St. 25. V Gorici, 20. junija 1890. „8oC»" Wiaj* *•¦* f>et«k in velja pjpoatiprajemana alt v Gorici r?» &om poSiljan*: V«e leto.....f. 4. Cetvrt !eta . . . . „ 1 Pri OEa&Dtlih in tako tudi pri „jw -g'dHiea/k" se placuje za naradou triatop on vr«ti>: 8 kr. ie se tisku 1 krat Zaveto crke po prostoru. SOČA PosnmjozHo fteyilke se doltivajo po x kr. v !i.l>akiM!iiotth na Starem trgu in v Ki.xii.-ski u.'ici. Dopisi naj se po&Hjajo vredniStvu tvaroSnina pa opravniku „So5e', 2. g Aiulrpju Tabaj-u Via Canonic* K. 8t St. Boku t Gorici. Rokopisi se ne vratajo; dopisi na so blagovoljno fraiiUjejo. — Dclnvci'm in drugim nepremostaini ae uaroCnina wiia, ako se oglase pri opratniitvu. Vabilo na narodbo. Ker se bliSa konec prvega poluletja, vabimo gg. uaroCnike, katerim sedaj na-rocba potefe, naj blagovolijo koj ponoviti narofibo, da ne nastanejo neiedi pri odpo-Siljaitju Ytata; oni naro^niki pa, ki nam na naroeniui kaj dol2njejo, naj Magovol« svoj dolg poravnati. Prijatelje tia§ega lista tudi prosimo, naj ddajo in si prizadcvajo, da nam pri-dobijo tudi novih naro&tikov. Opravni§tvo „So6eu Zunanja politika avstrijska nasproti Serbiji. V poUti$iieni pregiedu zadnje nSo6ea smo objaviti govor katerega je imcl minister za zu-nanjc zadeve, grof Kalnoky, v financnem odseku avstrijske delegacije dne 9. tek. meseca glede politiSkega odnaiaja mod Avstrijo in Srbijo. Iz govora je razvidno, da je postal ta odnaiaj, od kar se je kralj Milan vladanju odpovedal in vodi politiko Serbije regenstvo v imenu Se ma-ioietnega kratja Aleksandra, manj prijazen, nego je bil prije za kralja Mtkna. V spominu je gotovo se nasim citateljem, da so bile v tisti dobi razmere rned Avstrijo in Serbijo tako prijazne, da je bila prav Av-strija, ki je Bolgarom, ko so bili ti v srbsko-bolgarski vojski v bitki pri Slivnici premagali LISTER. Crtice o popotovanji v sv. de/.ele. (Dalje). V dobri nri dosezemo moSvirno planj&vo Akko (Ascalon), da!oj iez neko goro prideuio na obsirni travntk Esdieion, ki je gotovo 50 krat ve6i od Stan-derSkih rojic Na tolikera prostoru prelilo ae je v rojskah nezmirne km tako, da eve t lice vecinoma cvetcjo kakor da bi bile s krvjo pobarvane. Tudi tt-rdijo Beduini, ki se vedua blizo omcajene planjave kiatijo, da tam v ponociiih urah vedno duhovi strasijo. Po dbsek ttrnem potovanji po s'abih poteh se blizamo Nazaretu. Pred mestom, ob nckem vodnjaku naa eaka P. Gottfried (Bogomir) Schilling, duhovni pasltr (Curato latmn) v Nazaretu in pa mladi duho-ven Maronit. Ob 4. uri vgledamo najprva ono pre-Ijubljeao west ice. Vai se odkrijcm. in Tsakteri za-maknjen in presinjen od nekega nadzemeljskega <5uta moli eno, tudi ?e8 nCe§6ena si Marija" tarn, kjer je bil Angel v prvo Marijo pozdravljal. Haravno v Cerkev jo krenemo ter ee piidroiimo proceaiji, ki ae vsakdan ob tej uri tam opravlja. VeroivSi m » cerkve pridemo t Hospic, lepo stanovanje kt ima Altano, iz ktere smo imeli krasen razgled na vsq straai tako idiliSnega Nazaretu. Naj-prej ae oko vatavi na oekem gricu s prav licoo ceriwico. Bila je ta v vedni spoiaiR sezidana, da je Marija Mali Jezusova, ko 00 bill Sina Iz tempeljaa armado serbsko, jo nazaj potisuiii in cstali zmagovalni v vseb naslednjih bitkah, ter stall ze skoraj pred durrni Belgrada, zopovcdala da se imajo vstaviti in z vojsko dalje v Serbijo ne lomiti, ker druga6e bi priiia Avstrija Serbiji na pomoiS. Bolgari so se besedi, katere je tako odlofcno govoril avstrijski poslanik v Belgrada prestrasili, sklenili mir, in Serbija ni niti za ped zemlje zgubila. Ker je tako Avstrija re§ila Serbijo pred polomoro, bi bilo le prifiakovati, da bode Serbija vzc iz hvalcznosti ne ie olira-nila dosedanjo prijaznost do Avstrija, marveft to prijaznost &e bolj vtrdila in Avstrije se So tesnejie okleuila, Zgodilo se je pa prav narobe; kralj Milan zgnbil je bil zarad zakonske lo^'tve od svoje soproge, kralj ice Natalije, katera je bila pri serbskem ljudstvu jako priljubljena, v Serbiji vso ljubezen in vse zaupanjo serbskega ljudstva. Ysled te napotosti mod kraljeui in na-rodom je bil postal polozaj ua Brbskem co]6 nevaren za obstanek dinastije Obrenovi&ev. Da bi rcsil prestol svojemu sinu Aleksaiulru, odpovedai se je kralj Milan prestolu in postavil svojemu nasledniku, komaj 12 let starernu sina regenfcstvo, obstoje^ie iz treh sprefoiilt in zane-sljivib inoii. Nacelnik regenstva je staro znani scrbski politik Ivan ItistiC, kateri je bil zo ud onega regenstva, katero je bilo