. oblikovati dno in stene jezera in površine zatesniti z ilovico — 2500 m2; 7. obložiti brežine jezera z nu-šo — 800 m2; 8. očistiti in izravnati vse površine pred humuziranjem — 18.500 m2. Iz opisanega dela je razvidno, da nas čaka še precej dela. Če se bomo udeleževali prostovoljnega dela v tako velikem številu kot do sedaj, bomo lahko zaključili dela v parku konec tega me- Zdravstvena problematika v sedanjem času V tej rubriki imamo namen periodično prikazovati zdravstvene pro-b'emn, Merim sestavkov je predvsem da informirajo koristnike socialnega -avarovanja o dolžnostih in pravicah kakor tudi iskania poti sodelovanja med zdravstveno službo, podjetji ter H-HŽb"iim' o^gani^ac^ami na drug; strani. Spričo novih predpisov s področja socialnega zavarovanja da podjetjem misliti njihova zdravstvena problematika, ki tare vse od kraja. Do sedaj so podjetja plačevala hranarino le za prvi teden boln;škega staleža. Sedaj pa celo že za cel prvi mesec bolova-nja. Razumljiva je povečana aktivnost n zainteresiranost podjetij oz.delovnih kolektivov, da čimbolj dvignejo delovno in družbeno zavest delavcev od katere je v veliki meri odvisen bol-nški stalež v podjetjih. Jasno, da na pogostnost določenih obolenj ali nesreč, lahko vplivamo tudi s preventivnim delom. Veliko skrb povzroča vodstvom podjetij prosta izbira zdravnika, ki je zajamčena po novem zakonu. Teoretično bi torej lahko vsak državljan iskal zdravniško pomoč v katerikoli zdravstveni ustanovi v državi. Če si zamislimo vse tiste osebe, ki često iščejo zdravniško pomoč in so v svoji skrbi za zdravje dostikrat tudi zbegane in tako romajo že sedaj od zdravnika do zdravnika, potem je jasno, da so te osebe že pred novim zakonom koristile vse »superugod-nosti«, ki nam jih nudi zakon o socialnem zavarovanju. Ostali pa, ki se javljajo na pregled, objektivno rečeno le kadar so za delo nezmožni, se bodo pe verjetno tudi v bodoče zadovoljili sj pomočjo, ki jo nudi lokalni zdravstveni zavod. Kaj pa obratne ambulante, kjer se uslužbenci m delavci morajo javljati po pomoč oz. stalež v določeno ustanovo? Novi zakon v teh primerih tolmačimo takole: Vsak državljan ima pravico prosto izbirati zdravnika ali zdravstveni zavod. Ker pa je delovni kolektiv iz samih državljanov, se lahko odločijo za svojega zdravnika oz. izberejo Zdravstveni dom, kjer naj bi se obvezno — v primerih bolniškega staleža — zdravili vsi člani kolektiva. V Velenju se pravzaprav ta praksa izvaja že dalj časa. Moram pa omeniti da ne v taki meri, ki bi omogočala izkoriščanje zdravnikov.oz. onemogočala vodenje statistike. Bolnik bi moral doplačati le razliko v potnih stroških in ceni pregleda napram prvemu dosegljivemu specialistu ali bolnišnici. Treba pa je poudariti, da točnih določil še ni. Sodelovanje vodstev podjetij z zdravstvenimi domovi je bilo do sedaj nezadovoljivo. Priznati moramo da se edino vodstvo RL Velenje in »Gorenje« spoprijema s to problematiko. Nujno potrebno je, da zdravniki, ki vodijo staleže bolnikov določenega podjetja, dobro poznajo obrat, vse delovne procese in glavna delovna mesta oz. še več, da poznajo vsakega delavca na svojem delovnem mestu To pa je možno le, kot rečeno, v tesnem sodelovanju s podjetjem. (Stane bore malo denarja v primerjavi z dobrim efektom ali siceršnjo izgubo). Zdravnik je primoran pri presoji delazmožnosti upoštevati čimveč faktorjev poleg samih znakov bolezni. Bolezen ali nezgoda je vsota oz. posledica najrazličnejših vzrokov, bodisi v samem človeku, njegovem ožjem okolju (delovno mesto, delovni kolektiv, družina) ali okolju v širšem pomenu (mesto bivanja, družbeno okolje, podnebje itd.) Čimveč o vsem tem vemo, laže v kočljivih primerih presojamo. Prihajati do teh podatkov se že pravi delati preventivno delo, ker dostikrat lahko potem ukrepaš, še preden nastopi bolezen ali obratna nesreča. Znano je, da vsa vodstva pod-. jetij sila nerazpoloženo gledajo na delo zdravstvenih ustanov oz. zdravnikov prav zaradi visokih staležev. Mislim, da je najvažnejše sporazumeti se in sodelovati tako, kot je v naših močeh. Vsak mora priznati, da zdravnikom ni vseeno, če so povsod grajani in se jih smatra za krivce visokih odstotkov staleža. Prav tako je prav, da tudi vsi priznamo morebitne napake, ki se tudi včasih pojavijo. Je pa še en problem, ki sili v ospredje. Vsakomur, ki kolikor toliko pozna to problematiko, bo jasno, kako mirnejše lahko opravijo svoje delo zdravstveni delavci, ki nimajo opravka s staležem bolnikov, kot tisti, ki n. pr. delajo v industrijskih centrih. Mislim, da bi se vse to moralo upoštevati pri novem načinu nagrajevanja zdravstvenih delavcev in morebiti tudi s strani podjetja, če bi se ta ali ona ordinacija pogodila, da bo opravljala določeno preventivno delo v podjetju oz. prevzela skrb za zdravje tega kolektiva Na občnem zboru sindikalne podružnice RLV je bilo govora tudi o načinu