Akcija za porodnišnice Tudi krajevne organizacije S7.DL in sindikalne organizacije v delovnih kolektivih kamniške občine so se vključile v akcijo, ki Jo Je pripravila cvezna konferenca za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije pod nazivom »Vsaka žena 1 dinar za porodnišnico v Banjaluki«. Občinska konferenca S/1)1. je te dni dala v gradnjo v Banjaluki prodalo 3.500 znamklc, ki so Jih v mnogih krajevnih organizacijah in delovnih kolektivih že v celoti prodali. Kot akcija za zbiranje sredstev za pomoč prizadetim ob potresu v Banjaluki je tudi ta humana akcija za Izgradnjo nujno potrebne porodnišnice v prizadetem mestu naletela pri naših občanih na velik odmev. OB C A 11 GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK LETO IX. 1970 — »t. 2 MAREC — 50 8 din Deseta seja skupščine občine Sprejela resolucija o gospodarskem in družbenem razvoju občine Kamnik, proračun občine, stanovan|sk t gradnja Za 10. občinsko sejo, ki je bila 26. februarja, je bil pripravljen obsežen dnevni red, zato sc je seja tudi zavlekla v popoldanske ure. Udeležili so se le skoraj vsi odborniki, ki so sc dobro pripravili na razpravo. Med prvimi točkami dnevnega reda je skupščina obravnavala poročilo o delu socialne službe in poročilo o delu organa za varstvo invalidov in borcev NOV za leto 1969. V poročilu socialne službe je ugotovljeno, da sc v občini Kamnik rodi okrog 10% otrok izven zakona. Od leta 1956 dalje jc registriranih 393 nezakonskih rojstev. V lanskem letu jc bilo rojenih 32 nezakonskih otrok. Nezakonske matere iščejo pomoč pri občinski socialni službi, ki jim predvsem pomaga pri ugotavljanju očetovstva, urejanju preživnine, zaposlitvi, stikih otrok z očeti in reševanju osnovnih življenjskih pogojev. Število zakonskih razvez počasi narašča. V letu 1969 jih je bilo 15 s 26 otroki. Skrbstveni organ pomaga razvezanim pri urejanju preživnine otrok, odloča o obiskih otrok, če se bivši zakon-c i ne spoiazumejo iid. Socialna služba občine Ima tudi skrb za mladoletnike, katerih vzgojo zanemarjajo starši in rejniške zadeve za otroke brez staršev oziroma za otroke, ki so jih starši popolnoma zanemarili. Služba/tudi uspešno opravlja varstvo otrok z duševnimi in telesnimi motnjami ter skrbi, da se take otroke odda v ustrezne zavode. Te otroke socialna delavka redno obiskuje in spremlja njihovo zdravljenje. Na podlagi vsakoletne kategorizacije duševno manj razvitih otrok obiskuje 55 otrok i/, kamniške občine posebno šolo na Homcu, kjer bodo končali osemletno šolanje. V lanskem letu je služba obravnavala 19 mladoletnih prestopnikov in izvajala ukrepe strožjega nadzorstva jiad 18. mladoletnimi prestopniki. Mnoge težave, ' predvsem materialne, povzroča službi varstvo odraslih, ki so pod skrbništvom in za katere plačuje občina oskrbnino. Takih oseb imamo 38 in je bilo za njihove oskrbne stroške porabljenih več kot 17 milijonov S din. Socialna služba rešuje tudi zadeve oseb, ki so postale žrtve fašističnega nasilja. V lanskem letu je bilo obravnavanih 12 takih zadev. Posebne skrbi in delo ima služba z obravnavanjem družbeno negativnih pojavov, kot so alkoholizem, potepuštvo, prostitucija itd. Te zadeve so pravno še premalo urejene, zato so tudi napori pri reševanju takih zadev mnogokrat malo uspešni. Služba za varstvo invalidov in borcev NOV skrbi za reševanje zadev s tega področja. Komisija za navedene zadeve je v preteklem letu obravnavala 99 primerov za praznanje priznavalnin, zdravljenja, pomoč pri šolanju otrok in enkratne denarne pomoči. Kamniški Alprem se čedalje bolj uveljavlja. Ime tega