imenovano po umoru kneza Mibaela invladalo Serbijo, dokler ni bil postal polnoieten kuez Milan. To regentstvo je bilo sicer izjavilo in za-gotovilo e. k. avstrijski vladi —kakor zatrjuje minister Kalnoky - da se ne bo ni6 spreme-nilo glede prijaznega o^nosaja nasproti Avstriji; ali razraore, v katerih se z4vi, so cestokrat rao-gofineje nego volja vkdarjev. zgnali t nameoom, da bi ga v stransanski propad pabnili, doapcla preL»lostna in objakana do pol poti, naprej ni rnogla, tnvsla so je na intern mestu. Zato se tudi klice oni gri5 „Gota trepotanja" (monto del tremore). Bla je v2e osma na vecer; stopi z meooj v Cerkev oznanjenja, videl bodee po sredi dve versti moi, eno proti drugi obrnjeno. Skoraj posaston po-gled teb dvajset dudoreenih obrazev, v prav pifilo razsvetljenem sv. kraju, zacenj» 51oveka groziti. Po-gum se ti verne ko vidiS preccj namen sv. shoda. Za velikimi in zapttimi durmj vgledaS tnizo, pri kteri sedi caatitljevi P. Gottfried. Koj se zaveS, da mora biti vaino delo, za ktero so se ti ljudje zbrali. Bil je postni SaB. Oni ljudje bo bili udje III. r. sv. Ftan-6iska, ki so se znidl', kakor vedno v postu, trikrat na toden, da opravijo posebno pobogaost na 6ast 7 2alosti Marije D. V sredi te druibp, stoji vclik svr.c-nik s 7 8vetilnicami; na strani aloni na steni velik leseni kri2. Pnleg ave6nika pri luizt sedi ctovt'k (Araboc), ki po Arabsko nekoliko 5asa bare. Ko preneha brati stopi nnprej pden iz omenjenih moz, za njim drugi i. t. d. in izversi neko simbolicno o-pravilo, med torn ko drugi 10 ,,Ave M.M molijo. Tako postavim, gre eden z odprthni rokami k votlini, v kterej je stala hiSica Matere bozje, ki se srdaj v Loretu znajdo. Drugega zvczejo k stebru. Tretji vzame kriz na se, ter ga nosi 7 poderto bojo okoli od enega do druzega, kterib vsak na kolena pade ter aoge poljubi i. t. d. Vse to sv. opravilo je jako ginljivo in za marsikaterega tudi zeld podufiljivo. TJJa peto etacijo vstaoeta dva m ookrat. Ti ooljubijo Na Serbijo poskuSati od nekdaj pridobiti izkljuciven vpliv Ilusija in Avstrija, in sedaj se posreci to dosofti Rusiji, sedaj pa Avstriji. Pri tern vpliva mnogo tudi veroizpovedanje; ker to pa Serbi staroverci, uagibajo se bolj na rusko stran, ker Rusija je starovorska. Kolovodja ru-ske stranke na Serbskem bil je svoje dni pod kraljem Milanom nadgkof Belogradskl Mihael, a njega je bit Milan odstavii. Ta se je bil na to podal v Rusijo In je od tod delal propagando za Rusijo. Regentstvo je komaj nastopilo in vie jo poklicalo Miliaola sopct v Serbijo in inu go-pet podelilo preinje mesto nadSkofa. Ta 6in od strani regenstva jo bil prvi, ki je vzbudil v Avstriji neko nezaupnost in vsled katerega je ttastala neka naravna nii'lnja med Avstrijo in Serbijo. A to ni bilo So zadosti, Za tern pride ie popolni provrat v zastopstvu ljudstva, v serbski skupieini, v kateri so dobili po novih volitvah nasprotniki kralja Milana in njegovo politiko ogromno vc5ino. PaSid, ki je bil pod Kraljem Milanom iz Serbije prognan, postal je C0I6 predsednik skupseine, kar je morale gotovo §e pomno^iti ne zaupanjo in mrinjo Avstrije do Serbije. To mrlnjo je pa lebolj mno-zilo serbsko Sasnikarstvo, katero naravnost simpatizuje z Rusijo. Posledica vsega tega je znani govor ministra Kalnoky-a v finaninom odseku avstrijske dclegacije. Refi je priSla do vr-hunea, ko je avstrijska vlada prepovedala vva-2evanje srbskih svinj v Avstrijo zarad pretede kuzne bolezni, ter zapovedala, da se imajo svinj ske dede serbske natanj<5no preiskati in na meji zavrniti ce se najde vmes ie kako bolno svinj^e. Znano je, da je na Ogcrskem blizo Bu- vodniku te poboznosti roko, drugim pa noge in lica. Na sosto boriio atopita dva pred druztvo, ki vea-kemu iz tamkej zbranih mortvaSko glavo in bozje razpelo ponuditn. Kadar do.spejo do 7.me stopnje (strofe), se verze.jo vsi na obrnz. Naj lepsi red je pri tern, za nas 6udaem sv opravilu. Tisti, ki stoji prvi v versti, kterega naSelnika III. reda spoStujejo, odlo6i njega ki ima svefo opravilo tzpeljevati. Vae to ae izvrluje od obeli strani jako z natajntnostjo, posebno 6e vi-diS, kako vsakteri pri odaoda iz svoje vrste in pri vernitvi tako lepo in poboinc to tal poklekne. To bi bilo Iahko podajSljivo za maraikaterega kteri se toliko pripogne, da bi se moralo misliti temu so v kolenih iile zarasle, ali otrpnele. Se nekaj o sklepu navedencga sv, opravila. 