nagrajevanja zdravstvenih delavcev. Ugotavljam, da je diskutant ki se je dotaknil teh problemov v zmoti glede sedanjega načina nagrajevanja zdravstvenih delavcev. Do sedaj smo bili plačani po grupah kot državni uslužbenci, in to brez ozira na število pacientov v ordinaciji ali višino staleža. (Torej nismo imeli nobenega interesa, da bi zviševali število bolnih!!). Zahteve zavarovancev, ki prihajajo po zdravniško pomoč, so vedno večje. Obseg zdravstvene pomoči se menja iz leta v leto. Čimbolj se razvija medicina, tehnika, kultura, ali če hočemo, standard, razumljivo, vedno več nudimo tudi bolniku. To vse pa stane neslutene vsote. Po osnutku novega zakona bo imela vsaka komuna do- ločen znesek, ki ga bo lahko porabila za zdravljenje, zdravila, ali pokojnine itd. V kakšni zagati bi se znašli, če bi nepravilno ravnali s sredstvi (n. pr. zdravila!) — je jasno. Opozoriti hočem na naslednje: Vsak zavarovanec se rad trka po prsih češ, koliko plačam vsak mesec za socialno zavarovanje! Toda iz tega dela nepravilne zaključke. Gleda morda statično in le skozi svoja očala. Pozablia, da se temu reče zavarovanje. Torej, če si zdrav od tega nič nimaš, če si bolan pa vse, kar je potrebno!? Dejansko imaš tudi, če si zdrav dosti ugodnosti, ki se jih morda niti ne zavedaš. Naš zakon o socialnem zavarovanju je bil do sedaj (splošno znana ugotovitev) radodaren — širok. Smatramo, da je bilo tako tudi prav, ker se življenje našega človeka iz prvih obdobij naše izgradnje ne more primerjati z življenjem današnjega človeka, ki je dosegel že soliden življenjski standard. Ker smo torej danes že občutno na boljšem v vseh ozirih, se smatra za vzgojno (če hočete tudi gospodarsko ali racionalno — brez škode za bolnika!), da bi tudi poleg ostalih dajatev, ki se jih niti ne zavedamo (individualno gledano) dali še kaj iz žepa, kar bi na mah spremenilo naš odnos do dobrin ki smo jih do sedaj morda zajemali z malo preveliko žlico. Marsikomu ni jasen prispevek, ki bi ga naj plačevali od vsakega recepta ali pregleda. Dogaja se danes, da ljudje čakajo dolge ure v ordinaciji, da prejmejo recept za škatlico tablet proti bolečinam. Koliko nas to stane? Najprej izguba časa v čakalnici, potem storitev v ordinaciji (n. pr. 300 din), nato recept in cena za zdravila (v našem primeru n. pr. 56 din). Če vse seštejemo, vidimo, da borih nekaj tablet prav gotovo ni vredno tolikih sredstev in truda. Vendar ni stvar ravno v nekaj aspirinčkih. Gre prvenstveno za po-boljšanje odnosa do zdravil in uslug ki niso nič drugega kot drag denar ki si ga ti plačal oz. ga je plačala skupnost. In ta denar tolikokrat ostane zavržen. Mečete pri vas doma tisočaka v smeti? Zdajle bi me morda dragi bralec počil za uho, a ti je roka zastala, ker si se spomnil na oni predal doma, poln raznih še ne porabljenih zdravil. V redu, če ostane nekaj tablet, a dogaja se, da ostajajo neizkoriščene cele škatlice zdravil in to dragih, ki se morda težko dobijo in bi na drugem mestu še kako koristile. Pa bo kdo rekel, da smo veliko krivi tudi zdravniki, ker preveč predpisujemo. Nekaj že drži. Toda, kot sem že rekel, medicina napreduje in če hočeš bolniku dobro, mu boš napisal vse, kar se ti zdi potrebno. To je znanost zadnje čase ugotovila. Je pa tu še ena stvar. Naš človek v svoji bolezni na eni strani zahteva ne vem kakšne preiskave in zdravila, ko pa je treba zdravila skrbno jemati, pa verjetno odpove. Zaključek je ta, da v tem naš bolnik še ni dorasel času. Zato je treba seči po instrumentih, ki nam vsem le koristijo in bolnikom gotovo ne škodijo. Dr. Tomo 2argaj Nepremišljeno delo Tovariša Herman Lešnik in Ivan No-vinšek, kopača na D-čelu 81. etaže vzhodnega obrata sta navezovala strele na odkopu za odstreljevanje. Strelec Ivan Kovač je predčasno odstrelil navezane naboje. Posledica: tov Lešnik je dobil poškodbe na zapestju desne roke in praske po desni strani obraza, tov. Novinšek pa je .poškodovan na nogi pod kolenom. Kako je prišlo do te obratne nesreče? Tovariša Lešnik in iNovirtšek sta polnila vrtine in vezala električne vžigalnike, delo bi moral opraviti strelec ali vsaj prisostvovati -pri 'delu. Ta pa je iz propusta, ki bi sko-aj postal usoden za življenje imenovanih dveh kopačev ostal spodaj, držal strojlček, na katerem sta bili priviti izolirani žici za povezavo pri obstreljevanju, sprožil predčasno ter s tem vžgal napolnjene st~e!e. Tovariš Kovač bi moral, kot strelni mojster imeti pri seibi ročico za spuščanje v pogon strelnega strojčka in sam izvršiti povezavo vžigalnikov s strojčkom. Kršil je osnovne varnostne predipise, zato je bilo mogoče, da je predčasno vžgal strele. Če bi bil opravil to delo sam, bi se to ,ne moglo zgoditi. Sreča v nesreči je bila, da sta kopača hitro opravila svoje delo, t. j. navezala serijo st'elov ter se v cilju navezovanja nadaljnjih vžigalnikov odmaknila iz diirektnega območja strelov, s