GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
16. januar 1970 - Leto VI. St. 1 (107) - Cena 0.30 dinarjev. Poštnina plačana v gotovini |
ŠE SMELEJE m HITREJE
Ko smo se pred časom zavzemali za preobrazbo naših družbeno-političnih organizacij, ne samo organizacijsko, pač pa in predvsem vsebinsko, smo imeli pred seboj željo, da bi na ta način zagotovili nove silnice za nadaljnje premike znotraj naše samoupravne družbe. Zavedali smo se, da terja reorganizacija, predvsem vsebinska, o kateri bo govora tudi v nadaljevanju, hitrejše iskanje in uveljavljanje novih oblik in metod dela in ne nazadnje tudi razvitejše družbene odnose.
Zadnji seji občinske konference Zveze komunistov in občinske konference Socialistične zveze sta dali prvi oceni o tem, do kam je prišla reorganizacija v teh dveh političnih organizacijah. Osnovna ugotovitev je bila, da so prvi uspehi reorganizacije že vidni, predvsem v delu občinskih vodstev teh dveh družbeno-po-litičnih organizacij. Člani Zveze komunistov, na primer, ugotavljajo, da nove oblike in metode delovanja širijo samoiniciativnost in kreativno ustvarjalnost članstva, občinsko vodstvo ZK pa se ob tem uveljavlja Rot koordinator političnega efe-la. Zveza komunistov v Šaleški dolini po začetku procesa reorganizacije vztrajno išče in uveljavlja nove oblike obveščanja, tesneje se povezuje z drugimi družbe-no-političnimi organizacijami in samoupravnimi organizmi, predvsem za skupno programiranje dela in izvrševanje nalog, pri oblikovanju sklepov sodeluje čedalje več komunistov, organizacije ZK pa so začutile tudi večjo potrebo po pomlajevanju Zveze komunistov ter po izdelavi konkretnih akcijskih programov, ki zajemajo preučevanje in reševanje aktu al nih vprašanj.
Tudi v organizacijah Socialistične zveze je opazen precejšen napredek v delu, posebej zaradi uveljavljanja novih oblik in metod. V zadnjem času smo bili priče številnim skupnim sestankom vodstev krajevnih organizacij SZDL, krajevnih skupnosti in drugih organi-ucij in društev. Skupnemu obravnavanju problemov in aalog so sledile tudi skupne ikeije, prišlo je do vsklaje-<anja delovnih programov in podobno. Nove oblike in metode dela so se zlasti še uveljavile v delu občinske organizacije Socialistične [veze, manj pa v krajevnih organizacijah SZDL, kjer so ie sicer o tem pogovarjali, tendar so bili člani vodstev premalo vztrajni, da bi uo-jovore uveljavili tudi v isakdanjem družbeno-po-itičnem delu. Zato nT čud-če so na zdajšnjih kon-ierencah krajevnih organi-lacij SZDL v šaleški dolini irecei govorili o nujnosti iveljavljanja novih oblik in netort dela.
Prvi uspehi nedvomno (rjajo, da nove oblike in metode dela še smeleje in iltreje uveljavljamo, tako organizacijah ZK Tn iZDL, kot v krajevnih knpnostih, v drugih druž-cno-političnih organizacl-ah itd. V večji meri kot osle j je treba uveljaviti de-v okviru posameznih in-ircsnih področij oziroma »iskati vse možnosti za elo, ki jih rti malo.
CENTRALNI DELAVSKI SVET RUDNIKA LIGNIT A.VELENJE JE PONOVNO IZVOLIL LUDVIKA M ALI J A, DIPL. RUDARSKEGA INŽENIRJA, ZA DIREKTORJA. TA SE JE PRIJAVIL NA RAZPIS ZAVOLJO REELEKCIJE
PO 1971. LETU: 4 MILIJONE TON LIGNITA_
TEŽAV SE NI KONEC
Po ponovni izvolitvi je direktor Ludvik Mali odgovoril na naša vprašanja v zvezi s sedanjim položajem in možnostmi nadaljnjega razvoja velenjskega rudnika
• Lansko leto ste nadvse u-spešno zaključili poslovno leto, saj ste nakopali kar 400.000 ton lignita več, kot je določal proizvodni plan. Kaj je pripomoglo k tolikšnim dosežkom in ali je to znak, da ste velenjski rudarji prebrodili gospodarske težave, ki so vas spremljale zadnja leta?
— Leto 1969 smo v primerjavi z dosežki v letu 1968 res u-spešno zaključili: proizvodnjo smo s 3,404.000 proizvedenimi tonami presegli kar za 11 odstotkov, rudniški učinek pa tudi za skoraj 11 odstotkov! Ker smo delali tudi 3 odstotke več delavnikov kakor v letu 1968, smo osebne dohodke v lanskem letu, skladno z rezultati, lahko povečali za 14 odstotkov. Da bodo rezultati bolj nazorni naj povem, da smo lani nakopali s približno enakim številom zaposlenih, dnevno kar 1000 ton premoga več kakor leta 1968!
Tako dobri rezultati so na vsak način posledica velikega prizadevanja vsakega posamez-
LUDVIK MALI, dipl. rudarski inženir, ponovno direktor rudnika lignita
nika na njegovem delovnem mestu, učinkovite in uspešne organizacije dela, pa tudi boljših delovnih pogojev, ki nam jih je uspelo ustvariti v naših jamah z že večletnim doslednim izvajanjem postavljenih nalog, učinkovitih in dogna-nih, tako v pogledu varnosti kakor tudi v pogledu strokovnosti.
Tudi naša komercialna služba je s svojim prizadevanjem in uspešno reklamo — poleg suše in zime — uspela, da smo lahko vse nakopane količine prodali. Zavest, da je naš lignit le še potreben našemu gospodarstvu in našim ljudem, pa je vzpodbujala naše rudarje, da so se s še večjo voljo, še bolj vneto, zagrizli v milijone ton, v borbo za čim večji učinek, za čim cenejši lignit.
Do sedaj smo vse težave, ki so nastopile kot posledica likvidacije EKK in s tem popolnoma prekrižane perspektive nadaljnega razvoja rudnika, nenadnega, prehitrega in ne dovolj utemeljenega, lahko bi rekli, zaradi trenutne konjunk. ture in atraktivnosti le za nekatere panoge avanturističnega nadomeščanja domačega in tudi cenenega premoga z drugimi, plemenitejšimi, toda uvoženimi viri energetskih goriv, dotro premagovali. Tudi težave, v katere so zašle naše jame, ker je morala v glavnem osnovna proizvodnja premoga prenašati veliko finančnih naporov pri izgradnji Velenja in nastajajoče nove industrije v dolini, saj smo morali pristopiti -k sanaciji zapadnega polja še predno so bila izvršena vsa potrebna odpiralna dela (ne-obzidane, premalo podprte in nevzdrževane proge) smo že precej odpravili.
V prihodnje bomo skušali vse težave uspešno obvladati, kajti prepričani smo, da težavni konec, ko bomo premagali ene, bodo nastopile nove. —
• • Dalje na 5. strani
PLENUM OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
• Za petek, 16. januarja, popoldan je sklicana plenarna seja Občinskega sindikalnega sveta Velenje. Na njej bodo obravnavali položaj gospodarstva v Šaleški dolini, predlog republiškega zakona o minimalnih osebnih dohodkih in
organizacijsko-kadrovske priprave na jubilejni deseti občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Velenje, ki bo - kot računajo — v četrtek, 29. januarja, udeležilo pa se ga bo okrog 250 delegatov in gostov.
I
SKLICANA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZMS
Za sredo, 14. januarja, je	v naši občini. Posebej bodo še
sklicana druga seja občinske	govorili o slabi dejavnosti mla-
konference Zveze mladine Ve-	dinskih aktivov v gospodar-
lenje na kateri bodo razprav-	skih organizacijah. Ijali o organiziranosti mladine
NAGRADA V RAVNE
Naša novoletna nagradna križanka je razveselila marsikaterega bralca. Mnogi so nam sporočili, da jih je med prazniki razvedrila in da so si ob njej krajšali čas. Seveda pa vsem pri žrebanju sreča ni bila naklonjena. Izmed številnih prispelih rešenih križank smo iz bobna izvlekli naslednje nagrajence:
•	FRANCI IIUDOMAL, Ravne 82, Šoštanj - nagrada 100 dinarjev
•	MARIJA GNEZDA, Jenkova 6/24, Velenje - nagrada 80 dinarjev
•	JOLANDA VREČKO, Korotanska 13, Šoštanj - nagrada 60 dinarjev
•	MILAN GORSEK, Bcvče 28, Velenje - nagrada 30 dinarjev
•	ZORKO KOTNIK, Šmartno ob Paki - nagrada 20 dinarjev
•	SLAVICA POVH, Paka 24, Velenje - nagrada 10 dinarjev
•	GUSTAV LADINIK, Črna na Koroškem 154 - nagrada 10 dinarjev
•	FILIP OROŽEN, Griže 71, p. Griže - nagrada 10 dinarjev
•	JOLANDA STANTE, dom MSS, Magdalenski trg 5, Maribor - nagrada 10 din
•	SLAVKO VRTACNIK, Celjska 7, Velenje - nagrada 10 dinarjev
•	Nagrade bomo poslali po pošti.
TGO GORENJE MED EVROPSKIMI VELIKANI
Leto 1969 je skoraj 2.500 članski delovni kolektiv tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje zaključil nadvse uspešno. V letu 1970 pa ga spet čakajo dokaj zahtevne naloge. O tem in še o marsičem drugem je zato na pragu novega leta 1970 stekla beseda v pomenku z generalnim direktorjem Gorenja,
Ivanom Atelškom
niso majhne. Gorenje mora t velenjskimi obrati ustvariti 930 milijonov din realizacije, obrat Sever Subotica pa 160 milijonov din, skupaj bo torej TGO Gorenje Velenje doseglo že okrog 1 milijardo 100 milijonov din realizacije. Vendar pa kaže ob tem omeniti značilnost našega kolektiva, da si vsako leto zastavi lake naloge, da je treba potem krepko delati sko-
zi vse leto, da dosežemo plan. In tako bo tudi v letu 1970.«
OSNOVNA NALOGA: IZGRADNJA VEG NOVIH TOVARN IN POVEČANJE STORILNOSTI ZA 15 %
Zanimalo nas je, pred katerimi konkretnimi nalogami je TGO Gorenje Velenje v letu
• Dalje na 4. strani
Generalni direktor »Gorenja« IVAN ATELSEK
»V letu, ki se je pred dnevi poslovilo«, je uvodoma poudaril Ivan Atelšek, »je TGO Gorenje Velenje dosegla okrog 260 milijonov din realizacije in tudi sicer zadovoljive poslovne uspehe. Naloge za leto 1970
PLANSKE NALOGE SO PRESEGLI
Proizvodni načrt Termoelektrarne Šoštanj je za leto 1969 predvideval proizvodnjo 'ti9 milijonov k\Vh električni energije. Ker Je bila proizvodnja v prvem polletju za 35 milijonov kWh manjša, kot so računali, so bili v šoštanjski Termoelektrarni prepričani, da planskih nalog ne bodo dosegli.
Veliko pomanjkanje električne energije v zadnjih mesecih leta in pa neprekinjeno obratovanje šoštanjske Termoelektrarne skorajda s polno zmogljivostjo pa je prispevalo svoje, da je kolektiv predzadnji dan starega leta 1969 dosegel planske naloge, do konca leta pa je proizvedel celo 7 milijonov kWh električne energije več, kot je določal proizvodni načrt.
In še letošnji proizvodni načrt Termoelektrarne Šoštanj: proizvesti bo treba 773 milijonov kWh električne energije, oziroma 17 miiijonov kWh električne energije več, kot so jo proizvedli v letu 1969.
Tulipani in hiacinte so zacveteli
Napovedi Jožeta Vanovška, vodje enote rastlinjak velenjskega KOC, da bodo januarja zacveteli prvi tulipani pod steklenimi strehami, so se uresničile.
V ponedeljek, 5. januarja, so iz Velenja odposlali ljubljanskim Cvetličarnam prve cvetove tulipanov. V Velenju so dobili kar 22 različnih vrst čebulic tulipanov, najprej pa so zacvetele čebulice z rumenimi in rdečimi cvetovi.
Velenjski rastlinjak je prejel čebulice tulipanov iz Nizozemske, in sicer s posredovanjem ljubljanskih Cvetličarn, z zamudo, šele decembra. Siljene čebulice so zasadili takoj v zemljo, zdaj pa jih postopoma pre-
našajo v rastlinjak, kjer začno cveteti. Kot smo že omenili, so prvo pošiljko cvetov tulipanov poslali v Ljubljano, nekaj pa tudi v Celje. Največ tulipanov pa bodo pripravili v velenjskem rastlinjaku čez nekaj tednov, in sicer za 8. marec — dan žena.
Skupaj s čebulicami tulipanov pa so prejeli Velenjčani tudi 2.000 čebulic hiacint, ki so se pod stekleno streho velenjskega rastlinjaka tudi že razcvetele. Seveda gre za zgodnje sorte hiacint.