0-trok, Arabec 12 — 13 letni stopi na srodo pred sv. kriL in govori od Kristusovega- terpljenja tako ginljivo, da vse navzoce (arab.) do solz gane. Fantiia ki je tisti vefier govoril s toliko gorefinostio in so-Satnostjo o Kristusu sera drugi dan ime'. priloinost, osebno videti in & njim nektere besede po arabsko govoriti, kakor zamaknjen je nekc besede ponovil o Kristusu in njegoveni terpljenju. Ta deLek je bil poprej arabski mohomedaneo in malo poprej krsd^n. Tako se je ljubezen bolj in bolj razvijala, vnemala in. vggala mlado krSC. sroe; na podlagi kerS5. vere je fanti5 izverseval vsa svoja dela, ki mu je pokorScma nalagala. Tu veljajo Kri-stusove besede: „veaelje moje je biti med takimi 0-troci.* Taki so v resniei otioci, katerih bode gotovo nV«>e8ko kraljestvo. Po tako gioijivi pridigi 4emega dimpeSte v Kebanjl (po nera§ki Steiubroh) naj-vecji stalni sviajski terg; taut*' so napravljeni posebni hlevi za 200.000 pitanih presicev ali svinj ; tje zahajajo kapci iz vseh severnih de-iel, sosebno iz Nemtije, Serbija pa ima in pri-redoje na svojih Sirnili dobravah preobilno pra-scev, katere v Avstrijo in od tod v Nemiijo prodaja, in dobiva od njib velike svote denar-jev; zategadel mora skrbeti, da se jej pot v Avstrijo ne zapre. Serbska vlada je koj razumela, kam me-rijo Kalnoky-eve besede in se je poinrila na to koj dati avstrgski vladi pojasniia, s katerisu se skusa opravi6iti. To je storila v posebnem spiso, kojega je tzrocil novi scrbski poslanec Siraic groftt Kalnoky-u. V tem spisn ono zopet zagotovlja, da hoce gojiti resno prijazne od-naiaje proti Avstriji, in da ne more biti odgo-voroa za to, kar piiejo radikalni 6asniki, ka-terih ne more bradati, ko ima in viiva casni-karstvo absolntno svobodo; minister Kalnoky mu je odgovoril da pricakuje da bo serbska vlada ta zagotovila prijaznosti do Avstrijo poka :ala tudi z dejanji. Serbski poslanec Simifi je bil sprejei dnr 12. tek. ra. v slovesnt avdijenci od naaega presvitlega cesarja daje izrotil Nj. Velicanstvu pooblastilo; pri ttj priliki je tudi on se osebno zagotovljal, da ima serbsko regentstvo in serbsko ministerstvo najbojjse misljenje in naj boljso voljo gojiti resno in odkritosrino najprijaznejSe odnoiaje nasproti Austriji; na§ blagoduSni vladar so mn tudi zagotoviii v najprijaznejsih besedah, da zelijo in npajo najvecji napredck in razvitek samostalne (neodvisnp) Ser-bije. Pricakovati in upati toraj je, da se bodo razmere med Austrijo in Serbijo zopet obrnile na bolje in dospele zopet do prejioje prijaznosti, katera bo gotovo Serbiji le koristila. Austrija pa mora na to delati, da zadobi zopet prejsoji vpliv na Serbijo. Ta vpliv uc sega dalje, kakor da so med obema diiavama odno-Saji prijazni; Avstrija ne naroerava po uikakera samostalnost Serbije mejiti; na drago stran pa Avstriji tudi ne more biti ljnbot ee se po Saso-pisih snnta serbsko ljudstvo proti njej, in ce se §e zanasa to vznemirjenje med ljudstvo v Bozni in Hereegovini, za kateri dve dezeli Au-str** prav po ofietovsko skrbi, in velike svote dc. zrja zertvuje. aposteljna, prinesejo raker, mrtvaski prt in svefio za vsakega uda te skrivnostae druzbe. Svede sej^vzgejo, poje se }Ave Maria stella*, .dies irae." S tern se sklene to cerkveno opravilo. FraneiSkan P. Gottfried meni, da take Sega se v2e cez 100 let opravljajo, ki se zdijo res nekoiiko prenazorne, pa njih bistveni zapopadek so oo. FranL. tako labko in polagoma predrugaffili, da je vse kar o navedenih vecernih sho-dtb izvrfiujejo cista resnica in prava pobozaost. Iz gorej navedenih cerkvenih opravii bode§ dragi prijatelj, razamel kako da oo. FranSiSkani take cudne sege celo podpirajo. Vidii, to store iz pray imenitnega in sv. nameua. Oai hocejo s temi segami prikrirati, kakot da bi bili ti njih gojenci vie po* kristjanjeni in tako izogniti se hudim kaznim. Vede-ti moral, da tisti, ki so aedaj pod vodstvom Franei-Skanov, so se po bozji, izvanredni milosti is moha-medanatva pokristijanili, kar ae pray redko godi, po-sebno aedaj ko moslimska vlada grozne kazai zuga in navadno v smrt obsodi tiste, ki bi se le predrzniii mohamedanca krstili. FranciSksni, ki se Zrtvujejo za zveliLanje tndi t&kib, jib sprejmejo t Solo zgodej e pogojem da se u&jo tae, kar se t njih Soli podu-«5uje. Podak t Soli je popolnoma prost, Tam so dol-2ni taki de^kt ae nciti vse predmete prepisace v ta> kem frande^kanskem zavodn, tedaj tudi verstvo. Take se godi, da k beaadi (veratTu) se miiost bozja t area pridrazi, on sam ieli kr56en biti, poatane kriatijan, kakorSnega ne najdeS vaerod. Jaz sem, kaker Aem ti vze zgorej omenil, iz lastne skaSnje prepri<5an, kako nastane iz ?