tem pa sta se izognila težji ali pa celo smrtni poškodbi. Tovariš Ivan Kovač je šele pred kratkim končal s teoretičnim tečajem in končnim .izpitom za strelne mojstre, kjer mu je bilo poudarjeno, da mora strelec sam navezovati strele. iPo sklepu izpitne komisije mu je bilo dovoljeno, da še en mesec opravlja praktično odstreljevanje in delo strelca v :ami pod nadzorstvom starejšega strelca, šele nato bo smel samostojno qpravljati delo strelca. Na to je bil tudi osebno opozorjen. Nadzornik je poučil tudi stareješega strelca, ki bi moral nadzorovati ostreljevamje, .ki ga je opravljal tov. Kovač. Po zakonu o delovnih razmerjih in HTV pravilniku je delavec ob prejemu naloge dolžan opomniti nadzornika na to, da ne more tega dela opravljati sam, če ni usposobljen. V danem primeru tudi starejiši strelec ni izvršil tega in je zato sokriv tej nesreči. Nesreča je povzročila samo lažje poškodbe obeh ponesrečenih, vendar pa naj bi bila v opomin, da ni delo strelnega mojstra samo zavrteti ročico na strelnem strojčku, ampak predvsem paziti na: 1. vsestransko zavarovanje pred od-streljevanjem, kot je: pregledati delo-višče in zaklone za ljudi, na prisotnost metana z bencinsko varnostjo svetilko; 2. izvršiti kontrole postavljenih straž pri zavarovanju prehodov; 3. osebno izvršiti povezave strelnih vodov z vžigalniki; 4. da se po odstreljevanj.u osebno prepriča o prisotnosti metana na delo-višču; 5. da pregleda delovišče, če so se razkadili škodljivi plini i,z delovišča; 6. da kopač dbtrka strop in stene in da so morebitni zaostali streli odstranjeni ali zaznamovani za naslednjo tretjino, ki jo mora osebno obvestiti. Šele po teh izvršenih pogojih sme odpoklicati straže in dovoliti delavcem vstop na čelo oziroma delovišče. Inž. Kajfež Delovanje Združenja rezervnih podofi-cirjev in oficirjev pododbora Velenje ZROP Jug. pododbora Velenje ima redna predavanja enkrat mesečno. Ker so posamezne teme teh predavanj zelo zanimive, je tudi udeležba zadovoljiva, čeprav ima precejšen del naših članov tretjinsko delo. V okviru 20. obletnice ustanovitve ljudske revolucije in ustanovitve JLA je naš pododbor organiziral »Orientacijsko patrolni pohod«. Ta pohod ni bil preveč naporen in je imel za cilj samo osvežiti spomine na reševanje raznih taktičnih nalog: orientacija po karti in brez nje, streljanje na viseče balončke do višine 50 m in kretanje po ravnem zemljišču. Vsakega posameznega člana in skupino se je ocenjevalo. Večina članov je svojo nalogo dobro izvršila. Posebno so se odlikovali starejši člani pri reševanju taktičnih nalog, kar kaže na bogate izkušnje iz NOV. Tekmovalo je 25 skupin. Naj omenimo eno najboljših patrol: 1. Emil Hudomalj 2. inž. Janez Grašič 3. inž. Alojz Jevšenak 4 inž. Jurij Jurančič Skupno so dosegli 305 točk. Ocenjeni pa so bili tudi posamezniki, od katerih so se posebno odlikovali naslednji tovariši: 1. inž. Viktor Barle 90 točk 2. Jože Jurič 88 točk 3. Edo Zager 85 točk 4. Ivan Jenko 85 točk 5. Tone Romih 85 točk Vreme je bilo ugodno in tudi organizacija na posameznih ocenjevalnih točkah je bila zadovoljiva. Udeležencev pohoda je bilo okoli 120 brez članov komisij, katerih je bilo 25. Takšnih in podobnih vaj si želimo še več, kajti zavedati se moramo, da moramo biti vedno sposobni braniti našo socialistično Jugoslavijo. Janez Laznik Kako bomo izkoristili svoj Letni dopust je vsakemu delovnemu človeku nujno potreben. Pravilno organiziran počitek je najboljše sredstvo za povečanje delovne storilnosti. Težko delo v rudniku zahteva velik napor, ki izčrpava fizične sposobnosti delavca. Utrujenost se kopiči v človeku do izčrpanosti, zato nujno zahteva oddih, ki daje nove moči in razpoloženje za delo. Utrujenost je normalen fiziološki pojav Vsakega zdravega človeka in se pojavlja pri vseh delovnih ljudeh ne glede na to, ali delajo pietežno fizično ali umsko. Vsako delo zahteva določen napor in obremenjuje določene organe: mišice, živce, -slušne ali vidne organe, možgane in živčni sistem sploh itd. Oddih je zato letni dopust? potreben prav vsakemu članu kolektiva. Letni dopust doma prav gotovo ne nudi pravega oddiha in obnavljanja fizičnih in duševnih moči, ki sc predpogoj za uspešno delo in osebno zadovoljstvo pri opravljanju nalog. Te dni bo v Fiesi dograjen nov počitniški dom RLV. V sodobno opremljenih sobah bo 62 udobnih ležišč Vsaka soba ima posebej sanitarne naprave in balkon z lepim razgledom na morje. Soinvestitorji doma bodo imeli na razpolago 14 ležišč, ostalih 48 pa sam kolektiv RLV. Ker je tudi v starem domu 50 ležišč za odrasle osebe, bo lahko v vsaki izmeni, ki bo trajala 10 dni, preživelo prijeten dopust nad 100 članov kolektiva in nji- hovih svojcev. Gostom počitniškega doma je na razpolago lastna plaža, ki je tik ob morju, za spremembo se pa lahko kopajo tudi v malem sladkovodnem jezercu, ki leži tudi le nekaj korakov vstran od doma. Tudi