Ce ne bo težav okrog prodaje tulipanov in hiacint bodo po vsej verjetnosti v jeseni kupili še več čebulic tulipanov in hiacint. Pt 'vi poskusi z vzgojo teh žlahtnih cvetic so se obnesli.
rd
Po zadnji seji, obeh zborov občine Velenje
Odloki, soglasja, imenovanja
!Tudi za zadnjo sejo obeh zborov občinske skupščine Velenje je bil predložen obširen dnevni red. Sejo je tokrat vodil podpredsednik Drago Tratnik ,
Potem, ko so odborniki potrdili poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje, so spregovorili o predlogu za rešitev problema, o katerem smo v šaleški dolini razpravljali že precej časa. Končno je prišel na dnevni red seje predlog, da se reši problematika Topolšice, in to na način, da se ta zdravstveni zavod priključi k Splošni bolnišnici Celje. Zaposleni v bolnišnicah v Celju in Topol-šici so s predlogom soglašali in ga na referendumih tudi potrdili. Zato so odborniki po krajši razpravi izglasovali soglasje, da se Bolnišnica za pljučne bolezni in tuberkulozo Topol-šica priključi k Splošni bolnišnici Celje, v okviru katere do zunanji oddelek.
Ker bodo v Topolšico premestili bolnike iz Novega Celja, v Novem Celju pa bodo uredili zaščitni dom za ostarele, je velenjska Občinska skupščina na zadnji seji po krajši razpravi tudi sklenila, da preneha z delom 31. 12. 1969 socialni zavod »Dom počitka Šalek«.
ENAKE PRISPEVNE
STOPNJE ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KOT V LETU 1969
Skorajda brez razprave so odborniki soglašali s predlogom skupščine Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ravne za določitev prispevnih stopenj za zdravstveno zavarovanje. Te bodo ostale takšne, kot so bile lansko leto, zavarovanci pa si bodo pridobili nekatere nove pravice. Poudariti je ob tem treba, da so v nekaterih drugih komunalnih skupnostih socialnega zavarovanja zvišali stopnje prispevkov, istočasno pa tudi zvišali participacijo zavarovancev za koriščenje posameznih uslug.
SPREMENJEN ODLOK O OBČINSKIH PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV
Najbistvenejše spremembe v odloku o občinskih prispevkih in davkih občanov, ki je bil
sprejet na zadnji seji občinske skupščine Velenje, so naslednje:
9 za določitev prispevka iz delovnega razmerja po pavšalnih osnovah bo za gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetih veljala pavšalna osnova 250 dinarjev (25.000 starih din). Ta nova pavšalna osnova je precej nižja od prej veljavne;
0 spremenili so se najvišji in poprečni letni zneski osebnih dohodkov, ki jih dosežejo iz delovnega razmerja delavci določene gospodarske organizacije, ki opravljajo enako dejavnost v družbenem sektorju;
A odpravljen je davek na traktorje nad 35 KS, dalje na žage venecijanke ter na samo-rodno trto. V kolikor pa lastnik traktorja oz. žage venecijanke opravlja tudi usluge, se pravi, da stroje ne uporablja samo zase, pa se bo tako u-stvarjen dohodek posebej obdavčil.
Ko smo že pri odlokih s področja financ, naj omenimo, da so odborniki občinske skupščine Velenje na zadnji seji podaljšali veljavnost odloka o določitvi višine občinskega prispevka iz osebnega dohodka za izobraževanje ter dela občinskega prometnega davka, ki je dohodek TIS, ki je bil sprejet že leta 1969. Nadalje so sprejeli odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Velenje v I. trimesečju 1970. Z njim je določeno, da se bodo potrebe občinskih organov in proračunskih zavodov ter drugih uporabnikov proračunskih sredstev v prvem trimesečju leta 1970 oz. do sprejema občinskega proračuna financirajo na podlagi proračuna za leto 1969. Izdatki morajo biti v skladu z dotokom sredstev, lahko pa dosežejo največ 23% lanskih" izdatkov občinskega proračuna. Nadalje so bilipovečani taleb dohodki Jsot izdatki v občinskem proračunu za leto 1969, in sicer za 60.000 dinarjev, kolikor so znašala v občini Velenje dodeljena dodatna sredstva za priznavalnine borcem NOV.
POTRJENA TRŽNI RED IN
STATUT KMETIJSKEGA SKLADA
Na predlog sveta za blagovni promet so odborniki po
Topolšica seje priključila celjski splošni bolnišnici
Po dolgotrajnih razpravah o tem, kaj storiti v prihodnje z Bolnišnico za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica, se je zadnje mesece leta 1969 naposled izoblikoval predlog, da se Topolšica priključi k Splošni bolnišnici Celje, in sicer kot zunanji oddelek tega zdravstvenega zavoda.
Prevelike zmogljivosti bolnišnic za zdravljenje tuberkuloznih obolenj so posebej še v letih 1968 in 1969 močno ogrožale nadaljnje delo in obstoj Bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica. Po svoje je to problematiko še bolj zaostrovala razdeljenost Slovenije na več zdravstvenih regij, posebej še zapiranje zdravstvenih regij v lastne okvire.
Kot smo že omenili je bil po dolgotrajnih razpravah naposled vendarle dosežen sporazum, da Splošna bolnišnica Celje v Novem Celju ukine oddelek za zdravljenje pljučnih in tuberkuloznih obolenj in da večino bolnikov premesti v Topolšico, nekaj pa v oddelke Splošne bolnice v Celju. Istočasno pa bi Bolnišnica za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica prenehala
obstajati kot samostojen zdravstveni zavod in bi se pripojila kot zunanji oddelek z določeno stopnjo samostojnosti k Splošni bolnišnici Celje.
Predlagano rešitev sta podprla na referendumih tudi kolektiva bolnišnic Celje in Topolšica. Skupščina občine Velenje pa je na zadnji seji na predlog sveta za zdravstvo sklenila izdati soglasje k pripojitvi Bolnišnice za pljučne bolezni in tuberkulozo Topolšica k Splošni bolnišnici Celje. Istočasno pa je priporočila, da naj bi v prihodnje Topolšica imela status samostojne organizacije' združenega dela, ki samostojno u-stvarja in deli dohodek, predlagano pa je tudi bilo, da bi imela Topolšica tudi vnaprej svoj žiro račun. S podrobnejšo pogodbo pa naj bi se uredila razmerja med Splošno bolnišnico Celje in oddelkom Topolšica.
Predstavniki Bolnišnice Topolšica so med razpravo pojasnili odbornikom, da je že izdelan predlog novega statuta Splošne bolnišnice Celje, še 'v tem mesecu pa bodo, kot smo slišali na seji, tucli volitve v nove samoupravne organe.
daljši razpravi na zadnji seji sprejeli tržni red. Tako je urejena organizacija in poslovanje velenjskega trga, ki je za poslovalnico »Tržnica« trgovskega podjetja EKA. S tržnim prostorom upravlja KOC Velenje, tržno pristojbino pa bo določal delavski svet KOC Velenje v soglasju z občinsko skupščino.
Nadalje je bil spremenjen odlok o enotnem razseku in enotnem načinu prodaje svežega mesa na drobno na območju občine Velenje, in sicer tisti dfcl, ki govori, da se kaznuje zaradi kršitev določb tega odloka za prekršek gospodarska organizacija z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev, njena odgovorna oseba pa z denarno kaznijo do 300 dinarjev, in sicer zaradi tega, ker so kazni predvidene že v temeljnem zakonu
0	blagovnem prometu.
Medtem, ko so na eni od
prejšnjih sej odborniki velenjske občinske skupščine ustanovili kmetijski sklad, so na zadnji seji potrdili statut tega sklada. Sklad je pravna oseba in ga predstavlja in zastopa predsednik občinskega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Statut, med drugim tudi določa, da so sredstva sklada namenjena za pospeševanje organizirane kmetijske proizvodnje in izobraževanje kmetijskih proizvajalcev, in sicer v skladu s.smernicami programa razvoja kmetijstva v občini.
Odborniki so nadalje soglašali s spremembo statuta Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje. Skupščina TIS bo štela v prihodnje 33 članov, in sicer bo sestavljena iz 2 predstavnikov občanov, ki jih bo imenovala komisija za volitve in imenovanja, nadalje iz 14 predstavnikov izobraževalnih zavodov, 8 predstavnikov delovnih organizacij, ki jih bo v soglasju z njimi imenoval občinski sindikalni svet, 4 predstavnikov zainteresiranih predstavnikov družbeno političnih organizacij ter 5 predstavnikov občinske skupščine. Izvršni odbor pa bo odslej štel 11 članov. Mandatna doba članov skupščine in izvršnega odbora TIS bo 4 leta. Novost v statutu TIS je določba, da Temeljna izobraževalna skupnost enkrat letno podeljuje posebne nagrade zaslužnim prosvetnim delavcem za trajnejše, vzorno in uspešno delo. Nagrade podeljuje izvršni odbor TIS, postopek in merila za podelitev nagrad pa se predpišejo s posebnim pravilnikom.
In končno je bil sprejet tudi odlok o sredstvih, ki se izločajo iz skladov skupne porabe za subvencioniranje stanarin v letu 1970. Do spremembe višine stanarine morajo delovne organizacije in druge družbe-no-pravne osebe ter državni organi izplačevati na poseben račun pri SDK iz sredstev skladov skupne porabe, ki se formirajo po 1. členu zakona o
1	izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, 8 "/o denarja za kritje razlike v stanarinah.
UGOTOVLJEN SPLOŠNI INTERES
Na zadnji seji je velenjska občinska skupščina, med drugim, ugotovila tudi splošnf interes za gradnjo proizvodne hale V. za TGO Gorenje, nadalje za zgraditev podaljška podaljška industrijskega tira do proizvodne hale V in kolektor-ja ter parkirnega prostora, prav tako za potrebe TGO Gorenje.
Odborniških vprašanj tokrat
niso obravnavali, pač pa so se dogovorili, da bodo odborniki pismeno posredovali nova vprašanja, odgovore nanje pa bodo prejeli na prihodnji seji.
Občinska skupščina Velenje pa je na zadnji seji soglašala tudi s predlogom Ljudske knjižnice Šoštanj in Knjižnice Velenje, da se z novim letom 1970 šoštanjska Ljudska knjižnica pripoji h Knjižnici Velenje.
Napovedujejo, da bodo lepo urejene prostore mladinskega kluba v Velenju že prve dni prihodnjega meseca zaprli - Rudarski šolski center povsem upravičeno odklanja kritje celotnih stroškov za vzdrževanje mladinskega kluba.
Se mladi zadnjič
zbirajo v svojem
klubu?
Zadnje dni je med mladimi v Velenju završalo. Novica, da bodo ukinili mladinski klub jih je presenetila, presenetila tembolj, ker so jo zvedeli z letaka, ki je mlade prejšnji petek vabil na sestanek. Tu naj bi namreč obravnavali ekonomski položaj in perspektivo njihovega kluba.
V Velenju že več let obstaja mladinski klub v stavbi, ki jo je zgradil rudarski šolski center. Ta je tudi plačeval stroške za kurjavo, elektriko, čiščenje, vodstvo kluba in drugo. Klub je sicer z bifejem in prireditvami ustvarjal nekaj dohodka, ki pa so ga uporabili za razne klubske dejavnosti. Prejšnje leto je le Gorenje prispevalo za dejavnost mladinskega kluba 25 tisoč dinarjev, druge delovne organizacije pa so ostale ob strani.
Finančni načrt kluba za letos predvideva 267.990 dinarjev, kar pomeni, da velenjski mladinski klub ni poceni. Čeprav računajo, da bodo sami ustvarili 140 tisoč dinarjev in da bo nekaj denarja še primaknil rudarski šolski center, manjka še vedno nekaj deset tisoč. Spričo takšnega stanja se nekateri mladi Ve-lenjčani sprašujejo ali ne bi bilo bolje dejavnosti, ki so jih imeli sedaj v res bogatem klubu, razvijati drugje in denar, ki je na voljo, racionalneje uporabiti. Sicer pa sta le dve izbiri: nekje dobiti manjkajoči denar ali pa se zadovoljiti z drugim, cenejšim prostorom.