podjetja se vedno pogosteje pojavlja med izvajalci del na velikih poslovnih zgradbah. Na sliki: Alpremova okna v aluminij izvedbi ua velikem poslovnoslanovanjskein objektu v središču i.;j|t>ljane Za priznanje pravic po zakonu q borcih za severno mejo je bilo obravnavanih 31 vloženih prijav. V razpravi so odborniki skupščine še posebej diskutirali o problemih socialnega varstva starih, telesno in duševno prizadetih ljudi, ki jih iz kakršnih koli razlogov ni mogoče poslati v ustrezne zavode. Tem ljudem je nujno posvečati še več skrbi in pozornosti. Skupščina predlaga delovnim organizacijam, da z večjim razumevanjem sprejemajo v delovno razmerje mladince, ki so odpuščeni iz vzgojnih zavodov. Tudi mladoletniško prestop-ništvo bi se moralo strožje obravnavati, morali pa bi se ustrezno dopolniti tudi republiški predpisi. Odborniki so v razpravi še posebej poudarili, da bi se moralo urediti vprašanje zdravstvenega varstva kmetov, ki so zaradi sodelovanja z NOV bili internirani. Skupščina je sprejela resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju občine Kamnik. Resolucija nakazuje smernice razvoja celotnega gospodarstva v občini, ki je po predvidevanju na dokaj ugodni poti. Poudarja zlasti nujnost prilagajanja proizvodnje tržnim razmeram, nujnost nadaljnje modernizacije strojnega parka in zboljšanje tehnologije. Nadaljevati in razvijali bo potrebno poslovno sodelovanje in vložiti vse napore za povečanje izvoza. Po- večati bo potrebno produktivnost dela in zvečati akumulacijo. Povsod, kjer je mogoč'.', bo potrebno izvajati princip delitve osebnih dohodkov po principu vloženega dela itd. Na seji so odborniki spre-ieli proračun občine, ki bo znašal 8.729.600,00 din doh >d-kov in izdatkov. Za spreje;n proračuna sc odbornikom ni bilo težko odločiti, ker sta gx. pred tem uskladila občinska komisija za proračun in svet za družbeni načrt in finance. O predlogu pioračuna so razpravljati tudi zbori volivcev. Skupščina je razpravljala tudi o stanovanjski gradnji, s katero pa ni bila zadovoljna. Iz poročila je bilo ugotovljeno, da se premalo vlaga v blokovno gradnjo, preveč; pa v indivialno gradnjo, ki je mnogo dražja, zahteva več gradbenega prostora ter veča stroške za komunalno ureditev. Po predlogu skupščino naj v bodoče podjetja namenijo več sredstev za blokovno gradnjo. Na seji je skupščina sprejo* la sklep, da se ne predpisa prispevka za plačevanje razlik v stanarini v 1. 1970, ker se bo to lahko krilo iz presežkov dohodka iz 1. 1969. Sprejela je odredbo o zadržanju stanarine na ravni v letu 1969. Sprejet je bil tudi odlok o civilni zaščiti, ki določa in nalaga naloge občanom ia delovnim organizacijam za obrambo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. M. L. IV o v občinski sindikalni svet Značilnosti letošnjega občnega zbora občinskega sindikalnega sveta sta bili zelo dobra udeležba in živahna razprava. Delegati so opozorili na potrebo, da se morajo sindikalne organizacije bolj kot doslej zavzemati za reševanje problemov svojih članov. Sem pa ne sodi le skrb za ozimnico, letovanje, izlete itd pač pa predvsem skrb za čimbolj.