za razvedrilo in dobro razpoloženje je poskrbljeno. V jedilnici doma je televizor, radio z gramofonom in ploščami ves čas sezone pa bo odprt bife, ki bo nudil gostom doma vse vrste pijač po nabavnih cenah. Sindikalna organizacija in uprava podjetja si prizadevata, da bi čimveč članov delovnega kolektiva izrabilo svoj letni dopust v našem počitniškem domu, zato je tudi dolžnost vsakega Nad. na naslednji strani »KJER STOJITE, POŽENITE KORENIKE«. »Samorastniki« v Pesju Dramska skupina DPD Svoboda v Pesju je kot tretja amaterska gledališka skupina 25. marca letos v režiji Janeza Mravijaka uprizorila Prežihove Samorastnike, ki jih je dramatiziral Miloš Mikeln. Mikeln, ki se je v svoji dramatizaciji skušal verno držati Vorančeve novele, je celotno zasnovo zgradil na trinajstih med seboj časovno precej ločenih slikah, s katerimi je hotel zajeti vso vsebino Samorastnikov. S takšno dramatizacijo pa je postavil režiserja in igralce (gledano predvsem z očmi amaterskih pogojev) pred težavno nalogo tako v pogledu igralske interpretacije kot tehnične izvedbe. Zaradi časovne ločenosti posameznih slik in razdrobljenosti vsebine je Kako bomo izkoristili svoj letni dopust? da to ugodnost, ki se mu nudi, izkoristi. Cena oskrbe v domu je le 360 din dnevno za osebo. V to ceno je vračunana že turistična taksa. Prevoz z lastnim avtobusom je za člane kolektiva in za njihove ožje svojce brezplačen. Za mesec julij in avgust so že vsa prosta mesta oddana, za mesec junij in september pa je na razpolago še nekaj mest. Dom prične s poslovanjem 27. maja. V prvi skupini bo največ tovarišev, ki so biii upokojeni lansko leto in v tekočem letu. Tem tovarišem omogoča podjetje brezplačno 10-dnevno letovanje. Brezplačno letovanje bo omogočeno tudi nekaterim zdravstveno ogroženim članom kolektiva, kakor tudi družinam žrtev obratnih nesreč v zadnjih letih. Mnenja smo, da bo letos z ozirom na vremenske razmere letovanje zelo prijetno tudi pred glavno sezono. Prvi kopalci so bili v morju že aprila, sedaj v maju pa so plaže že kar polne kopalcev. Morje in blaga obmorska klima nam že nudita svoje čare, dom v Fiesi pa vse ostalo, kar je potrebno za dobro počutje, razvedrilo in tudi zabavo. Izkoristite nudene možnosti in se prijavite za letovanje v času od 27. maja do konca junija, ali pa za september, ko se ostalim prijetnostim letovanja pridruži še izobilje sladkega primorskega grozdja. bilo igralcem in režiserju težko doseči vrhunec v vsaki posamezni sliki ob istočasnem stopnjevanem ritmu celotne predstave, ko se konflikt zaostruje in stopnjuje od slike do slike. Meta postaja iz neizkušenega dekliča vse bolj samozavestnejša borka za svojo ljubezen, Ožbej se ubija v pijači, stari Karničnik in njegova oblast pa polagoma gine in odmira, na njegovo mesto pa stopa Volbenkovo samoljublje, Režiserju in igralcem se ni posrečilo v popolnosti obdržati stopnjevani ritem predstave, so pa posamezne slike oziroma prizori zares zablesteli. Iz celotne predstave se je videlo, da je bila režiserjeva koncepcija pravilno zastavljena, ni pa bila od igralcev dovolj izdelana. Uprizoritev Samorastnikov je zahtevala precej igralcev z veliko igralsko rutino. Takšnih igralcev pa režiser, razen zasedenih glavnih vlog in niti teh ne v celoti, ni imel. Vse to je seveda dalo svoj pe- KULTURNI DOM 29. novembra lanskega leta smo gledali prvo predstavo v novem kulturnem domu. S tem smo predali javnosti nov objekt v okviru komunalne dejavnosti, upravo nad domom pa je prevzelo DPD Svoboda Velenje. Doslej so bile vse kulturne prireditve v kino dvorani, ki je bila zgrajena prva leta po osvoboditvi. Za živahno delovanje vsega kulturno-poli-tičnega dela je bila kino dvorana kmalu pretesna. Z naporom in prispevki kolektiva rudnika je bil zgrajen kulturni hram, ki je nam vsem v čast in ponos, bodočim rodovom pa dokaz velikega razumevanja sedanjega časa za napredek in razvoj delovnega človeka. Vodilni dnevnik v Sloveniji načenja vprašanje takšnih domov, kot so zrasli v zadnjih letih v Trbovljah, Zagorju in Velenju. Čeprav smo imeli od otvoritve do danes že lepo število kvalitetnih nastopov v novem domu se vendar postavlja vprašanje, zakaj ni naš kulturni dom še bolj izkoriščen in — ni morda prevelik, prerazkošen za današnji čas. Zavedati se moramo, da gradimo novo mesto za dolgo vrsto let. V razvoju, kakršen je danes, bo že jutri staromodno to, kar je danes moderno Koliko je bilo govora o razkošnih stanovanjih čemu parket, kopalnice, bal- čat predstavi, ki pa je precej presegla bližnje amatersko povprečje izvzemši Velenje in Šoštanj. Mizanscensko in scensko je bila uprizoritev smiselna in zadovoljiva ter škoda, da je režiser za gostovanje scenarijo spremenil in priredil po scenariji mariborskega gledališča. Čeprav je s tem scenarijo izboljšal, pa je uprizoritev izgubila na svoji samostojni scenski zamisli. Uprizoritev