Upravni odbor mladinskega kluba je za letos pripravil res pester program dejavnosti. Sestavili so ga z namenom, da bi klub postal kotiček v katerega bi prihajali mladi iz šol in tovarft. Takole so med drugim v programu zapisali:
»Osnovni namen mladinskega kluba je, da združuje delavsko in šolsko mladino, ko ta ustvarja medsebojne tovariške odnose in s svojim delom veliko prispeva k izoblikovanju celotnega družbenega delovanja v velenjski občini. Mladinski klub je interesna organizacija, ki s svojimi ustvarjalnimi odnosi, predvsem pa z vsebino dela sodeluje pri vzgoji mladih ljudi... Ustanovili smo sekcije, kjer bodo mladi ljudje lahko razvijali svoje interese, tovarištvo, samoupravne odnose, pridobivali navade za kolektivno delo, življenje in znanje. Vse to je sestavni del socialistične vzgoje, ki si jo mladi pridobivajo v šoli in
tam kjer delajo. Za to pa ni le skrb kluba ali Zveze mladine, temveč vseh družbeno političnih organizacij in delovnih kolektivov v občini.«
Zahteva, da bi rudarski šolski center še vnaprej v celoti vzdrževal mladinski klub, je prevelika. Ce bodo v občini vendarle zbrali manjkajoči denar in kluba ne bodo ukinili, potem bo moral biti odnos in zanimanje mladih do klubskih dejavnosti drugačen. Tolikšna sredstva in zelo velik klubski prostor bi morali mladi pogosteje obiskovati. Tudi iz njihovih ust je bilo slišati, da je klub slabo obiskan in da mladi številne-je obiskujejo druge lokale v Velenju. Če je temu res tako, potem je upravičen pomislek, ki smo ga že napisali,
da je potrebno razmisliti i smotrnosti porabljenega pre štora. Mimogrede povedane za prostore v pritličju veliki ga stanovanjskega poslopj se zanimajo že nekatere t] govske organizacije.
Kakorkoli bodo že reši zadevo okrog mladinskeg kluba, bodo morali — v sed< njih ali novih prostorih -nekateri mladeniči, ki zadnj čase kar precej krat prekor; čijo meje spodobnosti, p< svetiti več pozornosti lepem vedenju v klubu. Na to op< zarja tudi vodstvo kluba i se pritožuje, da posamezr obiskovalci ne pazijo na opn mo in jo malomarno uničuj« jo. S takšnim vedenjem p seveda škodujejo sebi in tuc drugim.
Iz Šmartnega ob Paki
NOVE KNJIGE
Prosvetno društvo v Šrnart-nenv^eb Paki je naročilo več knjig za svojo knjižnico. Knjige so po vsebini dobro izbrane. JVIed njimi so tudi takšne, ki opisujejo naš narodnoosvobodilni boj. Prav je, da se mlajši seznanijo z vsebino teh knjig, kajti opažamo namreč, da je ta borba nekaterim premalo znana, kar pa ni prav. Šmarčane vabimo, da se v večjem številu vpišejo v našo knjižnico.
OBNOVLJENA DVORANA
Dvorana Partizana je sedaj obnovljena. Uredili so razsvetljavo in centralno kurjavo. Sedaj pa res ne bo moglo biti več izgovorov, da ni mogoče organizirati in ljudem predstaviti kako dramsko delo ali temu podobno. Bojimo se le, tla bo morda sedaj v dvorani prevroče, kakor je bilo prej premrzlo. Morda se razumemo?
NOVOLETNO DARILO Veliko veselja in zadovolj stva so bili deležni tisti člar ZB, katerim je na predlog kra jevne organizacije, poslala ot činska zveza borcev NOV, z novo leto primerno denarn pomoč. Vsi ti se zahvaljujej za to pozornost.
Z. £
Hotel PA K A
VELENJE
^ Mednarodni barski program
0 Strip-teas Strip-teas
0 Vsak dan
razen ponedeljka

i filh *[i - - ■
Trgovsko podjetje
»ZARJA« Šoštanj
^ ima na zalogi še nekaj televizijskih ♦ sprejemnikov po znižanih cenah. Izkoristite izredno priložnost, dokler traja zaloga.
Možen je tudi nakup na kredit.
Nadomestne volitve, razrešitve, imenovanja
% Ker se je Rudi Kovačič, dipl. strojni inženir, odbornik zbora delovnih skupnosti zaradi preselitve v Ljubljano odpovedal odborniškemu mandatu in je občinska skupščina odpoved sprejela, so za sredo, 23. februarja razpisane nadomestne volitve v 9. volilni enoti za volitve v ZDS, ki obsega podjetje Polypex Šoštanj in obrat tovarne perila Toper Celje v Šoštanju.
9 Na izpraznjeno prosto delovno mesto sodnika občinskega sodišča v Šoštanju je občinska skupščina imenovala Draga Šinkarja, dipl. pravni-
ka iz Nazarij, doslej pravnega referenta v podjetju GLIN Nazarje.
0 Na peto prosto delovno mesto sodnika občinskega sodišča Šoštanj je bil izvoljen Edo Centrih, dipl. pravnik iz Velenja, ki je bil sodnik okrožnega sodišča v Celju in je bil te dolžnosti razrešen na lastno željo.
9 Sporazumno z občinsko skupščino Mozirje so za dobo 2 let imenovali 60 sodnikov — porotnikov Občinskega sodišča Šoštanj.
® Za šefa katastrskega urada v 'Upravi občinske skupščine je bil imenovan Ivan Gaber iz
Žalca, diplomant višje upravni šole, doslej geometer v oddelki za kataster in izmero zemljiš< v Žalcu. (Mesto šefa katastr skega urada je bilo že dal nezasedeno).
9 Kot predstavniki občinski skupščine so bili v skupščini TIS imenovani Drago Tratnik Stane Lipnik, Ivan Širše, dipl inž. Štefan Zagoričnik in Dani Verbovšek.
© Zaradi preselitve Tonete Remžgarja v Ljubljano je bi za novega člana sveta za bTa-govni promet izvoljen dipl ekonomist Mirko Žolnir iz Velenja.

RAZGIBAM DEJAVNOST MLADIH
Novosti: revija nastopov mladinskih gledaliških skupin, srečanje pionirjev - pesnikov iz vse Slovenije v Šoštanju, risanje na asfaltu na temo »iz življenja rudarjev« za praznik mladosti in prva podelitev orehodne zastave XIV. divizije najuspešnejšemu pionirskemu odredu šaleške doline.
lzvenšolska dejavnost mladih v šaleški dolini je vsako leto izredno razgibana. Tako bo tudi v šolskem letu 1969-19?0, kakor je mogoče ugotavljati iz letnega programa, ki ga je pripravila občinska pionirska komisija pri občinski zvezi l)PM Velenje.
V Velenju si predvsem prizadevajo, da bi v tem in prihodnjih letih predvsem oživili kulturno dejavnost mladih, na ta način pa bi dobili mladi tudi več navdiha za lastno ustvarjanje in aktivno sodelovanje v društvih' in sekcijah. Sicer pa se najmlajši vključujejo v dejavnosti, za katere se najbolj zanimajo in ki lahko pomembno vplivajo na razvijanje osebnosti in ustvarjalnosti mladih.
DOSEDANJA DEJAVNOST
Ob ocenjevanju aktivnosti mladih v zadnjih štirih mesecih je treba priznati, da delovni program mladi iz šaleške doline vestno izpolnjujejo.
Tako so septembra skrbno proslavili dan pionirjev, po vseh pionirskih odredih pa so ob tej priliki pripravili letne konference. Predstavniki Velenja pa so se udeležili tudi prvega srečanja pionirjev iz novih mest Jugoslavije v Novi Gorici in sodelovali v programu.
Oktobra je bila na osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha v Šoštanju razstava likovnih del cicibanov in pionirjev, in sicer na čast prazniku občine Velenje. V tem mesecu so pionirski odredi seznanili delovne organizacije, ki imajo nad njimi patronat, s programi aktivnosti za šolsko leto 1969-1970.
Novembra je bilo v pionir-
Iz sosednjih krajev
SLOVENJ GRADEC
Ustanovljen sklad za financiranje civilne zaščite in teritorialne obrambe — Ko je svet a narodno obrambo obravnaval obrambne priprave v Mislinjski dolini ter analiziral naloge na področju narodne obrambe, ki jih bo treba opraviti do leta 1975, je sklenil predlagati občinski skupščini, da sprejme sklep o ustanovitvi posebnega sklada za financiranje civilne zaščite in teritorialne obrambe. Predlog sveta za narodno obrambo je občinska skupščina Slovenj Gradec na zadnji seji sprejela. Med prvimi na Slovenskem je ustanovila sklad za financiranje obrambnih priprav, in sicer z namenom, da se trajno zagotovi denar za izvajanje nalog na področju civilne zaščite in leritorialne obrambe ter za financiranje posameznih nalog s področja narodne obrambe.
V skladu za financiranje obrambnih priprav bodo zbirali sredstva iz občinskega proračuna ter prispev-Ike delovnih organizacij. Z zbranim denarjem pa bodo liinancirali organiziranje, opremljanje in pouk enot Jcivilne zaščite ter enot teritorialne obrambe na ob-lmočju občine Slovenj Gradec ter enot teritorialne obrambe delovnih organizacij v Mislinjski dolini. Na-Idalje bodo porabili denar za kritje stroškov za osnov-Ini in dopolnilni pouk prebivalstva za obrambo in za-išfito ter za nakup in vzdrževanje materialnih sred-Istev.
Uspešni v tovarni meril TRISO — Delovni kolek-Jtiv tovarne meril TRISO iz Slovenj Gradca se lahko Ipovsem upravičeno uvršča med tiste delovne organi-Izacije v Mislinjski dolini, ki so izredno uspešno kon-l&le poslovno leto 1969. Dosegel je proizvodnjo v vrednosti 23 milijonov din, oziroma kar 7 milijonov din č, kot so računali. Na povečanje vrednosti proiz-dnje je vplivala predvsem večja proizvodnja, ki pa |o je pogojevala tudi večja produktivnost. Več kot polovico vseh izdelkov pa so iz tovarne meril TRISO »preteklem letu odpremili v tujino, in sicer izključ-i na tržišča s konvertibilnimi valutami.
Letos bodo v slovenjegraški Tovarni meril TRISO isegli, kot računajo, proizvodnjo v vrednosti okrog i milijonov din, več kot polovico vseh izdelkov pa do, kot tudi lansko leto, odposlali na tuja tržišča.
Občni zbor občirtskega sindikalnega sveta — V (Slovenjem Gradcu so se skrbno pripravili na občni or tamkajšnjega občinskega sindikalnega sveta, ki to soboto, 17. januarja. V središču pozornosti na čnem zboru OSS Slovenj Gradec bo nedvomno raz-jfava o samoupravljanju v delovnih organizacijah v flislinjski dolini. Občinski sindikalni svet je namreč [vedel posebno anketo o samoupravljanju v delov-i kolektivih slovenjegraške občine. Sicer pa bodo tokratnem občnem zboru OSS govorili tudi o na-ialjnjem gospodarsko-družbenem razvoju tega ob-nočja, o izvajanju smernic gospodarske reforme ter uveljavljanju določb XV. ustavnega amandmaja.
Seja občinske skupščine — Pred novim letom se sešla tudi občinska skupščina Slovenj Gradec. Med gim je sklepala o prevzemu soustanoviteljskih Vic za Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, obrav-ivala je stanje in naloge na področju blagovnega meta, gostinstva in turizma ter sprejela odlok o itanovitvi sklada za pospeševanje kmetijstva v obli Slovenj Gradec. Sprejela je tudi več odlokov s 'ročja financ, dala soglasje k stopnjam prispevaj fcv za zdravstveno zavarovanje v letu 1970 in obravnavala še nekatera druga tekoča vprašanja.
sko organizacijo sprejeto več kot sto cicibanov. Pionirska komisija pa je pripravila razgovor s predsedniki vseh pionirskih starešinskih svetov. Razpisani pa so bili nadalje tudi natečaji za tekmovanje v Jugoslovanskih pionirskih igrah, ki potekajo tudi letos pod geslom »Ljubimo svojo domovino in vse njene bratske narode«.
Zadnji mesec v starem letu 1969 sta bila v Velenju in Šoštanju sejma rabljene smučarske opreme, pripravljen je bil tudi seminar za vodje pionirskih organizacij na šolah, mladi pa So pripravili tudi več prireditev v okviru novoletnega slavja.
i
V	FEBRUARJU ZAČETEK
PRVE REVIJE
DRAMSKIH PRIREDITEV
Medtem, ko bodo pripravili v januarju v Belih vodah in v Plešivcu zimovanja za pionirje in smučarske tečaje, se bo ob slovenskem kulturnem prazniku — 8. februarja začela prva revija dramskih skupin mladih iz Šaleške doline, ki jo bodo končali v aprilu, najboljša skupina pa se bo udeležila republiške revije v Idriji. Vse skupine bodo nastopale v Kulturnem domu v Velenju, omogočili pa jim bodo gostovanja še v Šoštanju in morebiti tudi v Šmartnem ob Paki.
V	polnehi teku je tudi že tradicionalno tekmovanje za Kajuhovo bralno značko. Medtem, ko se je lani potegovalo za Kajuhovo bralno značko 1.800 mladih iz šaleške doline, jih je letos prijavljen nih že 1.900.
Mladi iz velenjske občine bodo marca sodelovali na zimski pionirski olimpijadi, ki bo v Celju in na Golteh, in sicer v smučanju, drsanju in sankanju, v tem času pa bodo tudi gostitelji okrog 150 do 200 pionirjev in pionirk iz vse Jugoslavije — udeležencev olimpijade.