še gosnodat jen je v kolektivu. To pa se bo od- razilo tudi v večjih osebnih prejemkih, v splošnem večjem družbenem standardu v občini itd. Delo sindikalnih organizacij mora iz okvirov vodstev in mora zajeti čimveč proizvajalcev. Delegati so izvolili tudi nov občinski sindikalni svet, za njegovega predsednika pr. Vinka Dobnikarja, ravnatelja osnovne iole Toma Brejca* S. 5078 Uresničevanje resolucije prve seje republiške konference ZKS Organizacije in aktivi ZKS v kamniški občini te dni razpravljajo o delovnih načrtih za uresničevanje resolucije republiške konference ZKS. Komunisti v organizaciji ZKS na Duplici so sc dogovorili, da bodo pri uresničevanju resolucije posvetili posebno skrb razvoju samoupravljanja in sprejemanju novih članov v Zveze komunistov. Ta organizacija ima svoj aktiv tudi v okviru industrije pohištva Stol Kamnik, kjer prav sedaj obravavajo predlog bodoče organizacije samoupravljanja, zasnovane na določilih 15. ustavnega amandmaja. Člani zveze komunistov ugotavljajo, da bo v teh razpravah treba posvetiti več skrbi uveljavljanju oblik neposrednega upravljanja. KONČANI ZBORI VOLIVCEV Od 7. do 17. februarja so bili v kamniški občini zbori volivcev, na katerih so občani obravnavali uresničevanje programov krajevnih skupnosti, predlog občinskega proračuna za leto 1970 in predlog sprememb v občinskem statutu. Največji dei razprave na zborih volivcev je bilo namenjenih delovanju krajevnih skupnosti. Vseh 20 krajevnih skupnosti v občini je ar.rila 1968 sprejelo trilet-' ne delovne programe svojej-a dela. Ti programi so zasnovani na' krajevnem samoprispevku, ki ga občani kamniške občine že dve leti plačujejo v višini 2 odstotkov. Samo v lanskem let« so krajevne skupnosti zbrale 2,1 milijona dinarjev, ^kupno pa so lani razpolagala z nekaj več kot 3 milijon] dinarjev. Ta sredstva so porabili za modernizacijo ceste v Tuhinjsko dolino, za gradnjo vodovodov, javno razsvetljavo itd. Krajevne skupnosti so ta sredstva še obogatila s sodelovanjem občanov v posameznih akcijah za urejanje komunalnih problemov. Občani so na zborih volivcev zelo pohvalno ocenili dosedanje delo krajevnih skupnosti rn marsikje predlagali, naj bi se prihodnje leto, ko bo poteklo sedanje plačevanje krajevnega samoprispevka, tudi za naprej dogovorili za tak način urejanja komunalnih in drugih problemov posameznega kraja. Občinska skupščina Kamnik pa je sklenila, da bo v prihodnjem letu vse akcije krajevnih skupnosti podprla z najmanj 15-odstotno soudeležbo iz občinskega proračuna. Precej pripomb pa so imeli občani krajevnih skupnosti v okolici Kamnika glede plačevanja samoprispevka za uporabo mestnega zemljišča. Menili so, da bi morali določiti različne stopnje prispevka v posameznih krajih glede na stopnjo komunalne opremljenosti zemljišča, ne pa da je za celotno področje predpisana ista tarifa od kvadratnega metra stanovanja, oziroma zemljišča. Na zborih volivcev so na predlog krajevnih organizacij SZDL izvolili tudi nove svete krajevnih skupnosti, ki bodo vodili delo teh samoupravnih institucij v prihodnjih štirih letih. POVEZAVA POSLANCEV IN ODBORNIKOV Z VOLIVCI Na podlagi programskih izhodišč SZDL ob volitvah je občinska konferenca SZDL Kamnik postavila na prvo mesto v programu svojega dela krepitev stikov med poslanci, odborniki in volivci. Izvršni odbor občinske konference je na zadnji seji skupno s sekcijo republiških poslancev sprejel predlog o ustanovitvi poslanske pisarne v Kamniku in o oblikah povezovanja poslancev in odbornikov z volivci v okviru posameznih krajevnih skupnosti. Dogovorili so se, da bo pri občinski konferenci SZDL vsako sredo odprta pisarna, kjer se bodo volivci pogovarjali s poslanci posameznih zborov in jim posredovali svoje predloge in-mnenja glede reševanja posameznih zadev. Prav tako bodo v vseh večjih krajevnih skupnostih v občini enkrat na mesec razgovori poslancev z vodstvi družbenopolitičnih organizacij o določeni temi. Ti razgovori bodo odprti za vse občane, ki bodo tako imeli priložnost posredovati poslancu, oz. odborniku