Samorastnikov ni bila lahka. Mlad igralski kolektiv na čelu s tov. Mravljakom, ki se bori z velikimi tehničnimi in finančnimi težavami pri urejanju odrske opreme, garderobe in dvorane, je ob uprizoritvi Samorastnikov ponovno pokazal svoj pogum, požrtvovalnost in ljubezen do igralske umetnosti. Zvečer, po končanem delu pri urejanju garderobe, ki jo člani igralske skupine urejajo s prostovoljnim delom, jim ni bilo žal truda in časa še za igrske vaje zahtevnih Samorastnikov. In uspeli so. Njihov trud je bil poplačan z aplavzom v Pesju, v Lokovici, v Št. Ilju in v Rečici v Zg. Sav. dolini. Povsod, kjer so nastopali, je publika njihovo uprizoritev toplo sprejela. Z uprizoritvijo Vorančevih Samorastnikov je dramska skupina Svobode v Pesju dostojno proslavila 20. obletnico vstaje naših narodov, ki so jo tudi v Samorastnikih napovedovale klene besede revolucionarja in našega največjega epika Voranca. Edo Laznik koni — nato stolpnice, ki se pno v nebo! Mar ni naš cilj zgraditi novega, razgledanega, civiliziranega človeka? Lahko nam je razumeti potrebo modernih strojev v jami; mar je težko razumeti korak naprej v civilizaciji in privatnem življenju? Danes ni več razkošje radio in televizor — to nam postaja vsakdanja življenjska potreba. In skladno s tem razvojem gre tudi ves razvoj novega mesta, kamor spada tudi kulturni dom, šola športna igrišča, nova kino dvorana hotel, zimski bazen, park itd. Ponosni smo na naše mesto! Vse kulturne skupine, ki nastopajo v Velenju, rade pohvalijo našo publiko kot silno hvaležno, razgledano in objektivno. DPD Svoboda pa skuša po svojih močeh zadovoljiti še tako zahtevne kulturne apetite obiskovalcev njenega doma, od dramskih predstav — popevk in jazza, tja do vrhunskih koncertnih nastopov. Iz dneva v dan si naša publika želi več — po kvaliteti in raznolikosti. In prav je tako! Vajeni smo že nastopov Celjskega mestnega gledališča, ki redno daje vse svoje predstave tudi na našem odru. Standardni so nastopi vseh sekcij domače Svobode, ki je v letošnjem letu dala 2 premieri dramske sekcije (Hlapca Jerneja in Tripčeja), nastop neizkoriščen DESET VPRAŠANJ — DESET ODGOVOROV Ves dan in še pozno v noč se slišijo iz kulturnega doma zvoki različnih glasbil, ki se pod veščo roko neumornega dirigenta zlivajo v eno samo mogočno celoto. Kako različni so zvoki teh instrumentov, a vsi prihajajo z najglobljih čustev in stremijo po istem cilju. In kdo zlbira te glasove, jih urejuje, vodi, jim daje smisel in jih spretno pripelje od najnižjih do najvišjih akordov, kdo ustvarja sliko igranja kdo zna s svojo mimiko privabiti žalost, veselje, vznesenost ali razigranost? Vse to je idelo spretnega dirigenta. Odveč b' bilo, če bi pisali o vsem njegovem trudu In naporih, ki jih ne-seb!čno v'aga v igranje, da bi zadovoljil poslušalce, izvajalce in tudi samega sebe. Prosili smo tovariša Ivana Mar'na dirigenta mladinske godbe v Velenju da bi nam odgovoril na deset vprašanj. O Kdaj je bila pravzaprav ustanov-'jera godba v Velenju? Leta 1919 je bila ustanovljena v Velenju godba na pihala. Vodil jo je tov Koran. Naslednji kapelnik je bil tov Letonja. Ta je vodil velenjsko godbo do vojne. Po vojni so godbo vodili še razni kapelniki. Leta 1957 sem godbo prevzel jaz. Vključil sem v godbo pre- Nad. s 7. str. KULTURNI DOM — jnzza. vokalni koncert obeh zborov mlad nske igre itd. Društvo se .zaveda, da raznolikost privlači ljudi in skuša na svojem odru posredovati tudi nastope drugih znanih družin in umetnikov in s tem privabiti v svoje prostore slehernega. Pri tem pa zadeva v komercialno vprašanje nastopajočih skupin in rešuje ta problem v obojestransko zadovoljstvo, kakor ve in zna. Prav je, da tudi naš širši krog izve za težave, kakršne ima DPD Svoboda pri aranžiranju takšnih nastopov. Pustimo kvaliteto in poglejmo za hip samo finančno stran. Dobro nam je v spominu koncert ljubljanske filharmonije, ki jo za svoj nastop v Velenju zahtevala v gotovini 100.000 din vstopnina pa je prinesla 18.450 din Vokalni koncert JLA je stal društvo 50.000 din, vstopnina pa je dala 30.150 d'n Ansambel mariborskih pevcev popevk z B. Podkrajškom je dobil 70.000 din, vstopnina pa je vrgla 56.050 din. Za nastop pevcev popevk Gaby Novak in Marka Novosela — 9. 5. — je dalo društvo 160.000 din. Povprečno bi za 400 sedežev, kolikor znaša kapaciteta doma, morala znašati cena one vstopnice 400 din!, pa bi kljub temu moralo društvo kriti iz lastnih virov vse režijske stroške. Mar je vstopnina 250 do 300 din za osebo previsoka? Za marsikoga pač! Zanimive so postavke gledališča iz Ljubljane in Maribora. Za nastop v Velenju zahteva ljubljanska drama: prevoz mate-uuid fkulis, rekvizitov) in osebja iz cej mladincev, zato jo danes upravičene imenujemo mladinska godba. 