V	marcu bodo skušali v Velenju spet oživiti dejavnost pionirskih hišnih svetov, in sicer ob sodelovanju šol, krajevne skupnosti in staršev.
Aprila bodo mladi spet sodelovali pri Kurirčkovi pošti, ki bo v letošnjem jubilejnem letu, ob 25-letnici osvoboditve, organizirana kar najbolj množično in slovesno. Organizirano pa bo tudi posamično in ekipno tekmovanje v šahu, najboljši pa bodo sodelovali na medobčinskem in republiškem tekmovanju.
MAJA V ŠOŠTANJU
PRVO SREČANJE
MLADIH PESNIKOV
V	Šoštanju, rojstnem kraju revolucionarja, pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika-Kajuha, bo maja letos prvo srečanje slovenskih pionirjev — pesnikov. Prireditev naj bi postala v prihodnje tradicionalna, v Šoštanju pa bi začeli sistematično zbirati najuspelejše stvaritve pionirjev — pesnikov iz vse Slovenije. Na majsko srečanje slovenskih pionirjev — pesnikov bodo pobavili po dva ustvarjalca iz vsake slovenske občine. Kot računajo bodo pionirji pripravili večer poezije, najboljše pesmi pa bodo organizatorji objavili v posebnem zborniku.
V	počastitev praznika mladosti bodo mladi risali na asfalt na temo »Iz življenja rudarjev«.
PRVA PODELITEV
PREHODNE ZASTAVE
XIV. DIVIZIJE
V	počastitev 25-letnice osvoboditve bodo mladi iz vseh krajev velenjske občine pripravili akademijo. Na akademiji bodo prvič slovesno podelili prehodno zastavo XIV. divizije tistemu pionirskemu odredu, ki bo v tem šolskem letu najbolj uspešno prenašal tradicije NOB na člane, to je s pohodi po partizanskih poteh, stikih z borci NOV, obiski partizanskih mamic, vzdrževanju okolice spomenikov itd.
— R —
V letu dni se je gospodarjenje v tovarni usnja Šoštanj povsem spremenilo. Ko so pred dobrimi dvanajstimi meseci pregledovali proizvodne in finančne uspehe, so lahko ugotavljali, da gospodarjenje ni najboljše. Poslovanje so zaključili z izgubo, zaposleni so prejemali minimalne osebne dohodke, grozila pa je tudi uvedba prisilne uprave.
Šoštanjski usnjarji so zadovoljni
Takrat so se odločili, da zagotove za vodenje delovne organizacije nov kader, strokovnjake. Ta odločitev se je pokazala kot izredno učinkovita. Trije strokovnjaki, ki so prišli v šoštanjsko Tovarno usnja, so v sorazmerho kratkem času dokazali, kaj pomeni dobro gospodarjenje. Zato so šoštanjski usnjarji te dni zadovoljni. S proizvodnjo iz leta 1969 so ustvarili 52 milijonov din realizacije, oziroma 5 milijonov din Več, kot šo računali. Večje količine zgornjega usnja so odpremili tudi v izvoz.
Medtem, ko so poslovanje v letu 1968 končali z izgubo, so v letu 1969 ustvarili 1,800.000 din skladov, oziroma kar trikrat več, kot so računali. Amortizacije pa so zbrali 2 milijona din, ki pa bo porabljena za nakup strojev za modernizacijo proizvodnje. Pa tudi poprečni osebni dohodki zaposlenih so bili v drugi polovici leta 1969 nad 1.000 dinarjev.
Novo vodstvo šoštanjske Tovarne usnja je kaj kmalu ugotovilo nekatere pomanjkljivosti, ki so ovirale doseganje še večjih proizvodnih
in finančnih uspehov. Zdaj gradijo v tovarni novo lužil-nico. Dela bodo veljala okrog 7 milijonov din, izvajata pa jih GIP GRADIŠ in KOSTROJ iz Slovenskih Konjic, ki je dobavitelj opreme. Nova lu-žilnica bo omogočila za skoraj tretjino večji namok kož in 2a pra:v toliko povečanje proizvodnje kromovega usnja. Najsodobnejša oprema in tehnologija pa bosta omogočili kar najbolj racionalno izko-riščeilje surovin.
Računajo, da bo nova lu-žilnica v Tovarni usnja Šoštanj obratovala s polno zmogljivostjo že v drugem polletju 1970, omogočila pa bo v tem letu ustvaritev proizvodnje v vrednosti okrog 60 do 65 milijonov din. Sicer pa računajo v šoštanjski Tovarni usnja, da bodo že leta 1971 dosegli proizvodnjo V vrednosti 80 milijonov din, ob tem pa najmanj 3 milijone din skladov in 2,5 milijona din amortizacije.
Pomembno je zlasti, da je novo vodstvo v Tovarni usnja na stežaj odprlo vrata novim strokovnjakom in da si v zadnjem času intenzivno prizadeva poiskali za prihodnje
bolj siguren nadaljnji razvoj te šoštanjske tovarne, s tem v zvezi pa tudi povečanje proizvodnje.
Zato ni čudno, da je kolektiv šoštanjskih usnjarjev zdaj, ko pregleduje uspehe, dosežene v letu 1969, in ko programira nadaljnji razvoj, zadovoljen. Zdaj bo osnovna naloga kolektiva, da zastavi vse sile za uresničitev programov nadaljnjega razvoja Tovarne usnja Šoštanj.
Simpozij o alergiji dihal
• Zadnjo soboto je bil pod pokroviteljstvom Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje V središču Šaleške doline drugi simpozij o alergiji dihal, ki sta ga organizirala alergološika sekcija Slovenskega zdravniškega društva in medobčinski zdravstveni center Celje.
Še enkrat:
NOV TRGOVSKI OBJEKT
V zadnji številki vašega lista ste objavili članek pod naslovom »Nov trgovski objekt« v katerem pišete o nujnosti novega trgovskega lokala v Smartnem ob Paki ter o pripravljenosti trgovskega podjetja Merx, da reši ta problem. Občani Šmartnega toplo pozdravljamo takšno razumevanje in želimo, da bi se obljube tudi čimprej uresničile.
Ker pa v članku navajate, da sem na predzadnji «eji občinske skupščine postavil odbor-niško vprašanje o tej zadevi in v nadaljevanju pišete o problemih in pomanjkljivostih sedanje trgovine, iz česar bi se dalo sklepati, da so vse navedbe moje, moram dejstva nekoliko obrazložiti.
Nikjer nisem omenjal slabe založenosti trgovine, ki po mojem ne more biti dosti boljša in je sedanjim razmeram primerna. Nisem tudi omenjal, da čedalje več občanov kupuje v Žalcu ali v Mozirju. Menim, da teh potrošnikov ni kdo ve kako veliko, več bo po mojem tistih, ki se iz Letuša ali Andraža oskrbujejo v Smartnem ob Paki. Zato je tudi potreba po novem lokalu tem večja. 4 Kar zadeva postrežbo pa sem na skupščini povedal, da
se celotni kolektiv trudi po svojih najboljših močeh, da bi pri sedanjih pogojih dela, ki so izredno težavni, čim bolj zadovoljil potrošnike. Resnici na ljubo je treba povedati, da so vse prodajalke zelo prijazne, prizadevne in ustrežljive. Želim, da bo tolikšno Ustrežlji-vost našel človek tudi v drugih trgovinah, ki delajo v mnogo boljših pogojih. Zal temu pogosto ni tako.
K hitrejši postrežbi pa bi lahko dosti pripomogli potrošniki sami. Večkrat sem že videl, kako naglo je bil postrežen otrok, ki je prinesel r»a listku napisano, kaj mora kupiti. Na drugi strani pa kdo od odraslih včasih tako menca, kaj naj kupi, da je kar težko gledati, kako se šele na prijazno proda-jalkino vprašanje: »Še kaj, prosim?«, spomni, kaj vse mora še kupiti. In ko se to nekajkrat ponovi, mora prodajalka
r - ----1
1 VASA ' PMSMA,
L____J
Odgovor komunalno obrtnega centra Velenje
V zvezi s prvo zgodbico v Šaleškem rudarju št. 21, je komunalno obrtni center Velenje dolžan pojasniti neresničnost članka:
1.	Popolnoma neresnična je navedba pisca, da je komunalno obrtni center Velenje zaračunal naročniku stroške delavca, ki je izdajal orodje. Vsaj tak račun ne obstaja v knjigovodstvu podjetja.
2.	Komunalno obrtni center je pri urejanju ceste do Šentilja sodeloval s prostovoljnim delom na samem gradbišču, kot tudi pri organiziranju dobave orodja in odstopil štabu za udarniško delo večjo količino orodja in brezplačno izvršil prevoze orodja v breme svoje-
ga sklada skupne porabe.
Pozivamo pisca prve zgodBt-ce, da dokumentira svoje trditve, v nasprotnem primeru naj se v šaleškem rudarju o-praviči kolektivu komunalno obrtnega centra, ki mu ni vseeno, kaj se o njem neresničnega piše.
Tehnični vodja: Drolc Branko dipl. gradb. ing.
PRIPIS UREDNIŠTVA:
Na račtmu komunalno obrtnega centra Velenje, poslanega štabu za udarniško delo in zavoljo katerega smo napisali zgodbico, piše: »Zaračunavamo vam prevzemanje in štetje orodja ter popravilo orodja.«
tekati po stvari od enega konca trgovine do drugega. Pa kljub vsemu ne pade senca nejevolje čez njen obraz.
Potrudimo se, da bomo tudi potrošniki pripomogli k hitri postrežbi, pa bo manj negodovanja in tudi čakanja.
Avgust Podgoršek,
Rečica ob Paki
ODGOVOR UREDNIŠTVA:
O trgovini v Šmartnem ob Paki je bilo govora na več sejah občinske skupščine. Med drugim je o tem problemu govoril na seji 9. julija odbornik Avgust Podgoršek iz Rečice ob Paki in opozoril občinsko skupščino na velike težave, ki jih imajo prebivalci naselja Šmartno ob Paki in okolice s trgovino v tem kraju. Edini trgovski lokal v Šmartnem ob Paki je pred leti prevzelo trgovsko podjetje Merx Celje. Trgovina mora oskrbovati okoli 1.500 prebivalcev z vsem trgovskim blagom, v njej pa so začeli prodajati tudi kruh, tako da je v trgovini zlasti v sobotah neznosna gneča. Včasih marajo kupci tudi po dve uri čakati, da jih trgovsko osebje postreže. V trgovino se ni ničesar investiralo in je ena od najslabših v celotni celjski regiji.
Tako je torej govoril odbornik Avgust Podgoršek iz Rečice ob Paki na seji občinske skupščine 9. julija letos (vzeto iz zapisnika). Na zadnjt seji občinske skupščine pa mu je bil, kot smo zapisali v sestavku Nov trgovski objekt, po-' sredovan odgovor. Rafko Ber-iočnik je «dbornike seaaanil z razgovori, ki jih je imel tržni inšpektor s predstavniki krajevne skupnosti in delovnih organizacij iz Šmartnega ob Paki. Takrat je bilo ponovno ugotovljeno, da obstoječi trgovski lokali ne zadoščajo več (gneča, slaba založenost, slaba postrežba, odtok kupne moči itd.). Rafko Berločnik pa je s problematiko seznanil predstavnike celjskega Merxa, ki so mu zagotovili, kot smo zapisali, da bodo prihodnje leio pristopili k izgradnji novega trgovskega objekta v Šmartnem ob Paki,
GORENJE MED EVROPSKIMI VELESILAMI
• Nadaljevanje s 1. strani
1970? Generalni direktor, Ivan Atelšek, je povedal, da je v načrtu v prvem polletju 1970 dograditev tovarne televizijskih sprejemnikov, do jeseni bo treba dograditi novo tovarno štedilnikov, začeli pa bodo tudi z izgradnjo tovarne gospodinjskih pripomočkov v Velenju in tovarne malih gospodinjskih strojev v Mozirju. Nalog okrog osvajanja nove proizvodnje oz. dopolnjevanja asortimenta proizvodnje gospodinjskih strojev pa je še več.
Pomembna naloga je tudi povečanje storilnosti za 15%. Storjeni so bili že prvi ukrepi, da bi to, sicer dokaj zahtevno nalogo, tudi izpolnili.
Ob vsem tem pa ne gre pozabiti, da se je industrija elektromotorjev »Sever« iz Suboti-ce z novim letom priključila h Gorenju in da bo treba storiti vse, da bodo v Severju v prihodnje maksimalno izkoriščali zmogljivosti in povečali proizvodnjo.
IZVOZITI ZA 10 MILIJONOV DOLARJEV IZDELKOV!