^giU»a alt inalikovalea naj iskrenejSi prafoverni katolidan. ATStrijsli slofi ik1 solslo iprasanjc. (Dalje prih.) Kaiim ciuteljem je xnano, da je bil laoi naneai minister Gaoe predloid gosposki zboruict postaven nacrt, vsled katerega bi se imela dosedaaja Solska postava avstrijaks v nekolikem premeniti. Ta na6rt se je bd itro6il ˇ pcetrea posebni iolski komisijs, v katero so biit voljeni tudi trije ikofi. Y seji, katcro je iuiela dotieua komiaija 12. aiarea, so trije aastop-niki arstnj kpgu a'lotijsua dali izjavo, da predloieni vladoi uacrt nikakor ne zadoateje terjaUam, katere stavijo katolieant do IjutUke Sole, atnpak da ae imajc iolake postave preonaovai ta jarna Ijudska Sols za katoliike otroke tako ure»Stt% kakor je primerno uau-kom katoliike rare. Ntu&ti minister je po tej iko-fovski iajavi koj t timi cji vmakoil svoj nuert, aft Iiberaluo casopbje je srnano p^tiito cez skofe in j«tn jelo o6itati, kitkor da bi ur»i hoteli driari odrekatt vbj m«c iu oblast naiobkwn pdji ter zmanj&tti Ijud-sko omiko. Proti tak m .-umnteeDJero in edSilanjem so se hoieli Skufi zaV4ruvati in ob idnem tudi povada i v giuvinh poteaah, kako bi &e mora!** po ttjiboveni mneiiji prenarediti Solake postate. V ta nainen so ixda!i vsi avstrtjaki Skofi dkupen pasrirski list, r ka-terara razloiijo svoje nara.*ne iu teznje gtcde tjudske Sole. Tukaj pouatiaaemo » pastitskega li-ta ouc od st. »ke, t katerib razlozijo Skoti avojt> nazore gtede preosnove Sole in pa ˇ k tterth zavraeajo ooa sumni ienja in oSitaoja. Doticui odstavki glase se tako le: ,SaIa iota nalogo, fttansem pomagati prt vzgoji olrok. Zitu morajo stari.4i neprestano terjati, da se otroci v Soli izwjajo ˇ nj'h, t. j. v katoIBkem duhu, kakor se izrcjajo ˇ oceti»ti bist. Otroke katoliSkin stariSev mora tedaj tudi Sola izrejatt katoItSko. No bonio tftjtli, Ijnbijuni v Gospudu, da je tudi duivi dosti na tem lezece, kako se mladina izreja, da ima tedaj tudi drzava svoje praviee do Sole. Teh pravic noeemo tajtti all krnjaati: od!o5no pa opore-kamo aumnieenju, s kterim se crnijo nali narneni. Rudi pciznamo, da je pri sedanjib razmerab driavaa mo6 in oblnst potrebna tudi na Solskem polju. P* naj ima dribm §e toliko pravie do So!eT te praviee gotovo Minn, da bi katoliike otroke isrejala v duhu, ki nasprotuje zeljain in dol^iostim katoliSkih stariSev; s tako pravico se nikoli ne bo mogla izkazati in je ne more uviaevoti, da bi m iattla iiatorne praviee sturiSev. Z Jaj pa sodile siuniv ljubljcui v Gospodu! Ce je V2g<»ja otrok najprej le vnia pravica, Le kot kato-HSki starfSt svojih otrok ue niorete in ne smete dru-gaLe izrejati, ko v katoliskom dulm; ie en del svoje praviee in dotziiostt glede odgoje va§ib otrok pre-pustite Soli, da ona zastopa vaSe mesto; °kaj boste potent terjali od Sole ? Gotovo to, da se izrcjajo vaSi otroci v Soli po katoliSkt verit da se jim razloii ka-toliska vera, in kako se po njej iivi, mtsli in dela, na kratko, vi boste sami zahtovali katoliako odgojo. To pa smete tem boljierjaf i, ker poStljate svoje otroke t Sole, za ktere morate p<> drzavnih poatavab tudi vi placevati. Ne bilo bi prav in pravicno, ko bi se yam reklo, da vam je na prosto voljo dano, napraviti si svoje privatne katoliSke Sole. Zakaj bi morali vi na dve strani za Sole placevati, ko vendar tega ue zmorete ? Ali bi mar ne bilo bolj prav in pravicno, ko bi morali tisti, ki hogejo brezversko Solo, sami placev«ti za njo? S svojo zahtevo zagovarjarao tedaj le vaSe praviee. Y vaSem imenu, v imenu cerkve, ki im!ska postava nekoiiko prenaredila, ker so jo storjene skuSoje, sodbe vesSakov in od mnogih straoij izreiene Selje k temu nognile, da je zacela premiS-'ievati, ali bi ne kazalo, Solsko postavo pregledati in ":edeiatL Ali ni tedaj vlada sama ponudila nam Sko-tom priloznost, da naj povemo svoje misliP Tudi mi imamo dvajsetletuo skuSnjo % novo Solo, tndi nam gre, se nam zdi, posvetovalna beseda, kedar je govor o nravno'Terski odgnji, in veaki dun posluSamo gtasne in nujne zelje naSib vertiikoT, ki se striojajo z naSi-mi. Ali bi ne smeli mi pri taki pnloiaoatt povedati svojih skuSenj, svojib mislij, svojih in vaSih 2elj ? In Se smo ponudeao prilolnost porabilt, alt se nam sine o6itati, da brez potrebe duhove razburjarao? Vi tt& bili pri svojih shodib in prosDJsb in lu&i lanski katoliSki shod je bil pri svojih pogovorih