0 Je bil začetek težak? Sle morda imeli kakšne ovire? Res, začetek je bi! zelo težak. Ker ni in ni šlo, smo nazadnje sklicali otroke in slednje nam je le uapelo, da je nastala mladinska godba. Kar se tiče ovir. moram reči, da jih ni bilo, ker mi je uprava rudnika iz direktorjem Zgankom stala vseskozi ob strani in me podpirala. Tako smo se lahko že naslednje leto prvikrat predstavili velenjski publiki. 0 Koliko članov ima ta mladinska godba? Godba šteje 55 članov. Pretežna večina jih je iz rudarske šole in pa z osemletke. © In kako je z instrumenti? Glasbila so last društva — velenjske godbe. Pravtako so tudi uniforme društvena last. NEIZKORIŠČEN Ljubljane v Velenje in nazaj; dnevnice za vse nastopajoče, poleg tega pa še v gotovini 100.000 din. Po površni ocenitvi stroškov bi moralo DPD Svoboda iz lastnih virov za en tak nastop kriti ca. 80.000 din. Mariborske gledališče zahteva za eno predstave v Velenju v gotovini 150.000 din, kar da finančno isto, kot gostovanje ljubljanske drame. Za nastop opere v Velenju, ki si je marsikdo od nas želi društvo Svoboda pri takšnih razmerah ni niti vprašalo za pogoje. Nihčc od navedenih društev pa noče razpravljati o finančnih vprašanjih ne bazi zneska vstopnine. Morda ni dovolj reklame in je obisk za te predstave nezadosten S takšnim pomislekom se društvo Svoboda ne more strinjati, ker so razni »Kranjci«, »Fantje« ali »Coperniki« polno obiskani ob enaki reklami. Izgubo takšnih prireditev krije društvo Svoboda iz članarine in dotacij. To so vzroki, zakaj ni naš kulturni dom še bolj obiskan, zakaj ni še več nastopov. To je problem, ki ga je treba reševati izven Velenja. Ne moremo nagireč razumeti, zakaj bi morali ljudje, ki jim je poklic kulturno delo, pa naj bo to pri drami, ali glasbi — zahtevati tako visoke honorarje za posredovanje svo-• je umetnosti delovnemu človeku. Če pa je to upravičeno, potem je treba najti dotacije tudi za nastope na podeželju, ker mesta sama imajo možnosti kulturnega izživljanja v vseh oblikah veliko več kot podeželje. * © Se kdo mogoče posebno Odlikuje? Mislite na talente? Ja, prav lahko b: omenil Janeza Polanca, ki smo ga po-slaii rra Srednjo glasbeno šolo v Ljubljano, ker se je posebno odlikoval in izstopal pred drugimi. Pa ga moram res pohvaliti. Vsake počitnice izrabi predvsem za vaje pri godbi. Sploh pa je naša želja, da ibi lahko čimveč godbenikov poslali v Glasbeno šolo, ker bi potem lahko s svojim znanjem mnogo doprinesli naši godbi. © 'Nam lahko poveste, kdo je najstarejši član in kdo je najmla:ši godbenik? Kako naj vam to povem. Pravzaprav je to mladinska godiba, ki pa ji seveda pomagajo oziroma jo dopolnjujejo starejši člani. Teh je zelo malo. Najstarejši je upokojenec Franc Škofe,'star je 58 let. Je zelo vesten in daje vsem ostalim lep vzgled. Najmlajši član pa je Slavko Hudarin, star komaj 12 let. Obiskuje tudi Glasbeno šolo v Velenju © Kaj pa Glasbena šola v Velenju? Ima tudi kakšne zasluge pri velenjski godbi, Glasbeno šolo Obiskuje precej godbenikov, kjer se izpopolnjujejo, da bi dab.ili primerno osnovno izobrazbo za nadaljnje šolanje. © Se pripravljate na kakšen nastop? Mnogokrat nam merodajni forumi izkažejo posebno čast s tem, da na njihovo povabilo sodeluje naša godba na občinskih ali okrajnih priredatvih. Tudi v okviru 20-letnice vstaje naših narodov imamo velike načrte. rtffda izbira na knjižnem trgu .'Knjigarna in papirnica »Mladinska knjiga« Velenje nudi svojim bralcem naslednje novejše literarne stvaritve: 1. Jože Javonšek: Obsedena tehtnica. »V semceh so mi trepetale žile, saj afriškega sonca nisem bil vajen. Ena sama stvar je ostala nespremenjena: takt, po katerem sem z osta'liimi novaki Tujske legije hodil, kot bi bil pokoren neznanemu gibalnemu načelu. Premikali smo se v oransko kasarno Tujske legije ...« Tako uvaja pisatelj Jože Javoršek bralca v prvo stran svojega novega romana. Začenja se z Gradovo tlako v Tujski legiji, kjer je človečnost degradirana na stopnjo živali. Od vročega afriškega sonca, kjer je Grad kot vojak Tujske legije pestova! svojo notranjo stisko do njegovega ljubezenskega kanca s Pio v hotelski sobi, se razpenja Javorškov roman, ki prispeva sodobnemu slovenskemu tekstu svoj poseben svetovljanski zven. 2. Eiliif Mortansson: Malan, to je že drugi roman o vročekrvnih Faerkah, ki ga imamo Slovenci v prevodu. Faerski otoki so neznatni obljudeni koščki suhe zemlje, izgubljeni daleč na severu v Atlantskem oceanu med Anglijo in Grenlandijo. Tam živi na 1400 km2 nekaj nad 30.000 duš. Zaradi zalivskega toka imajo še kar znosno podnebje, tako da življenje sicer ni nemogoče, zaradi velike odmaknjenosti od sveta pa je vendar spleten okrog njega čar ekso-tike. Mortansson nam z ljubeznijo opisuje Fearčane iz svoje mladosti, tedanje kmete, ribiče, berače, trgovce, pastorje in zdravnike. Z vso ljubeznijo in resnicoljubnostjo, pri tem pa tudi z družbeno kritičnostjo in rahlo nagnjenostjo k šaljivosti, tako da so nam vsi od Deset vprašanj — deset odgovorov 0 Tovacilš Marin, pripravljate morda kakšno presenečenje za 3. julij? Naša glavna skrb, ki ji že sedaj posvečamo vso pozornost, je ta, da bi res na dostojen način iizvedli program za rudarski praznik. Vsem rudarjem bi radi pokazali, da tudi mi čutimo in sodelujemo z njimi. 