TGO Gorenje Velenje se bo morala v prihodnje v še večji meri vključiti v mednarodno delitev dela. Medtem, ko so lani izvozili za okrog 3,5 milijona dolarjev izdelkov, določa načrt za leto 1970 izvoz v višini 7 milijonov dolarjev. »Računamo pa,« je pristavil Ivan Atelšek, »da bomo poslali letos na tuja tržišča za 10 milijonov dolarjev izdelkov!«
SODELOVANJE IN POVEZOVANJE KREPITI SE NAPREJ
V letu 1969 so bili storjeni prvi koraki na poti povezova-
nja oz. trdnejšega poslovno tehničnega sodelovanja, tako med TGO Gorenje Velenje in kooperantsko industrijo, kot med TGO Gorenje in drugimi jugoslovanskimi proizvajalci strojev in opreme za gospodinjstva. »V tem letu pa bo treba storiti še več pri povezovanju kooperantsk e industrije z Gorenjem. Kooperantski industriji moramo pomagati tako, da jim bomo odkupili maksimalne količine sestavnih delov za naše izdelke in s tem zagotovili tudi maksimalno izkoriščanje zmogljivosti. Z operacijskimi raziskavami bomo nudili pomoč kooperantski Industriji, pomagali pa ji bomo tudi pri odpravi pomanjkljivosti«, je poudaril generalni direktor TGO Gorenje, Ivan Atelšek.
»Seveda pa moramo nameniti posebno pozornost prav nadaljnjemu širjenju povezovanja in združevanja kooperantske industrije ter proizvajalcev strojev in opreme za gospodinjstva. Z novim letom 1970 sta se TGO Gorenje Velenje priključila industirja elektromotorjev Sever Subotica in velenjski Chrommetal. V teku pa so razgovori z večjim številom proizvajalcev sestavnih delov za izdelke Gorenja. Ti naj bi se v prihodnje v še večji meri vključili v proizvodni program Gorenja. Seveda pa bomo nadaljevali sodelovanje s cetinjskim OBODOM, se pravi, da bomo že zastavljeno pot nadaljevali«, izjavlja generalni direktor TGO Gorenje Velenje.
Ivan Atelšek je v pomenku tudi naglasil, da mora v prihodnje TGO Gorenje v kar največji meri vplivati tudi na poslovanje kooperantov. S tem bodo prispevali pomemben delež tudi k utrjevanju gospodar-
Naloge krajevne organizacije SZDL Šoštanj
Na nedavni konferenci krajevne organizaeje SZDL Šoštanj, o kateri smo že obširnejše poročali, so sprejeli pomembne sklepe in naloge za bodoče delo. O teh je že razpravljal novoizvoljeni krajevni odbor in sklenil, da sklepe objavi v Šaleškem rudarju.
Najvažnejše naloge krajevne organizacije SZDL v Šoštanju so naslednje:
•	Da bodo lahko občani v bodoče še v večjem številu sodelovali pri obravnavanju in razreševanju vseh pomembnejših vprašanj in krajevnih zadev, bo krajevni odbor SZDL pospešeno utrjeval in si prizadeval razvijati drubeno upravljanje na vseh področjih družbenega dela. Posebna prizadevanja bodo veljala organiziranju sekcij za delo na posameznih interesnih področjih, izdelavi njihovih delovnih načrtov in ustrezni organizacijski in vsebinski dejavnost vseh sekcij.
•	Nadalje bo krajevni odbor sodeloval s svetom krajevne skupnosti, iskal in utrjeval oblike za organizirano sodelovanje širokega kroga občanov pri obravnavanju krajevnih vprašanj.
•	Še načrtnejše kot doslej bo krajevni odbor SZDL oktiviral občane za čim pomembnejši delovni in materialni prispevek pri urejevanju del, ki predstavljajo neposredno pridobitev za kraj in njegove prebival-, ce ter z nenehnim prizadevanjem za lepši izgled našega prijetnega mesta. Gotovo pa bomo Soštanjčani pripravljeni prispevati delovni delež okoliškim krajem pri uresničevanju njihovih programov za modernizacijo cest, ki povezujejo naše mesto z okolico, kot so včasih okoliški prebivalci prispevali pomemben de-
lež za ureditev mestnih središč.
•	Še več prizadevanja kot doslej bo namenjenega boljšemu sodelovanju krajevnega odbora z družbeno političnimi organizacijami in društvi, da bi povečali njihovo družbeno vlogo pri uresničevanju delovnih programov.
•	Krajevni odbor SZDL bo posvetil potrebno skrb organiziranju proslav in praznovanj na dan obletnic vseh pomembnih zgodovinskih in kulturnih dogodkov ter skrbel, da bodo programi vsebinsko primerni in da se bo vseh teh prireditev udeležilo čim več občanov.
•	S pomočjo ustreznih organizacijskih delovnih oblik bo krajevni odbor u-stvaril tesnejše sodelovanje med odborom in članstvom SZDL. Predvsem pa bo skrbel ,da bodo ti sproti obveščeni o pomembnejših dogodkih, vprašanjih, nalogah in sklepih.
Naštete programske naloge so na konferenci še dopolnili in sprejeli ustrezne sklepe in smernice:
•	Konferenca se je zavzela, da se občinska skupščina še vnaprej zavzema za gradnjo cest, ki povezujejo vasi z mesti, v letu 1970 pa naj da prednost cestama proti Ravnam in Lo-kovici.
•	Krajevna skupnost naj prouči možnost, da bi se ob nadomestni cesti med Šoštanjem in Velenjem zgradila nova bencinska črpalka.
•	Krajevna organizacija SZDL se bo zavzemala, da bi v Šoštanju zgradili telovadnico.
•	V kraju naj prouče možnosti za nadaljnje u-spešno delo turističnega društva ali pa naj društvo združijo z velenjskim.
stva in za izvajanje načel go-spodarsko-družbene reforme. Gospodarska reforma terja zdravo gospodarstvo, se pravi tako gospodarstvo, ki ima s programi zagotovljen nadaljnji razvoj. TGO Gorenje Velenje je ena takih delovnih organizacij in zato lahko pomembno vpliva tako na razvoj kooperantske industrije v Sloveniji, kot izven Slovenije, za sabo mora potegniti vse tiste, ki s tovarno že sodelujejo, pa tudi druge. Gorenje je lahko za kooperantsko industrijo velika spodbuda za razvoj in nadaljnji napredek.
GORENJE IN REFORMA
Ivanu Atelšku smo zastavili, med drugim, tudi tole vprašanje: Največji uspeh Gorenja pri izvajanju reformnih načel v letu 1969?
Tole je povedal: »Menim, da je največji uspeh prav dejstvo, da smo v celoti zadovoljili dokaj zahtevnega jugoslovanskega potrošnika. Tako kot Gorenje opravičuje zaupanje potrošnikov zdaj, ga bo tudi v prihodnje. Potrošnike pa bo tudi še naprej presenečalo.
Tovarna gospodinjske opreme Gorenje je finančno in gospodarsko solidna delovna organizacija, nima zalog neku-rantnega blaga oz. fiktivnih zalog. V tovarni pa že dalj časa razmišljamo o tem, kako bi kar najbolj in najhitreje obračali kapital!«
»Seveda pa želimo«, je še pristavil Ivan Atelšek, generalni direktor TGO Gorenje Velenje, »da v letu 1970 pri izvajanju načel gospodarsko-družbene reforme ne bi ostali samo pri besedah, pač pa, da bi besedam oz. nalogam sledila tudi dejanja!«
KAJ PA PROBLEMI?
Ze lani so bili v TGO Gorenje v nemalih težavah zaradi neprimerne oskrbe z reprodukcijskim materialom oz. zviševanja cen reprodukcijskega materiala. Zarimalo nas je, kaj pričakujejo v tem pogledu v Gorenju od leta 1970?
Kot je povedal Ivan Atelšek bodo morali s povečane? proizvodnjo in storilnostjo kriti povečane proizvodne stroške. Dviganje cen reprodukcijskega materiala pa je pravzaprav na dnevnem redu. Zvišale so se cene izdelkov črne metalurgije, obeta se podražitev prevoza po železnici itd. Ob tem je generalni direktor TGO Gorenje, Ivan Atelšek, poudaril, da so porasle cene izdelkom črne metalurgije tudi v svetu, vendar pa ne toliko, kot pri nas. Vsi ti in drugi pojavi zviševanja cen nikakor ne predstavljajo prispevka za stabilizacijo našega gospodarstva, niti za stabilizacijo jugoslovanskega dinarja.
Lani so imeli v Gorenju največ težav okrog oskrbe s pločevino. Nepravočasna oskrba s pločevino oz. dobave v nepravem asortimentu so povzročale zastoje v proizvodnji. Težave so bile tudi zaradi tega, ker so dobili potrebna dovoljenja za uvoz šele proti koncu leta, namesto, da bi jih prejemali skozi vse leto. Tako ne bi bilo treba sklepati pogodb o dobavah s sorazmerno kratkimi dobavnimi roki, dosegali pa bi po vsej verjetnosti tudi ugodnejše prodajne cene.
Ivan Atelšek je ob tem izrazil mnenje, da pričakujejo v TGO Gorenje Velenje, da bo letos oskrba z reprodukcijskim materialom boljša. »Zvezni organi bodo morali nedvomno spoznati, da ni mogoče dobro gospodariti, če ni pravočasno zagotovljen potreben reprodukcijski material. Zvezni organi so dolžni zagotoviti pločevino, da bodo proizvajalci v tovarnah lahko delali. Če je denar za uvoz gotovih izdelkov (tudi strojev za gospodinjstva), potem mora biti tudi denar za uvoz reprodukcijskega materiala, ki ga v Jugoslaviji ali ni, ali pa ne v zadostnih količinah.«
Ukinjen Dom počitka
Odborniki obeh zborov velenjske občinske skupščine so na zadnji seji razpravljali tudi o predlogu za redno likvidacijo doma Šalek pri Velenju. Po krajši razpravi, v kateri so bila pojasnjena predvsem stališča oziroma razlogi za likvidacijo tega socialnega zavoda, so predlog sprejeli. Socialni zavod Dom počitka Šalek pri Velenju je prenehal z delom 31.12.1969, postopke za redno likvidacijo pa bo zdaj opravila občinska
likvidacijska komisija
Pravzaprav gre za postopno likvidacijo socialnega zavoda »Dom počitka Šalek«, se pravi, da bo dom prenehal obstojati verjetno šele enkrat marca ali aprila.
S sprostitvijo bolnišničnih prostorov v Novem Celju (večino bolnikov bodo premestili v Topolšico, nekaj pa v celjsko Bolnišnico) so dane možnosti, da se v Novem Celju uredi zaščitni dom za ostarele. Soustanovitelji tega doma bodo občinske skupščine Žalec, Celje in Velenje.
V	novoustanovljenem zaščitnem domu za ostarele v Novem Celju bo na začetku na voljo okrog 200 postelj, v končni fazi pa bo lahko sprejel okrog 270 oskrbovancev. V Novo Celje bodo premestili oskrbovance iz domov počitka Polzela in Grmovje (v teh dveh so oskrbovanci iz Celja) ter Šalek iz Velenja. Oskrbovance bodo v Novo Celje premeščali postopoma.
V	socialnem zavodu »Dom počitka šalek« je bilo v letu 1969 skupaj 70 oskrbovancev, in sicer 41 iz šaleške doline, 35 pa iz drugih občin, predvsem iz koroških. Med oskrbovanci iz šaleške doline so bili 3 samoplačniki, 15 je del stroškov krila občinska skupščina, 23 pa je stroške oskrbe v celoti plačala občinska skupščina. Medtem, ko je bilo treba prispevati lani iz občinskega proračuna v ta namen nekaj nad 220.000 din, bo treba letos zagotoviti blizu 300.000 din, ker bo oskrbni dan v Novem Celju dražji, kot pa bi bil v Velenju.
Odborniki velenjske občinske skupščine so v razpravi poudarili, da je treba z oskrbovanci opraviti razgovore o nujnosti tega ukrepa, istočasno pa tudi dejansko zagotoviti, da bo opravljena preselitev v Novo Celje postopoma. Terjali so tudi, da je treba zagotoviti v Novem Celju ustrezne prostore za oskrbovance iz velenjskega doma, prav tako pa tudi, da se inventar iz »Doma počitka Ša-
lek«, ki je skorajda povsem 'nov, nameni izključno oskrbovancem iz Velenja.
Posebna komisija je istočasno, ko so tekle razprave o ukinitvi »Doma počitka Šalek« reševala tudi problematiko zaposlitve oseb iz tega doma. Delovna skupnost je namreč zahtevala, da se vsem članom kolektiva zagotovi poklicu, starosti ter zdravstvenim in drugim razmeram vsakega posameznika primerna zaposlitev. Kot je na seji poročal podpredsednik občinske skupščine Drago Tratnik, so
z razumevanjem delovnih organizacij našli ustrezna delovna mesta za vse zaposlene iz »Doma počitka Šalek«. Torej je bilo zahtevi delovne skupnosti ugodeno.
Odbornike je končno tudi zanimalo, za kaj bodo porabljeni prostori »Doma počitka šalek«, ko bodo povsem izpraznjeni. Pojasnjeno jim je bilo, da se konkretnejši razgovori o namembnosti prostorov še niso začeli in da bodo odbornike, ko bodo pogovori v teku, podrobneje obvestili.