in sklepih tega prepricanje, „da je polna in temeljita reiitev Solakega vpraSanja mogoda le na postavnem potu*. Ta miael je vodtla tudi nas. Mi se hodemo posluziti le tiste pravic", ki je pristojna vsakemu dr-iavljanu; na»topiti hodemo tisto pot, ki nam je od-kczanapo postavi. Mi smo tedaj pregledati tiste spre-saembe Solskih postav, ki jih nasvetuje c. k. vlada, in videli srao, da ne odgovarjajo zadosti vsem skuS-njara in sodbam veS6akov, da se ne ujemajo z naairai in vaaimi ieljanv, zalo smo spoznalt za bvojo dolJiioat, nasvetovati take spremembe, da se uatreJo pravidnim Ali je na tem kaj 5udnoga? Alt so naSi casveti pretirani in br««z mere, uakor se trdi ? Kaj pa lerju-mo z rami vred. ljubljeai v Gospodu? Mi terjamo, naj se za katoliSke otroke napravijo katoliSke Sole, na kterib naj udijo verni, katoliSki uditelji, ki naj tz* rejajo otroke po natikih sv. vere. Saj postava Kama pravi, da je nravno-verska odgoja naloga Sole, 6e se da trim besedam pravi pomen, ne povejo n\& druzegn, kakcr da mora Sola na otroke uplirati v nravuo-ver-skern duhu. Tu mora uLitelj sam biti nraven in ve-ren moL, da si mora n-avno-vonko odgojo otrok Steti v nvojo dolznnsf, in da moraj'i Sobke kojige tako uravnane biti, da pomagajo pri nravito-vorski odgoji otrok. IzrcSno pravi tudi Solaki red, ki je bit pride* jan sol>ki postavi, da velja kot vodiloo oaLelo za pouk, da so pouamicni iolski prediuelt med seboj v enotni zvezi. To hoLe ioliko reci, da mora tudi ve-ronauk z drugimi ueaimi predmeti ostati v tesni in neprestant zvezi, da se voronauku ne sme nasprotovati v ostaiem pouku. Ali je pa v rcsnici tako, kakor govori postava to Solski red ? Pravo stanje nale sedanje Sole bofiemo le s kratkimi besedami pnpisati. Vera u\ vodilna po-dlaga, ni vodtlo za naSo aedanjo ljudsko Solo, ampak !(> eden od mnogoStevilnih predmetov, in Se zadosti uSuib ur jej ni odkozanih. Drugi ucui predmeti ne stojijo z vero v nobeni zvozi in se zamorejo ialibog v&isih tako razkladatt, da ni avno-vorske odgaje nikakor ne pospeSujejo. Terska odgoja Solske mladiae je skrctfna na tako piclo atovilo vor.skih vuj, da V'O-troskib sreib ne morejo obuditi toplega verskega <5uta. Veronauk in verske vaje so ne prepuSSajo prostemu cerkvenemu 'vodatvu, ampak vrhovno vodatvo si je pridrzila posvctna oblast. Prt izobraibi u^iteljev ne* ma cerkev akoraj nobane besede, in kedar se poata* vljnjo v sluibe, iiema ona nid govoriti, in tako se i*godt, da katoliSke otroke veasib )>ouLujejo in izre-jnjo ljudje, ki so katoliSki vert tuji alt pa sovra2ni, tedaj tudi otrok ne morejo iziejati v katoliSkem duhu. Labko bi tu popis Se nadaljevali, pa ze to, kar smo rekli, popolnem zadostuje, da si zamoreuio ra-zjasniti, zakaj sedanje Sole tako zalosten sud doua-Sajo. Spoitovanjo do corkve, ljubezeo do vere in do krScanskega zivljenja ginejo zmirom bolj ; domiSljavo^t in prevzetoost, lahkomiSljenost in povrSnost, zani6e-vanje Bozje in 6Iovc3ke oblaati se straSuo maozijo. Ali se smemo euditi, ali smemo drug sad pri&ikovatt, ce sicer katebet vsaki tcden dve uri otrokom v sice poklada Bozjo besedo in strah Bozji, te jih napeljuje h krSSanskim 6ednostim, — ako se pa zamore v o-stalih veL ko dvajsetih urab na otroke tako uplivati, da se ne utrdijo v Bozjem spbznanju in ktScanskem zivljenju, ampak se — bodi si nameroma ali ne — v tem le begajo? Oj, Ijabljeni v Gospodu, svoje no-tranje Iilosti nad temi oduoS.m na vender §e nekoliko nejasni in negotovi politick polofcaj dobii privoljeno vse, kar je 2ele> in zahteval. Ker je vojni minister ob ednem le naznanii, da se namerava stevilo vojakov tu* di v niiroem Casu pomnoiiti, je to delegate ne-prijetno dregniio ker s tern se bodo spet redni letni troski zdatno zvekiali; ra/.nesla se je biSa §e celo Test, da bi po tzrekn ministra samo ti zadnji troiki znaiali nic* manj kot 100 milijo-nov na leto; kaj takega minister vender ni iz-rekel, ker on sam je ono vznemirjajodo vest imenovai neresntdao in brezzmiselno, Zraven delegacij so posebno priprave za (lc2eluozborske v o 1 i t v e, ki zavzemajo vso politico delovanje. Odbor slovenskega dm-Stva na Stajerskem je izdal v imenu sho-da zaupnih moi oklic do slovenskih volilcev, v katerem nasvetuje in priporoca, da se v kmet-skih skupinah izvolijo ? deielne posianee nasled-nji gospodje: Y Brezicah J o L e f J e r m a n ; v Celji Mihae 1 Volnjak in dr. J<>zef S e r n e c; v Ljutomeru dr. Ivan I) e 6 k o ; ? Mariboru dr. Franc Hadajin Franc Hobi6; v Ptnji dr. Franc Jurtela; v Slov. Gradci dr. J o 2 c f Sue. Izmed priporo-canib kandidatov sta dr. Deeko in Robid nova, ker Kukovec in baron Oodcl nista vec hotela sprejetl kandidatnre, vsi drugi priporocanci pa so vie do zdaj zastopali svoje okraje. Cc h i na Moravskem so tudi Izdali prav obSiren "olilni oklic in ob ednem dolocili in objavili imeua kandidatov, med temi sta tudi minister baron Prazak in njegov sin, V tern oklicu se pred vsem skticujejo na vspehe Cehov pri dezelnozborskih volitvah 1. 