0 Kako ste pa kaj zadovoljni z vašimi učenici? iZelo sem zadovoljen. So izredno disciplinirani. Drugače ne bi mogli doseči tako lepih uispehov kot jih sicer Težave so edino v ureditvi urnika vaj kajti učenci razpolagajo z različnim prostim časom. Zahvalili smo se Ivanu Marinu, ker nas je vsaj delno seznanil z delom in načrti pri velenjski mladinski godlbi in mu zaželeli še mnogo uspehov. kraja blizu. Se posebej simpatično podana pa je seveda Malam, kraljica noči. štirikrat zaročena, pa le enkrat in še takrat nesrečno poročena, vesela punčka, ki doligo vznemirja vse moške na otoku. 3. Hans Fallada: Vsakdo umira sam, ta roman je pretresljiva ocena Nemčije med vojno, ko so se uveljavljali ljudje s temnimi nagoni in ustrahovali fronto in zaledje. Začenja se s kapitulacijo Francije in konča s proipadom nacizma Delavec Quamgel in njegova žena sta tipična predstavnika resigniranih držav- Več kot leto dni je minilo, odkar je ponovno vzklila ideja o ustanovitvi velenjskega oddelka ekonomske šole za odrasle, danes pa se že bližamo zaključku prvega šolskega leta. V prvem letniku je vpisanih 27 slušateljev. Vsi slušatelji so po zaključku I. semestra polagali kolokvije ter dosegli povprečno oceno 3,5, kar je vsekakor lep uspeh v primerjavi z uspehom enakovrednih šol. Od 27 slušateljev je dovršilo prvi semester z odličnim uspehom 3 s prav dobrim uspehom 3 z dobrim uspehom 19 z zadostnim uspehom 2 ljamov, ki sicer niso soglašali s Hitlerjevimi metodami, vendar proti takim razmeram niso s prstom mignili, dokler niso prizadele njih samih. Njun odnos pa se je popolnoma spremenil, ko sta dobila obvestilo, da Je »ponosno-padel za fiihrerja in domovino« edini sin. Stari Quangel se je uip.rl, njegov upor je upor človek^, ki v začetku ni pripravljen žrtvovati za svojo stvar življenja in ki niti najmanj ne tvega, ker je previden in ker se boji Knjiga je strašna podoba mučenja in umiranja. Pisatelj se opravičuje, češ da se bo mnogim bralcem zdelo, da v knjigi preveč trpinčijo in umirajo, vendar bi z več svetlobe ustvaril neresnično podobo. Posebno strašno je opisal Q'Uang!ovo pričakovanje smrti pod giljotino. R. /a/ Slušatelji so v okviru pouka blago-znanstva obiskali velenjski rudnik ter si ogledali proces proizvodnje. V bližnji prihodnosti pa nameravajo prirediti ekskurzijo po Štajerskem ter si ogledati Železarno Ravne, hidrocen-tralo Mariborski otok in Tovarno gli-nice v Kidričevem. Zaradi velikega zanimanja za ekonomsko šolo je konferenca predavateljev sklenila predložiti ustanovitelju — Delavski univerzi — da zbere interesente za vpis v prvi letnik v šolskem letu 1961/62. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE ODDELEK ZA ODRASLE V VELENJU obvešča, da je PRIJAVLJANJE kandidatov za vpis v i. letnik ekonomske šole oddelka za odrasle v Velenju v dneh od 1. do 15. junija 1961 od 9. do 12. ure v pisarni Delavske univerze v Velenju. Šolanje traja fri leta. Predavanja so vsak delavnik popoldne, razen ob sobotah. Pogoji za vpis: — dovršena nižja gimnazija z nižjim tečajnim izpitom ali dovršena osemletka; — starost nad 21 let. Podrobnejše informacije dobite vsak dan v pisarni Delavske univerze v Velenju. Delavska univerza Velenje Hitro, skoraj prehitro zaradi priprav, a mnogo prepočasi zaradi težkega pričakovanja se bliža čas. ko se bodo na velenjski 3450 m dolgi tekmovalni stezi zopet pojavili hrabri- tekmovalci na svojih »kon;ičkih«. 2. iulija '1961 se bo ob 9,30 pričel uradni trening odnosno Ob 14,30 prva od treh preizkušenj, republiškega prvenstva v cestnohitrostnih dirkah z mo-toc'kli v kategorijah 50, 125, 175, 'do 250, nad 250 ccm in prikolic dol200ccm za naslov republiškega prvaka. Priprave za republiško (tekmovanje) prvenstvo so v teku že dalj časa. Na tako prireditev, kot je republiško prvenstvo, je potrebno pričeti misliti takoj po končanem zadnjem prvenstvu, kajti proučiti je trdba vse pomanjkljivosti, ki so nastale na zadnjefn prvenstvu, da se le-te v bodoče ne ponavljajo. Ce pogledamo predračun stroškov za letošnjo prireditev, ki znaša čez milijon dinarjev, nam bo jasno, da so priprave velike, da zahtevajo precejšnje število ze'o delovnih ljudi pri pripravah in tudi pri sami izvedlbi prvenstva. iNajlbolj boleča točka pri izvedbi prireditve se je lani pokazala pri pobiranju vstopnine. Na žalost niso vsi ljudje tako uvidevni, da se ne bi izmikali plačevanja vstopnine. Ce bi bil vsak vpo-znan s stroški, ki jih ima avto-moto društvo pri organizaciji take prireditve kot je republiško prvenstvo, bi bilo verjetno d-.ugače. Prav tako, kot pobiranje vstopnine, je težavna rediteljska služba. Ob lepem 