Slavili so visok življenjski jubilej
Društvo upokojencev v Šoštanju je za svoje člane uredilo klub z bifejem. V njem prodajajo nekoliko ceneje, zato se upokojenci radi zatekajo v njihov klub, kjer jim upokojeno strežno osebje postreže s pravim čutom odgovornosti v skrbi za starega človeka
HORTIKLTURNO DRUŠTVO VELENJE
vabi na zanimivo predavanje
»ROŽE - VRTNICE«
ki bo v dveh delih: prvo dne' 27. januarja 1970, drugo dne 3. februarja 1970, v dvorani Skupščine občine Velenje, obakrat ob 17. uri.
Predaval bo znani strokovnjak Ivan Tušek iz Kranja. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi (410 slik).
Ljubitelji vrtnic bodo s tem predavanjem obogatili svoje znanje o vzgoji in vrstah vrtnic.
Za člane hortikulturnega društva Velenje ni vstopnine, za ostale pa 1 dinar.
ODBOR
DRUŽABNO SREČANJE
Mladinski aktiv gostinskega podjetja Kajuhov dom iz Šoštanja je priredil srečanje med aktivi Zveze mladine iz Velenja in Šoštanja. Najprej so si ogledali amaterski turistični film Šaleška dolina, zatem pa so izmenjali nekaj izkušenj o delu.
Dobro bi bilo, da bi podobna srečanja priredili tudi ostali mladinski aktivi in s tem prispevali k zbližanju mladih v naši občini.
Ob koncu lanskega leta je upravni odbor društva upokojencev Šoštanj povabil v klubske prostore upokojence, ki so slavili 70, 75 in 80-letnico življenja. V prijetnem kramljanju so se z njimi pogovorili in jim želeli dobrega zdravja in Se mnogo srečnih let.
70-letnico so slavili: Kari Acman, Serafina dr. Andersen, Anton Arzenšek, Katarina Ce-renjak, Ciril Dobnik, Ivan Drev, Barbara Hriberšek, Franc Jablanšek, Kristina Ju-van, Ana Juvančič, Rudolf Koležnik, Andrej Koprivšek, Majka Mayer, Valentin Male, Jožef Mazej, Jožefa Mazej, Jože Menhart, Viktor Mrak. Ivan Naraločnik, Ivan Navod-nik, Uršula Pečovnik, Alojz Plamberger, Terezija Prislan, Jakob Puc, Barbara Pusovnik, Anton Ručman, Matija Satler, Franjb Stanovšek, Neža Sto-par, Jožef Škruba, Matija Šlu-tej. Karolina Šmigovc, Franc Venišnik, Zdravko Zager, Ivan Zalesnik, Alojz Zeleznik in Rudolf Žitnik.
Karel Trunkel je slavil
75-letnico, Antonija Brusenjak Ivan Gril. Matija Kotnik, Antonija Mraz, Jernej Napotnik Terezija Ocepek, Vincenc Ta-sič, Jožef Toter, Marija Vajdl Julijana Varmočnik in Marija Zalesnik pa 80-letnico življenja.
Letos bo izpolnil 88 let življenja in 21 let pokoja Jakob Slomšek.
Vsem slavljencem iskreno čestitamo!
M. V
OBČINSKA PIONIRSKA KONFERENCA
• V ponedeljek je bila v Velenju občinska pionirska konferenca, ki se jo je udeležilo tudi več predstavnikov občinskih vodstev drubeno-poli-tičnih organizacij. Predstavniki pionirskih odredov so poročali o doslej opravljenem delu in o načrtih tako, da so si predstavniki mladih lahko učinkovito izmenjali izkušnje o delu ter dobili obilo napotkov za še uspešnejše delo v prihodnje.
§
'iteguljčica, okrog nje škratje, zajčki in srnice, sneženi samotar s preteče dvignjeno metlo, razkošje raznobarvnih luči, bogato založene izložbe, debela snežena plast nad pokrajirip, na katero še vedno neslišno sedajo ripve snežinke — vse to je napovedovalo prihajajoče novoletne praznike.
Redkokatera občina se lahko pohvali s tako bogatim novoletnim sporedom za naše otroke kot prav velenjska. Družbenopolitične organizacije so se pravočasno spomnile teh prazničnih dni in k svojim posvetovanjem pritegnile še kulturnoprosvetne ustanove in s skupnimi močmi obdarovale naše najmlajše s svojevrstnim kulturnim doživetjem. Sam program, ki ga je s tiskom oskrbel dom kulture, je enostaven in skromen po svojem zurtanjem izgledu, vsebinsko pa kar razkošen. Napovedal je celo serijo prireditev od prvih prazničnih dni pa tja do intimnega doživetja domačega praznika, ko široko razprte oči komaj zajemajo vse razkošje novoletne jelke. Tudi dedek Mraz, ki je našel tudi skromni kotiček domače top-lirie, je znal z ljubeznijo pripravljenimi darovi potešili od napisanih želja do skritih hrepenenj, stokrat sanjanih in nikoli povedanih.
Prišla sta v goste Jurček in Kekec in vsak po svoje zabavala našo mladež, eden v domu kulture, drugi v rednem kinu. Dedek Mraz se je sprehajal po prostorih vrtca, kjer je bil gost VVZ in DPM Velenje. Cicibanom in pionirjem so tovarišice pripravile svoje kramljanje, ki je učence osnovriih šol popeljalo za eno uro v svet pravljic in prijazno domovanje dedka Mraza. Tudi na obdarovanje socialno šibkih in bolnih otrok so mislili prireditelji in s prefi-njenim socialnim čutom nagnili jeziček tehtnice na svojo stran.
Veliko doživetij, še veliko več vtisov, ki bodo še. dolgo ostali v spominu naših najmlajših in bodo še v zrelih letih pričarali lepe spomine na čudovite dni otroštva in prijaznega moža z dolgo brado in radodarnimi rokami.
Že za lanske novoletne praznike je razveselila našo mladež dramska skupina prosvetnega društva Ivan Cankar velenjske gimnazije, ki jo s posrečeno roko in mnogo vztrajnosti ter razumevanja vodi pr.of. Božo Vračko. Ta je za letošnje praznike izbral pravljično igro »Jurček«, posrečen in duhovit proizvod našega domačega pesnika in dramatika Pavla Golie.
Temu je režiser Vračko dodal še kopico lastnih dvo-
bile pavze kratke in so komaj dovoljevale igralcem, da so zajeli sapo za naslednje dejanje, gledalcem pa, da je rahlo popustila živčna napetost in se spet stopnjevala v radovedno pričakovanje, kako bo Jurček ugnal tatinskega krčmarja. Pri tem so Jurčku krepko pomagali vsi mladi gledalci v dvorani, ki so mu hkrati glasno dopovedovali, kako grdo ga je okradel pohlepni krčmar. Igrali so velenjski gimnazijci, ki jim je odersko delo sicer razvedrilo, obenem pa tudi obremenitev poleg rednega študija. Čeprav jih redko vidimo na odru, moramo priznati, da so se prav vsi lepo vživeli v svoje vloge in pričarali nla oder žive like, ki so pritegnili mlado
PRIŠEL JE DEDEK MRAZ
tipnih domislic, ki so jih mladi igralci uspešno postavili na oder. Fabula ni nova: Jurček je revnih staršev sin. Želi jim pomagati po svojem preprostem otroškem srcu. V tej življenjski igri za iskanjem sreče, se tudi tokrat pokaže zloba in pokvarjenost človeške družbe, ki si želi za vsako ceno, tudi na nepošten način prisvojiti tuje dobro. Na drugi strani na poštene naravne sile stojijo čvrsto ob strani Jurčku na njegovi poti do pravice vse do končne zmage. Kot običajno v pravljici — borba med dobrim iti zlim.
Akterji vsega tega dogajanja so priložnostni muzikan-ti, ki s pisateljevimi domislicami in mnogo lastne duhovitosti in oderske razgibanosti vodijo gledalce od začetka šaljivega uvoda vse do efektne zaključne scene.
Sama izbira igrice je za otroke nadvse posrečena. Scenarij je enostaven in dejaven in je pomagal, da so publiko. Avditorij in oder sta
bila eno, kar dokazuje, da je imel režiser na razpolago talentiran kader in rutinirane igralske prijeme, usmerjene v uspešne pedagoške efekte.
Lepemu uspehu prireditve je pripomogla tudi glasbena šola Velenje z učenkami oddelka za izrazni ples, ki je z domiselnimi kreacijami tovarišice Mavčeve popeljal gledalce v čarobni svet dobrih vil in škratov.
Sedem predstav v Velenju, ena v Šmartnem ob Paki in tri v Šoštanju — to je darilo letošnjega dedka Mraza več kot štiritisočim otrokom. Da, pa tudi obremenitev za nastopajoče.
Približno enaka je bila slika v rednem kinu, kjer je Kekec lisičil Bedanca.
Vse predstave — tako za Jurčka v domu kulture, kakor tudi za Kekca v rednem kinu — so bile brezplačne. To razumevanje za naše otroke so pokazale naše družbenopolitične organizacije.
TEŽAV SE M KONEC
•• Nadalejavnje s 1. strani
•	Delovni načrt za letos do-ločaJ^JOO.OOO ton proizvodnje. Je %fcL«MiihUJ»a meja izko-rišSMM^^n^^anih proizvodnih "ŽmogTJTVosti v velenjskem rudniku?
—	Saj vidite, da smo že letos planirali za 200.000 ton manjšo proizvodnjo kakor je bila dosežena lani. Letošnje leto bo namreč verjetno težje kot lansko, ker poraba lignita pri široki potrošnji nekako stagnira, pri nekaterih industrijah upada, naš novi, veliki potrošnik TEŠ III, pa bo začel obratovati šele konec 1971. leta. Do sedaj je bila letna, kritična ekonomska točka pri 3;000.000 ton letne proizvodnje, vendar pa se ta v zadnjem času zaradi močnega, splošnega zviševanja cen hitro odmika navzgor, tako da imamo velike težave pri usklajevanju stroškov in dohodka v letošnjem proizvodnem načrtu. Same proizvodne kapacitete pa z nekaterimi dopolnitvami, kar imamo letos v planu, lahko dvignemo na 4,000.000 ton letno.
Predvidevamo, da bo potrebno po letu 1971 dvigniti proizvodnjo lignita morda celo na 1,000.000 ton letno; vsaj tako kažejo rezultati ankete med našimi potrošniki oziroma raziskave tržišča. Zato pripravljamo že potrebne načrte. —
•	So pogoji, ki narekujejo morebitno povečanje proizvodnje, trajnejši in rezultat tržnih raziskav, ali pa bo proizvodnja še vedno v odvisnosti od neurejenih zahtev tržišča?
—	Kakor je že omenjeno, smo izvršili nekatere raziskave tržišča in izvedli anketo o daljši potrebi po lignitu med našimi potrošniki (po možnosti do leta 1980), da smo prišli do ta-
kih predvidevanj. Vendar pa nobena stvar ni stoodstotno sigurna in moramo biti tudi pripravljeni na morebitna presenečenja. Kar poglejte: če bi kdo pred šestimi leti trdil, da perspektiva velenjskega rudnika ni najboljša in najbolj pravilna, in da je njegova bodočnost ogrožena, bi se mu vsi smejali. Pa smo le doživeli nazadovanje proizvodnje in celo odpuščanje delavcev! Zato nihče ne more biti popolnoma siguren, posebno še pri vseh mu. havostnih našega nestabilnega tržišča in še vse premalo vsklajenega in načrtnega gospodarjenja. Po svojih najboljših močeh se bomo pač trudili, da bomo čim dlje ostali konkurenčni z ostalimi gorivi. Zato stalno iščemo nove, boljše, bolj mehanizirane odkopne metode, stalno izpopolnjujemo organizacijo dela, izboljšujemo medsebojne odnose, nagrajevanje po delu itd. —
• Kolektiv velenjskih rudarjev je najštevilnejši v naši občini, zato občinska skupnost pričakuje od rudnika lignita vsestransko podporo pri reševanju skupnih nalog. Povejte, tovariš direktor, v kolikšni meri in na kakšen nacln bo lahko vaš delovni kolektiv v naslednjem obdobju sodeloval na področjih komunale, šolstva, kulture, otroškega varstva in socialnega varstva itd., torej tam, kjer so življenjski interesi naših občanov?
— Rudnik, oziroma velenjski rudarji, smo se vedno zavedali
Na podlagi 174. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS št. 7-69) izdaja davčna uprava skupščine občine Velenje
POZIV
ZA VLOŽITEV NAPOVEDI ZA ODMERO PRISPEVKOV IN DAVKOV OBČANOV
za leto 1969 za zavezance, katerim se odmerjajo obveznosti po preteku leta;
za leto 1970 za zavezance, katerim se odmerjajo obveznosti od pavšalnih letnih osnov.
Napovedi je treba vložiti do vključno 31. januarja 1970.