1384, pri katerih so biii vsled slozncga postopanja pridobili in Nemcem odvzeli 12 mandatov; 6e bodo slofc-nt morejo vse te mandate obdrzati, pa si morda §e katerega priboriti v mestni skupini. Oni ob-zalujejo, da se je takozvana srednja stranka velikcga posestva letos spet zedinila z vstavo-verei in da vsled tega kompromisa konservativ-no plemstvo niti zastopano ne bode v zboru in da inorajo zato Cehi spet zkoz scst let ostati r manj si ni. Glede na cesko-nemsko s pravo na Pemskem pa pravi oklic, da moravski Oehi z prijateljsko odkritosrcnostjo Me, da bi bile te poravnave zacetek vsega dobrega za pemsko kraljestvo in podlaga srecnejse prihodnjosti za cesko ljudstvo na Pemskem. Videti je iz tega okiica, da Ceki na Moravskem drugace sodijo o spravi, kakor nasi slovenski „mladi". Ml a d o 6 e h i so bili 13. t. ra. sklicali v Pragi shod, katerega se je vdelezilo kakih 600 oseb. Pri shodu uavzoci so sprejeli resolucijo, vsled katere bi morali vsi Starocehi odloziti svoje mandate in se podvreci novi volitvi, da bi potem dez\ zbora, ki se jeseni spet snide, ne vezale vee" dunajske poravnave. Pri tej pri-liki so dr. Riegra in druge staroceSke za-upne nioze, kateri so se vnih otrok; dobitki so ndvadni in sicor za cinkvino 100 gl., tombolo 200 gl. Razpis sluibe. V tukajsnji kue7.ooad§koBjski pisainioi razpieaua je do 15. prihodojega meeoca julija eluzba uiadnega slugo. Letna pla6a znaSti 200 gl., razun stalao pla6e da 86 mu go kaka nagrado. Stari papirnati goldinarji, izdani l. januva-rija 1882, se bodo pprejemali pri dezoloih blagajni-cab in javnih uradik lu de do 30. juniia in pridejo a tem dnera ob veljavo; kdor ima takin goldiaarjov $0 kaj, naj jib da iz rok, ker steer iosa 5bvek zarad ojih pozneje sitnoati, ko jih aprejema potom nekaj 6aaa lc Se osrednja driavoa blagajnica na Dunaji. Na tuk. c. kr. gimnaziji bodo vzprejemni izpiti za prvi razred 11, in 12. julija od 9—11 pred-poludne. Za&etkom prih. solskega I eta so tudivzpre-jemni izpiti, ali oni ufionci, kateri se oglase k prve-mu izpitu, a ga ne dostanejo, no morejo ponavljati izkuSnje zaCetkom Solskega leta. Solnina na sredajih fiolah. Na sreduj h lotah morali so doaedaj vsi dijaki, kateri so pristopi-li v prvi cimabzijski razred pladati solaino, katera je pa precej visoka. Nau(Sno miutatentvo pa je izdalo odlok, ki pravi: Cc poka2e doiek tokora prvih dvoh meseccv zmoinost in lepo vedenje, da se bode mogel izkazati v semestralnem spriievalu z dubrim vspehom ali saj z aadovoljno tnarljivoatjo in nravnim vedenjem, more biti oprOBcen Solnine v2e v prvem semestru. Dopolnitna volitev v dezelui zbor gorigki. Pod tem naslovom je piiuesla nTr2ii8ka Bdioost" v St. 47 dopia iz Goiice, ki so peea z dopolnitveno voli tvijo v deielni zbor goriSki na Tolmiuakem, katera se ima, kaker «e zdi, v Jsratkem niitL Ko bi do» broznani dopisnik qroriSki, o katerem se go-vori, cU je Se pred inalo c-isom zatrjeral da se ni vtikal in tudi obljuboval, da ee ne bode vtikal v politiko, priporofieval svo|ok»» ljubljenoa za kandidata, nnj bi bilo; kedo m» to brani; uli dopisnik je spet p'tdel v avoj stari greb fcr po avoji atari navadi spot spravljaosebnosti na dan. maha ptav robato po nekaterih njemu nelju-bib osobah. katerih sicer ne im^auje po imenu ali katero lwhko vgane vsak, ki pozna naSe goriake raz-mere. Na n a p a d e na dotiLne osebe nam ni odgo-va'juti, a': nokaj popravka dopis potrebuje. Dopisnik pifio da «' hobateri „no dajo mini, napenjaje se na v^n kripljo. «1 v bi velezaalnSenemu raoiu (dr. Gregor-6mi) izpodkooali zaupanje pri ljudstvn in na viijih mostih in kak'.r vse kaie, vrinili so tie eelo vmilost tolminskoga politifinega glavarja, take da on po eui strani, oni po drag! stikajo po kan-didatu, t knterim bi izpodrinili doiedanjegs iivrstne-ga poslanca". Dopisniku In toliko povemo, da si je Ie sam napravil straSilo. Kakor je nam znano in rae-nimo, da smo boljo podujeni, kakor pa dopisnik —, vse