'vremenu lahko računamo še na večj.i Obisk, kot je bil lani. in sicer na ca. 12.000 do 15.000 ljudi Da si ohranimo zelenice in nasade take. kot smo si jih uredili, bo seveda iza re-diteljsko službo potrebnih tudi precej ljudi, obenem pa bodo .morali paziti tudi na red in disciplino ob tekmovalni progi. Saj vemo, da pomeni ena sama človeška žrtev zaradi nediscipliniranosti gledalcev, na strani gledalcev ali tekmovalcev, prepoved cestnohitrostnih dirk v Velenju. S tem bi izgubili res zanimivo vsakoletno športno prireditev katerih je v Sloveniji .malo. Za izračunavanje rezultatov je po-Ireben celoten aparat ljudi, da so rezultati res pravočasno objavljeni. Potrebni so kronometristi, starter, pomočnik števci krogov, za ocenjevanje na s teži sodniki na zavojih, napovedovalec rezultatov po zvočnikih in še in še. Nikjer ry konca p"i naštevanju potrebnih I'udi. P-.iv fnVri ip rrrlf-Hlhnfli nrM-^f Tinffi jfa pripravo tekmovalne proge, ki »mora biti očiščena vsakega drobnega peska, označena na nevarnih »zavojih, vsa nevarna mesta pa zavarovana z najmanj 100kom. velikih bal slame. V bližini starta in cilja mo'a biti zavarovanje še boljše, ker je ta-m največ gledalcev Vsi nevaimi zavoji morajo biti v stahr telefonski ali pa radio zvezi s tribuno t. j. vodstvom dirke. Celotna tekmovalna steza mora biti označena, da se ljudje razporedijo db vsej progi, da n: prevelikih navalov ob tribuni. Poskrbeti je za 'dobro reklamo Sirom Slovenije in še mnogo drugih stvari katere je potrebno v pripravah dobro premisliti in tudi izvesti. Avto-moto društvo je »prejelo nase precejšnje »breme. Ima precej »članov, a večina je takih, ki so postali člani zaradi opravljanja vozniškega izpita, ko pa izpit opravi, abrne društvu hrbet Toda vseh vpisanih članov pri društvu ni dovolj za pripravo in izvedbo prireditve. Zato bo potrebno za izvedbo prvenstva v takem obsegu, angažirati tudi simpatizerje in ljubitelje avto-moto j>porta, da bo organizacija v vsakem pogledu brezhibna. Letošnjega prvenstva se bo udeležilo okrog 60 tekmovalcev v šestih kategorijah (kategorijah t) kategorijskega razreda »A« motociklov, dočim je kate-gorijski razred »B« — avtomctoilov do 750 ccm izpadel zaradi premajhnega števila nastopajočih. Toda kljub temu lahko od :pri-editve pričakujemo športni učinek, saj »bomo priča ostri [borbi za točke, ki so odločilne za naslov republiškega prvaka v cestnohitrostnih dirkah za leto 1961. Da ibo konkurenca res ostra, nam pa zagotavljajo imena slovenskih »asov« Leona Pintarja, Eda Čudna, Borisa Oblaka, Janeza Pintarja Rajka P.iciga, Valerija in Mare Bra-tina ter ostalih, ki so nam po»znani iz lanskega prvenstva. V kategoriji prikolic do 1200 ccm pa se bosta tudi letos spustila po tekmovalni stezi v borbo z ostalih dveh preizkušnjah lanskoletni da športnika Miletič in Zalar, katerima želimo, da dosežeta zopet tu in tudi na ostalih dveh prezkušnjah , lanskoietni uspeh, ko sta se v srednje hudi konkurenci (nastopil ni Jelenko iz Ljubljane) uvrstila ma prvo mesto in dosegla najhitrejši krog v tej kategoriji Njun uspeh so Velenjčani pozdravili z dolgotrajnim aplavzom. Da ta uspeh ni bil samo slučajen, nam potrjuje tudi MitetičfeV plasma v kaffegorfji nad Kmalu bodo zabriteli ^ dirkalni stroji 250 ccm, ko se je uvrstili na tretje mesto. Prepričani smo, da. bi naiša tekmovalca žela uspehe tudi naprej, da ni doletela Miletiča v Skofj.i Loki na II. republiškem prvenstvu nesreča, ko je že na treningu padel pri solovožnji v kategoriji nad 250 ccm in mu je zgorel stroj Neisreča ga ni odvrnila od hitrostnega športa, pač pa je bila zanj samo, kot je sam izjavil, »ognjeni krst«. Njegov »Horex-imperator« 390 ccm je že obnovljen. Velenjska tekmovalna proga je po izjavi Leona Pintarja ena najtežjih v okviru republiškega prvenstva. Dejal je, da se tu res pokaže spretnost tekmovalca. Te izjave nam potrjujejo tudi razmeroma nizko dosežene povprečne hitrosti v primerjavi s Skofjo Loko. iPovprečna hitrost prvoplasiranega Leona Pintarja v Velenju 85,243km/h »Povprečna hitrost drugoplasiranega Eda Čudna v Velenju 85,224 km/h. Oba Oba sta skoro enakovredna. iPovprečna hitrost »prvoplasiranega Eda Čudna v Velenju je 85,224km/h. »Rekord velenjske proge je postavil Leon Pintar — 97,8 km/h. iRekord proge v Skofji Loki je postavil E'do Čuden — il00,4km/h. To je najhitrejša steza za republiško prvenstvo KINO Od 26. do 28. maja: »VRAŽJI VRT«, ameriški film Od 29. do 30. maja: »BEG V VERIGAH«, ameriški film Od 31. ma'a do 1. junija: »DOM, V KATEREM ŽIVIMO« sovjetski film Od 2. do 4. junija: »VERA »KRUZ«, amer. barvni CS Od 5. do 6. junija: »IZZIV«, italijanski film Od 7 do 8. junija: »ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL«, ameriški barvni film Od 9. d»o 11. junija: »PARIZANKA«, franc.-ital. film Od 12. do 13. junija: fBOLJE JE RAZUMETI«, jugoslovanski film Od 14. do 15. junija: *a.OCl