Napoved za odmero prispevkov in davkov morajo vložiti:
1.	Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se prispevki in davki odmerjajo po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1969; zavezanci, katerim se prispevki in davki odmerjajo po pavšalni osnovi, pa o dohodkih, ki jih bodo predvidoma dosegli v letu 1970.
2.	Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, o dohodkih, doseženih v letu 1969.
3.	Zavezanci prispevka iz skupnega dohodka občanov, o dohodkih, doseženih v letu 1969. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek je v letu 1969 presegel 30.000 din.
4.	Zavezanci davka na dohodke od stavb, o dohodkih, doseženih v letu 1969.
5.	Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih, doseženih v letu 1969.
Napoved za odmero prispevkov in	davkov je treT)a vložiti na predpisanem obrazcu.
Napoved za odmero prispevkov in	davkov je treEa vložiti pri davčni upravi občine, ki je pristojna za odmero prispevkov oziroma davkov.
Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, pa je ne vloži v roku, določenem v tem pozivu, mora na račun povečanega prispevka oziroma davka plačati 5 % od odmerjenega zneska.
Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero prispevka oz. davka niti v poznejšem roku na vročeni osebni poziv, mora plačati na račun povečanega prispevka oziroma davka 10 % od odmerjenega zneska.
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE DAVČNA UPRAVA
RAZSTAVA V DELAVSKEM KLUBU
V delavskem klubu so ob navzočnosti številnih ljbuite-Ijev likovne umetnosti odprli razstavo akvarelov Vlada Va-lenčaka in plastik Antona Hermana.
Likovna razstava je še tembolj zanimiva, ker v velenjskem delavskem klubu razstavljata domačina, Valenčak iz Velenja in Herman iz Šoštanja.
Vlado Valenčak je 1962. leta že imel samostojno razstavo. Tokrat pa je dal na ogled 40 akvarelov, ki so po obliki in koloritu pestri. Slikar samouk kaže posebno nagnjenje do naše domače pokrajine in zgodovinskih znamenitosti. Zato niso redke slike na katerih je upodobil razvaline gradu Šalek. Privlači pa ga tudi obmorska stara arhitektura.
Vlado Valenčak je izkoristil večletno službovanje v diplomaciji in si ogledal vse večje evropske umetniške galerije v Parizu, Londonu, Dunaju in Amsterdamu. Z ogledom teh galerij si je pridobil bogate izkušnje, ki jih sedaj eksploatira pri svojem slikarskem ustvarjanju.
Razstavljene male plastike Antona Hermana, predmetnega učitelja iz Šoštanja, oblikovno poživljajo celotno razstavo in ji dajejo otipljivejši videz. Zato je kombinacija Valenčakovih in Hermanovih razstavljenih likovnih del privlačna in domiselna oblika, ko oba samouka prikaže še bolj samostojna. Samouku Hermanu je bil že od vsega začetka najbolj priljubljen motiv upodabljanja človeška glava. Rad upodablja zanimive in izrazite obraze. Pri tem se poglablja v psiho človeka in skuša izraziti njegov karakter. Tako je portret Miligoja Jarnoviča markantna osebnost, ne le po svojem zunanjem videzu, ampak tudi po njegovi drži. Tudi pri portretu »Zanesena« je skušal izraziti psihološki moment žene z zaprtimi in napetimi ustnicami pričakovanja.
Razstavljeni plastiki iz mavca prikazujeta dinamiko in lepoto gibanja, to kipar še posebno lahko oblikuje, ker je dinamika telesa povezana z njegovo profesijo. Še večjo likovno vrednost pa imajo plastike iz marmorja, ki imajo mehke in napete forme.
NISO JIH POZABILI
Ob prehodu iz starega 1969 v novo 1970 leto velenjski rudarji niso pozabili žena in otrok ponesrečenih rudarjev ter članov delovnega kolektiva, ki bolujejo že dalj časa.
Zadnjo decembrsko nedeljo so pripravili srečanje z ženami in otroci ponesrečenih rudarjev in jih za novo leto tudi obdarili. 29. decembra pa so predstavniki Rudnika lignita Velenje obiskali vse člane delovne skupnosti, ki bolujejo nad dva meseca, jim čestitali za novo leto in jih obdarili.
Sicer pa velja omeniti tudi, da je upravni odbor Rudnika lignita Velenje na zadnji seji v letu 1969 sklenil prispevati 2.500 din društvom prijateljev mladine za odobritev socialno ogroženih otrok. Za organizacijo filmskih predstav in ur pravljic v okviru novoletnega slavja je namenil 1.000 din, osnovnima šolama Miha Pintar Toledo Velenje in Pesje, nad katerim ima kolektiv velenjskih rudarjev pa-tronat, pa je za novo leto 1970 prispeval 2.500 oz. 1.000 din.
Uspelo strokovno predavanje
• Termoelektrarna Šoštanj in zahodnonemška tvrdka Babcock sta pripravili prejšnji teden uspelo strokovno pre-davahje o gradnji velikih kotlov za termoelektrarne, posebej za Termoelektrarno Šoštanj III. Strokovnjaki zahod-nonemške tvrdke Babcock so blizu 90i strokovnjakov z univerz, znanstvenih zavodov, projektantskih organizacij in večjih. . elektrogospodarskih podjetij iz vse države seznanili kar najbolj podrobno tudi z izvajanjem montažnih del, pravzaprav z načinom pristopa h gradnji in montaži tako velikih kotlov, kot bo ta, ki ga bodo vgradili v novo Termoelektrarno Šoštanj III.
Tudi v šoštanjskem LIK so bili uspešni
V	letu 1969 je dosegel kolektiv Lesnoindustrijskega kombinata Šoštanj z ustvarjeno proizvodnjo 16 milijonov din realizacije, ali kar četrtino več, kot je določal proizvodni načrt. S preneseno realizacijo iz leta 1968 pa je bilo doseženo 18 milijonov din realizacije.
V	kratkem bo LIK šošanj začel z gradnjo novega obrata za kosovno pohištvo v industrijski coni v Velenju. Do julija morajo biti opravljena vsa gradbena dela, tako da bi takrat že lahko začeli z montažo strojev in opreme, ki jo bodo uvozili. Računajo, da bodo začeli v novem obratu s proizvodnjo že v septembru 1970 in ustvarili okrog 15 milijonov din realizacije. V drugih obratih LIK Šoštanj pa bodo letos dosegli, kot predvidevajo, 17,600.000 din realizacije. Skupna realizacija bo torej znašala že nad 32 milijonov dinarjev.
in se tudi danes dobro zavedamo, da imamo do skupnih, občinskih potreb, dolžnosti in obveznosti. Vedno smo dajali, kolikor smo le mogli, in talko bo tudi v bodoče. Vendar pa je položaj rudnika danes drugačen, kot je bil nekdaj. Včasih smo plačevali rento, sedaj nas je zveza oprostila plačevanja prispevka od osebnega dohodka! No, vseeno upamo, da ne bomo med zadnjimi v občini.
Prepričani pa smo, da je potrebno tudi naše skupne potrebe prilagoditi finančnim zmogljivostim podjetij v občini. Čim prej je treba zbrati vse želje in odbrati tisto res najnujnejše: šolo, otroško varstvo, kanalizacijo, ceste itd., kar bomo sposobni v nekem dogled-nem času tudi uresničiti. 6e določimo, z ozirom na letne finančne zmogljivosti, še prioritetni red, res ne bo več nobenih nepotrebnih nesporazumov in nerazumevanj.
Smatram, da naj vsakdo daje kolikor le more, ne glede na to ali ima več ali manj zaposlenih, saj je včasih, ko je bil rudnik sam, tudi sam vse dajal, financiral in tudi sam vodil. Danes pa nas je v dolini več in je sporazumevanje in soodločanje nujno! Torej kolektiv rudnika je vedno pripravljen po svojih najboljših močeh z denarjem sodelovati pri vseh akcijah, o katerih se bomo enakopravno dogovarjali in se zanje tudi skupaj odločili.
ČUDNO, A RESNIČNO
Po novem letu so v uredništvo prispela na naslov naše rubrike tri pisma. Ker je bila vsebina zanimiva, smo se odločili, da jih objavimo med »zgodbicami«.
PRVA »ZGODBICA«:
Silvestrovanja v domu TVD v našem kraju so bili nedvomn'o najbolj veseli šolarji, piše naš bralec S. Po novem letu so morali med redno šolsko uro telesne vzgoje čistiti parket v dvorani doma TVD Partizan, kjer je bilo silvestrovanje. Če bi se že dogovorili z otroci, da bi očistili dvorano v prostem času, čeprav prah tudi za otroška pljuča ni najprimernejši, tako pa... In da ne bo ugibanj, kje se je prva zgodbica dogodila, objavljamo še kraj: Šoštanj!
DRUGA »ZGODBICA«:
Res da prazniki prispevajo svoje k temu, da storimo to in ono. Pa vendar, piše naša bralka T. iz Velenja, se mi zdi čudno, da sta pustila prodajalca v mesnici na Cankarjevi cesti v soboto, 3. januarja, nekajkrat čakati v vrsti vse tiste, ki so želeli kupiti meso in mesne izdelke, da sta odšla na »krajši klepet« v drug prostor. Tistih v vrsti v mesnici je bilo kar precej. Če je že uvod v novo leto tak, naj bo vsaj nadaljevanje boljše. Upamo, da bo!
TRETJA »ZGODBICA«:
Pred novoletnimi prazniki smo se tokrat izkazali. Mestno središče smo lepo okrasili. Postavili smo novoletne jelke in razobesili precej žarnic, piše bralec K., toda vse kaže, da je nekomu »zmarijkalo sape«. Pred hotelom Paka, v bližini zgradbe občinske skupščine, pred Gozdno upravo, pa zraven poslovalnice Semenarne, pa morda še kje, so pred novim letom ležale smreke, ki so jih ali pozabili postaviti, ali odpeljati. Smreke niso bile v okras, snega pa tudi ni zapadlo toliko, da bi jih prekril. Drugo leto sj kaj takega ne smemo več privoščiti, končuje pismo naš bralec K.
i ■■■ ■.. r-.:\ ,-f ; 16. januar IS«
INDUSTRIJA ELEKTROMOTORJEV SEVER IZ SUBOTICE SE JE PRIKLJUČILA TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME GORENJE VELENJE
NOVI ČLANI VELIKE DRUŽINE
30. decembra se je sešel osrednji delavski svet Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na zadnjo sejo v letn 1969. Na seji je, med drugim, potrdil odločitev delovnega kolektiva Industrije elektromotorjev Sever iz Subotice, izraženo na referendumu dan poprej, da se delovna organizacija priključi k T ovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
šport šport šport
NOVI VADITELJI SMUČANJA
Dedek Mraz na Plešivcu
Z novim letom 1970 pa se je TGO Gorenje Velenje priključila tudi velenjska tovarna Chrommetal. Velenjsko Gorenje, naš največji proizvajalec strojev in opreme za gospodinjstva, bo ustvaril letos proizvodnjo v vrednosti okrog 1 milijardo 100 milijonov dinarjev.
Na seji osrednjega delavskega sveta je • glavni direktor, Ivan Atelšek govoril tudi o dosežkih kolektiva Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje v letu 1969. Poudaril je, da je dosegla delovna organizacija rekordno vrednost proizvodnje — okrog 620 milijonov din, na tuja tržišča pa so izvozili za okrog 3,500.000 dolarjev izdelkov. Samo zadnji mesec starega leta so odpremili inozemskim kupcem za več kot 600.000 dolarjev izdelkov.
• Z novim letom 1970 je torej dobila velika družina,
TGO Gorenje Velenje, nove člarte. Industrija elektromotorjev Sever iz Subotice je s TGO Gorenje že dalj časa sodelovala. Skoraj polovico vseh elektromotorjev, ki so jih izdelali v Šubotici, so poslali v Velenje, kjer so jih vgrajevali v pralne stroje. Do pripojitve je prišlo na podlagi obojestranskih želja, predvsem pa je mogoče pričakovati, da bodo v Severju zagotovili v prihodinje maksimalno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in povečanje proizvodnje. Sever bo letos ustvaril proizvodnjo v vrednosti okrog 160 milijonov din. Seveda pa predstavljajo omenjene združitve, kot vse kaže, le začetek oblikovanja velike družine velenjskega Gorenja, ki je pripravljena sprejeti pod svoje okrilje tudi vse druge, s katerimi sodeluje in ki to želijo!
Komisija za smučanje pri občinski zvezi za telesno kulturo v Velenju je v Belih Vodah priredila tečaj ža smučarske vaditelje in klubske vodnike. Tečaj je bil organiziran v treh delih, tako da se ga je lahko udeležilo večje število tistih, ki so si hoteli izpopolniti svoje smučarsko znanje.
Vodstvo tečaja je šolski center za telesno vzgojo v Ljubljani in združenje učiteljev in trenerjev Slovenije zaupalo smučarskemu učitelju Jožetu Melanšku (vodji tečaja), demonstratorja pa sta bila smučarska učitelja Rudi Zevart in Marjan Pusovnik.