one osebe, na katere on meri, niti 'koraka niso storile v zadevi tolminske volitva, nobenega kandidata ne priporocale, tudi nobenemu ne izpodkopavale zaupanja, marvefi one prrpiutijo in tudi hooejo pre-pustiti dopisnikovi atranki vso agitacijo, dobrovodoo da iavoliter na Tolminakem ne bode apremenlla niti aediiojega politifiuoga polojiaja na Goriakem sploh in tudi ne razmer v deielnera zboru in odboru goriSkem. Porottte obravnave te bodo saftele pri tu-kajfinji okroXui sodniji 23. juniia in se n&datjevale uaslednje dni. Med drugimi pridota pred porotnlke Peter Valentin el a iz Podbrda iarad uboja in Franc R o j c iz Spodnjih Nnvakov iarad vde-leibo pri ponan»janji d^nara In tatvine. Kolera te je prikatala na Spanjskem via hudo razaiija in terja svoje zrtve, Kaker brzojav la Ma-drida 16. t. m. naznanja, je v okolioi me«t* Valon-oija 12 oteb sa kolero zbolelo in od ten pet vuirlo. Miuiitemtvo je koj tkticalo zdtavstf tai ivet, da vkro-ne potvobno narodbt; minister jo v aouatn iloor {r* r&ket, da ni ie dokaza^o, da bi bila axljskft kolera. V mettu Puebla de Eugat |e od 6 do 15 junija od 120 ibolelih oseb vmrlo 52; ve^ioa probi-vnlstva tegft meita je izbeisla in tudi zupan sam jo je pobognil. Sviioprejke to se letos ua Goriikom le srod-ojo dobro obnoslo; radi perja to bill vbogi ljudjo v veliki zadregi. Murbe so bile filed hudo tine le malo pognale. svibprejk pa so imclt ve6 kakor to jih mogli rediti b svojim perjem. Vsled tega je bilo sploSno pomanjkanje perja in njegova cena no/aslift-no vinoka, nekteio dui eelo po gl. 12 kvintal. Gale-ta ima pa precei visoko ceno skoro po 2. gl. Kilo ako je lepa. SliSi se, da se naj boljo prodaja galeta v Korminu; kdor je ima ve5, splada se mo, da gre z njo v Kormin. O. kr. namestuiatvo v Trstu naznanja, da je Sivinska bolezen ffepizooziaa na GoriSkem popolnoma ponehala in da se smejo spet iraeti livinski sejmi. Vodstvo juzne ieleznice je znizalo vozni-no za 50q^ vsake re^i, katero so rabi v pobijanjo peronospore. Kdor hoce* da se mu zniz* ta voznina mora imeti spri6ovalo, da bode res blago rabil proti peronospori. Upravno sodiSde na Dunaji iraelo je pred kratkim znamenitu obravnavo. Nekemu H. Polla iz Pulja rodll se jo I. 18S5 sin, katerega pa ni pustil krstiti ie ved lot. Okr. glavara^vo zapovedalo mu je I. 1^38, da moia dati krstiti otroko, oa kar sta H. Polla in njegova zona rajie zapustila katolisko vero tor se oglasila za bvezvorce. II. Polla hotel je, da bi se smatral tudi njegov mali sin za brezverca, kar je pa nauino ministerstvo zabranilo, ker se je sin rodil za casa, ko so bili starisi Se v katoliSki cerkvi. Polla obrnil se je do upravnega sodiSfia, katero jo pa tudi njegov poziv 11. t. m. zavrglo. Tisodletnico obstanka kraljestva sv. dtefana bodo praznovali Madjari. za kar dolajo v2e velike priprave. Na celem svetu zivi sedaj okolu 1516 mili-jonov ljudi, 6 milijonov vod nego leta 1888. Naj manj ae je pomno&ilo prebivalBtvo na Francoskem, katero jo navladala zadtttkom sedanjega stoletja edina Ruai-ja; sedaj je pa ze za Angleikem, in v kratkem bode zavzemalo Fracosko Sesto vrato v primeri z drugimi driavami. Statists odvetnikov. V Avstriji je bilo pri^etkom I. 1890. skupaj 3007 odvetnikov ale advo-katov in sicer: Na Niie"Avstrijskem 837, na Gore* nie Avstrijskem 79, SolncgraSkem ]20, GeSkem 761, Moravskem 260, &lezk«m 60, Stajerskem 155, Ko-roSkem30, Kranjskem21, Tirolskom 46, Predarlskem 14, Tr2aSkem 95, GotiSkem 31, y Galiciji 344, v Buk&rini 63, v Dalmadji 5$. V seji C. k. centralne komisije za ohranitev Zgodoviaskih spominkov na Danaji 2. maja je nazaanil minister za uk id bogoCastje v novicpotrje-ne konservaiorje; med teini ata za Gori&ko potrjeaa grof Franc Coronioi in dr. Pavel Bizsarro. Proti nepostavnemu pobiranju miloSti-ne. Po Ograkem pobirale so miloSclno osebe, ki so •e vedle fcot duhovniki in r< dovniki is Kaldeje v Asiji, ter so zatrjevale, da pobirajo za cerkvene po-trette. — Primas ograki Kardinai Simo* izdal je vsled tega okroxmeo, y kateri velera, da cerkvenj prod-stojniki niniajo dati takim oeebam dovolenja, da bi maatTali ako fthaajo potrdda od synjega akofa, da so res dohovai in da aiso pod kak» cerkteno kasnijo; miJoHina pobirati pa cimsjo nikskor dovoliti, ako dotfeai pobiralci nioujo t to posebncga dovolenja od .propaganda* ? Rima. Ako ictacijo enake osebe pri tftkom prattopku, naj jim donar poborejo in odpo§Jj«*j» •kofijikeraa arada, da ga on poilje ,prup«gandi* v R»m. Ganz said, bedruckte Foulards a. 1.2© lu fl 3.80 p. Met (ca. 830 T«t«:ft. Deffin*) — «*» robon-n, mekweati porio- and xolHrei i«'s Haa* das Sddeafa-brik-Wpot fl. ReaMDeis (K. a. K. Ho8ief.), Zurich. Hatter angebead. Brief* koaten 10 kr. Porto.