Ž intenzivnim devetdnevnim delom na snegu so predelali nov obsežen učni program, ki je obsegal osnovno in nadaljevalno šolo smučanja. Vsak kandidat za vaditelja smučanja pa je moral obvladati vse loke smučarske šole, metodične postopke učenja za vsako smučarsko storitev. Opraviti nastop pred vrsto z določeno
nalogo. V terenski vožnji pa obvladati tudi hitro vijuganje, kar spada v mojstrsko storitev v smučarski šoli. V teoretičnem delu pa so morali pokazati dovolj znanja iz metodike telesne vzgoje, zgodovine smučanja, ustroja človeka, nevarnostih v gorah, prvo pomoč in o smučarski opremi.
Izpite so opravljali v slabih snežnih pogojih (velika odju-ga), kar je otežkočaio izvedbo izpitnega programa na snegu. Ob zelo" zahtevnem kriteriju je izpit za vaditelja smučanja o-pravilo 8 tečajnikov, ostali pa so dobili naziv vodnika smučanja. Vaditelji smučanja so postali Peter Krapež, Danilo Skrbinek, Dani KugoniČ, Milan Zvan, Marko Klemenčič, Anton, Peter Tevž in Drago Drev.
Novi vaditelji in vodniki smučanja bodo vsekakor velika pridobitev za poučevanje smučanja, saj se je za sThučarske tečaje prijavilo v naši občini več kot 500 otrok.
Pred novim letom nas je obiskal dedek Mraz. Na njegov prihod smo se že dolgo pripravljali. Naučili smo se igro Mačeha in pastorka ter prizorček Cenček in dedek Mraz. V igri so nastopali medved, muca in psiček. Te so otroci najraje gledali. Medved jih je zabaval s svojim plesanjem na boben.
Po prizorčku Cenček in dedek Mraz smo priklicali dedka Mraza. Prišel je z darili in nas razveselil. Prinesel nam je smuči, sani ter vsakega učenca še posebej obdaroval.
Za vsa darila, ki jih je prinesel dedek Mraz, se pionirji in tovariša toplo zahvaljujemo našemu patro-natu Lesnoindustrijskemu kombinatu iz Šoštanja!
Zaživeli mladinski aktivi na vasi
Manjkajo garderobe
OPOZORILO
Vse, ki želijo v tečaj za voznike motornih vozil, obveščamo, da se bo tečaj pričel v ponedeljek, dne 2. februarja 1970, ob 1?. uri, v prostorih gimnazije v Velenju.	* —
Organizirali bomo še:
—	obvezni tečaj prve pomoči,
—	skupinski zdravniški pregled v Velenju.
JNa tečaju bomo uporabljali sodobne učne pripomočke.
Prijave sprejemamo v društveni pisarni, vsak dan od 8. do 18. ure. Število tečajnikov bo omejeno, zato pohitite s prijavami.
AMD Velenje
Atletski klub Velenje je na prvem občnem zboru pregledal delo v prvem letu svojega delovanja.
Predsednik atletskega kluba Franc 2gank je v svojem poročilu podal analizo delovanja kluba. Mladi atletski kolektiv je dosegel lepe uspehe s svojimi člani tudi v slovenskem in državnem merilu. Organizirali so več pomembnih tekmovanj na stadionu ob jezeru; med drugim republiško prvenstvo v krosu, dvoboj Veneto : Slovenija. Kar 26-krat so tekmovali izven občine. Da bi bilo prirejanje tekmovanj na domačem stadionu najcenejše, so organizirali seminar za sodnike, ki ga je obiskovalo 12 članov.
Posebno je naglasil, da je za nadaljnje delo kluba neobhodno potrebno, da se ob stadionu
zgradijo prepotrebne garderobe, ki bi služile tudi ostalim športnikom, ki koristijo te športne objekte.
V živahni razpravi so bili navzoči mnenja, da je za tovrstno športno dejavnost premalo denarja. Zavzeli so se za večjo zdravstveno zaščito športnikov in potrebo po športni ambulanti, kjer bi se lahko opravljali specialni pregledi za vse vrste športnikov. Atletski delavci smatrajo, da učitelji telesne vzgoje premalo sodelujejo pri razvijanju atletske dejavnosti v Velenju. O tem se je razvila živahna razprava. Vsi pa so se zavzeli za čimprejšnjo izgradjo garderob.
Na koncu so izvolili nov 17-članski upravni odbor, za predsednika pa so ponovno izvolili Franca Žganka.
V zadnjem času so začeli zelo uspešno delati vaški aktivi iz Gaberk, Skal in Pesja. Aktiv iz Skal bo priredil tekmovanje v smučarskih skokih, stalno pa imajo tudi plese.
mmmž
•	Anton KOTNIK, roj. 1910, upokojenec iz Skornega št. 17 in Marija KOZELJNIK, roj. 1923, kmetovalka iz Skornega št. 21
#	Friderik SALAMON, roj.
1943,	rudar iz Velenja, Kersnikova c. št. 3 in Angelca BELEC, roj. 1946, delavka iz Pesja št. 63
#	Jožef GOLCMAN, roj. 1942, delavec iz Kozjaka št. 24 in Marija KRENKER, roj. 1948, delavka iz Velenja, šaleška 14
•	Alojz GRABNER, roj. 1941, delavec iz Pesja št. 33 in Kristina BOROVNIK, roj. 1951, delavka iz Pake pri Velenju št. 49
•	Stanislav VEBER, roj. 1947, kovinostrugar iz Hrastov-ca št. 8 in Jožefa SUSEC, roj.
1949,	ekonomski tehnik iz Hrastov ca št. 1
#	Štefan KALAFATIC, roj.
1944,	strojni tehnik iz Ločice št. 31 in Dragica VIDEČ, roj.
1950,	trgovska pomočnica iz Ločice št. 31
Mladi iz Gaberk bodo imeli tekmovanja med aktivi v šahu, streljanju in namiznem tenisu. Mladinci iz Pesja pa se ponašajo s prvim beat ansamblom v naši dolini.
•	Bogomir BATIČ, roj. 1950, orodjar iz Gornjega Doliča št. 15 in Marija DEDIČ, roj. 1953, delavka iz Šaleka št. 68
#	Stane KAISER, roj. 1948, študent fizike iz Velenja, Tavčarjeva c. št. 15 in Vladka OBLAK, roj. 1948, študent kemije iz Raven št. 1
SMJttl
-	Valentin KOŽELJ, upokojenec iz Raven št. 20, star 76 let
-	Anton HOFBAUER, čevljar iz Skornega pri Šoštanju št. 16, star 90 let
-	Bečir HUSIC, rudar iz Velenja, Šlandrova c. št. 12, star 30 let
-	Mihael LAZNIK, kmetovalec iz Bukovja pri Celju št. 5, star 73 let
-	Ivan ZURAJ, inv. upokojenec iz Kompol št. 30, star 66 let
-	Marjeta PODPECNIK,
prevžitkarica iz Tiroseka št. 6, stara 61 let
... bilo je v starih časih
Uspeh Velenje an o v... in še danes!
PODLEGEL NA KRAJU NESREČE
Na nezavarovanem železniškem prehodu na cesti III. reda Šmartno ob Paki—Polzela v Rečici, se je pripetila prometna nesreča v kateri je izgubil življenje 18-letni STANISLAV JELEN iz Andraža. 3. januarja se je zgodaj zjutraj peljal s svojim mopedom proti Šmart-nemu ob Paki in neprevidno zapeljal preko železniškega prehoda, kjer ga je zadel vlak.
S HITROSTJO V AVTOBUS
Nekaj po 14. uri, dne 30. decembra lani, je voznik osebnega avtomobila FRANC PAPEŽ iz Na2arij vozil iz Pesja proti Šoštanju. Pri odcepu na nadomestno cesto ga je zaradi precejšnje hitrosti zaneslo v nasproti vozeči avtobus, ki ga je upravljal IVAN MAROLT iz Letuša št. 66. Pri trčenju je dobil Papež hude telesne poškodbe in so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Na obeh vozilih je gmotne škode za 7.000 dinarjev.
\ » J . rti
TRČIL V ELEKTRIČNI DROG
Voznika osebnega avtomobila reg. št. CE 261-51 SLAVKA ROŽIČA iz Lipja je v Šaleku začelo zanašati in je zapeljal na travnik, kjer se je zaletel v električni drog. Dobil je lažje
poškodbe. Miličniki pa so uporabili alkoskop, ker so sumili, da je voznik vinjen.
ODVZELI SO MU VOZNIŠKO
DOVOLJENJE
*
Mopedist FRANC MATJAŽ iz Velenja, Stanetova 39 je na cesti v Prclogah padel in doBil poškodbe po nogi. Vozil je vF njen in so mu zato odvzeli vozniško dovoljenje ter naredili alkotest.
AVTOMOBIL V JARKU
Dne 27. decembra, nekaj pred 20. uro, je BOGOMIR FLU-HAR pri gostilni Obirc ustavil osebni avtomobil CE 253-69. Pri ponovnem vračanju na cesto II. reda se ni prepričal, če je ta prosta, prižganih pa tudi ni imel luči na avtomobilu. Za njim je ta čas pripeljal z osebnim avtomobilom ALOJZ GORŠIČ. Voznik Fluhar je hitro odpeljal, vendar v Bevčah pri hiši št. 8 ni obvladal ovinka in je njegovo vozilo zdrsnilo s ceste. Ker je alkoskop pozelenel, so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje.
IZSILJEVAL PREDNOST
V križišču Celjske in Šaleške ceste je 26. decembra ob 14,20 pripeljal z osebnim avtomobilom UL-DR-99 voznik VIKTOR HRAST iz Hrastovca št. 1 in izsiljeval prednost osebnemu avtomobilu, ki ga je vozil ALBERT DUŠEJ. Prišlo je do trčenja in manjših poškodb na obeh avtomobilih. Oba voznika začasno delata v Nemčiji.
Ob otvoritvi nove 30-metr-ske smučarske skakalnice v Polzeli so priredili meddru-štvene tekme v skokih. Velenjski skakalci so dosegli zmagi pri članih in pionirjih. Rezultati:
Člani:
1.	Krevselj (V) 175 (24, 24)
2.	Cepelnik (V) 174 (20, 23)
3.	Jeseničnik (Misl.) 167 (21,5, 21)
MALI OGLASI
Mladinci:
1.	Jerele (Misl.) 171 (21, 22,5)
2.	Kernec (Misl.) 163,5 (19,5, 21,5)
3.	Ceh (Lokovica) 161,5 (20, 20,5)
Pionirji:
1.	Virant (V) 131,5 (16, 18)
2.	Dedič (V) 114,5 (14,5, 15)
3.	Drobež (Andraž) 114 (12,5, 15,5)
PREKLIC
STANOVANJA
•	Iščem garsonijero, manjše	• Preklicujem veljavnost stanovanje ali sobo z uporabo	plačilnega kartončka RLV, šte-kopalnice v Velenju ali bližnji	vilka 803. Mate Matanovič, okolici. Naslov v uredništvu.	Konovo n. h., Velenje.
PRODAM	• Veljavnost plačilnega kar-
•	Prodam štiridelno novo	tončka RLV preklicuje: Jože omaro za obleko. Pavel Šifer,	Cimerman, Kersnikova 3, Ve-Šaleška 16/VIII.	lenje; številko 158.
VSAK MESEC NOV BARSKI SPORED
(& 1?0t<lQll>P&Ua< VELENJE
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega sineka in bratca
TONČKA MAHKOVCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga v velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebna hvala kolektivu rudnika lignita Velenje, rudarski godbi, osnovni šoli Gustava Šiliha, stanovalcem Prešernove 11, predvsem pa družinama Trauner in Podkrajšek, ki sla priskočili na pomoč v hudih urah.
Žalujoči:
očka Tone, mamica Marija in sestrica Irenca
Novo vodstvo krajevnega odbora SZDL Šoštanj
Na prvi seji krajevnega odbora, ki so ga izvolili na nedavni konferenci SZDL, so izvolili za političnega sekretarja Avgusta Voharja, tehnična sekretarka je Katja Hudoletnjak, organizacijska blagajničarka Fanika Pernovšek in tehnična blagajničarka Slavica Polanc.
Sekcijo za družbeno dejavnost in povezavo z dru-
štvi ter organizacijami bo vodil Anton Kugonič, vzgojno varstveno sekcijo Nežika Eberlinc, mladinske probleme pa Milena Fiirst in Viktor Koren ml.
Obširno so razpravljali tudi o sklepih letne konference in jih vse vključili v delovni načrt za 1970. leto. Tega pa še niso povsem sestavili.
ŠALEŠKI RUDAR — uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik In izdajatelj: občinska konferenca SZDL —Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LJUBAN NARAKS — Časnik je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — Od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugi petek -Posamezna številka »tan« 0,30 din Letna naročnina J,s$ dinarjev — Naročnina ga plača vnaprej na tekoči račun: 5074-2-31» pri SDK, ekspozitura Šoštanj — RokopUov in fotogafij ne vračamo — Ink in ttišeji
Cetis Celje