____________ VlMEIBSiMSTMM najnovojse testate prav pripravne in za 20°/0 bolj modne kot druge. NA DERlAVNI SADNI RAZSTAVI NA DUNAJU mescca oktobra 1888 kot naj- boljSe spoznane in a Pereim darilom obdarovane. M LIS E za grozdje in sadje iagotovljajo in prodajajo Ph. Mayfahrt et Co. Fabriken landwirthscbaftli- cher u. W'sinban-Maschlnen- Eisengic&aerei n.id Dampf- bainmerwerk Dunaj II, Frankfnrt a. M. u Berlin N. KATALOGI in usako pojaaaHo na zabtevanje gratis in franko. - Spuso'oni zaatopniki se iScejo ter dobro plaCajo. — Odlikovanje 2 svetovnih razstav: ? Londoou 1862, Pariza 1867, na Duqaji 1873 in apet t Parizn 1. 1878. Proflaja Mrs niili ia stta Kiavirji za koncerte in za dom, kakor tudi pianini iz alavno znane firme: Gottfried Cramer, Wilh. Ekayer na Danaji prodajajo se po 380 gl., 400 gl., 450 gl., 500 gl.t 550 gi., 600 gl. in 650 gl. Kiavirji drugih firm po 280-350 gl.; pianini drugih fiim od 350-600 gl. Dobijo ae vedno v A. Thierfelder-jevi prodajalnici in posojilnici klayirjev na Dtmaji, VH, Bnrggasse 71. ^"^» ff^g tg»rccli«,noach* n«go*U dl g«lant«ttfc yM*< i*< &\%*k\> »u< i ^i y # i^'*1 J ^XTnio catliolica' t vzajemni zavod za zavarovanjB Had L na Diiuaji, I, Backei-strasse 14. J kcieesiitvaji vsled ¦ialsterake aaredbe z imm 2B. m ftfera«arfla 188a «1 Zavod zavaruje: Prcaiakljive !a nepreaaUjiva areneieBJe prati ikodi ps pelani, streli it ektplozij! — n taka za-varor&nja jam!"jo solittsirno prri rzajestoi zavaro-Talni zavodi, k^tert a» clani razdelilaega dra&vc vzDJemnib z«var»T*lnic. Vsled zveia z vzujemaimi zararovalniini za«odt wi««te ,.US10t* zavarovaaja r n»jvetxi vrednctti »,(..e|>;i:iind^je i*« p dlmgi te weze *Toj'm z*van»T*neev »aj»e?jo raraost. Vsakoletni prebitek razdelil be bo te med sava»OT»Rce. Zav<-d vpeljal je tudi botq, doalej Se ae po-znato mroko 2»*aro7anj»t namted: Zavaravaa|t etrkveaiii zvaaav prtti prt>«Mi ad razpoka V to btrokn »p daj« one ilcode, kaiere ui*o naalmlkt poiara, tetaveL ki naitanejn vsled druzih katerli-kai »U6.jev. K vdelexhi v tej >ara-rovatni atroki vabijo f*e Y»i prcvastUL cerkieni predstojuiki Tadi posreduy* ziuod pri pnrin Tzajeatsih aa-varoTalnieah f aiusmji &i ll^qs is pii aeigibi* Vpniwanja glede zaiaroTanj ld*govo!ijo naj se poilpisanerau gla.ya«mu zaotopu ali pa okrajuint gospudom zastopnikoot ilopoSiljiiti. Zastopniitva po dt'icli oddajamo zaapnim c-eebam, kature ae naj p:»meao ali natno pri podpi-¦anem gUtnem zastopu ogUsti. Za Gorico imenovslt amo gospoda L. KoratCa uasiia za»top»ikoiB. i LjaJtljaaa, raeseca februvarija 1890. j Shm mtap madi nli;!0 C^HOLKA" t Ljftbljasi 1 za Kraajtke, Spodn|e-§tajar»ko ia Prfnorsko. J JOSIP PKOSENC. j V samih osmih leiib po izniijcl'oi na stotine pri/.nanj pridobifa «i je : Rih. Gacrtticr-jevA ti-koea fraa-cosku likftvua mast xa cevjje. V eni minuti svefijo ae ievlji koc zrcalo, ne da bi jth krtadil. Pomaiejo se cevljt sarao s to riiastjo in r tronutku postanejo in ostani'jo ttidi crni in svetii saj za 8 doi. Mokrota jej niL ne ^Uodi, da fa mast zabrstni cold, da ae cevlji tako Uhko ne premocijo. Pripor»ca se posebno velec. dubovaCini, p. n. oficirjero, oskrb-nikoro, logarjem in splob vsakemu. Pti e. in kr. vo-jakib je 2e davno v navaai. — Tudi konjska opmva Ciati se lepo s tem raazilt.m. Posilja se prosto pos*.: 2 ski. za 1.30, 6 ski. za 3 io 12 pkl. za 480. Kemtdna tovarna RIH, GAEBTNJBE, c. in kr. vojoi oakerbovalec, Wien, Gise'astrasse 4. Prodaja se pri vecih knpcib, usnjarjih in ueFljarjih, T Gorici ima zalogo: JEM1WO GE3ITILI, Via Sigoo.-i. Izdaten, stalea, postrausk dohodek si lahko prisSuzijo spo-sobne fin zanesljive osebe (do-sluzenim zendannorn se daje pred-nosi), ki pridejo veekrat % obeiu-^tvom v dotiko. Poprasoje se: „G. S. 1890^ Graz postlagernd. Hilarianska tiskar-na izversuje vizitni-ce na mocnem papir-ju Bristol od 80 kr. naprej. §t. 974. Razpis u^iteljske sluzbe. Na slovenski osnovni |olt (Jruibe 8V. Ciri- la in Metadaprisv.JakopuvTrstu razpisujese HI. iiciteljsko uiesto z letno placo pet (500) 8t0 forintov. Slnzba je nastopiti ze v zafietkti Ieio§»jega solskega leta. Piodfisan© wisfcva sprejema prosnje g po— tiebnimi spriLevali #p 20. junija f. I. Vodstvo drtt^lje sv. Cirlla m3C#tol