svoje predloge. Razgovori s političnim aktivom kraja bodo seveda vsebinsko usmerjeni na določeno trenutno najbolj aktualno temo. Občinska konferenca SZDL bo zbirala v sodelovanju delovnih organizacij tudi pregled važnejših razgovorov v samoupravnih organih družbenih organizacijah in ga posredovale republiškim poslancem. Predlogi in pripombe občanov Zbori volivcev so bili v občini Kamnik v času od 7. do 17. februarja, t. 1. Bili so dobro obiskani, posebno na podeželju, kjer je interes volivcev bolj neposreden, ker še marsikaj nimajo urejenega tako, kot bi želeli. Kaj je volivce najbolj zanimalo in s čim niso zadovoljni? V Motniku imajo staro nadlogo s potokom Motnišnico, ki ob nalivih kaj rada poplavlja dolino, ogroža naselje ter odnaša cesto. Zato bi radi, da bi se vsaj v naselju izvedla regulacija. Vodna skupnost Celje ima kakor vedno tudi letos premalo denarja, da bi začela izvajati večja dela na tem potoku. V letu 1969 je bilo za ureditev cestišča, ki ga je odnesla voda na cesti v Spita-liču in Motniku, porabljenih 120.000,00 din. S tem pa je bila zaščitena le cesta na teh odsekih. Volivci žele, da bi se dela pri zavarovanju bregov potoka v samem Motniku izvajala bolj natančno. Zele tudi, da bi se razširila dejavnost mizarske delavnice, ki je edino podjetje v tej dolini. S tem bi se preprečil odhod mladih v druge kraje, kamor gredo za zaslužkom. Sam kraj pa bi tudi pridobil na pomenu, kot ga je že včasih imel. Radi bi tudi videli, da se preda zadružni dom v upravljanje. V fipitaliču imajo težave s prodajo kmetijskih viškov in z nabavo umetnih gnojil. Tudi strokovnega izobraževanja kmetov si žele, dalje napeljave telefona do šole in asfaltiranja ceste. V Tuhinju žele razširiti in uredili pokopališče, za kar pa sama krajevna skupnost nima dovolj sredstev. Spričo urejanja tuhinjske ceste bo verjetno moralo pokopališče počakati nekaj časa, krajevna skupnost pa se bo tudi sama morala bolj zanimati za to in uvesti najemnino za grobove. V šmartnem niso najbolj zadovoljni z odkupom živine, na Pšajnovicl pa bi radi zgradili cesto do Češnjic. Tudi elektrika jim v konicah pojema. Na Lokvah in v Podhruški bi radi regulacijo Nevljice in obnovili most čez la polok. Zanima jih tudi, kako bo z odškodnino za razširjeno tuhinjsko cesto. Na Selah nad Kamnikom bi radi uredili mrtvašnico in pokopališče. Krajevna skupnost je pripravljena sama nekaj prispevati, če bi tudi občinski proračun dal vsaj minimalna sredstva. V Nevljah so proti plačevanju prispevka za uporabo stavbenega zemljišča. Manjka jim denarja za ureditev potov, javne razsvetljave in šc za mnogo drugih stvari. V občinski blagajni pa je premalo. V Mekinjah jc potrebno urediti cesto v Godič, pot v Nevlje, kanalizacijo in še mnogo drugega. Jezijo se tudi na podjetje »Kamnik«, ki s premočnimi preizkusnimi minami stresa hiše in dela škodo. Cc bo šlo vse po sreči, bodo letos dočakali novo brv čez Bistrico. Potrebni so tudi novi- irgovine, ki jim jo je že obljubilo trgovsko podjetje. Težave s cesto, elektriko, vodovodom in pošto imajo v GodiČU, Radi bi tudi videli, da bi se njihovega zbora volivcev udeležil kak poslanec, kateremu so dali svoje glasove. Ob šesti obletnici smrti tovariša Toma Brejca Učenci osnovne šole Toma Brejca so obletnico smrti velikega revolucionarja dostojno počastili. Ravnatelj šole Vinko Dobnikar je učencem spregovoril o življenju In delu Toma Brejca in med drugim dejal: Naša šola v Kamniku nosi po njem svoje ime In smo na to ponosni. 4 leta po njegovi smrti smo se mu 7. februarja 1968 na naši šoli oddolžil) na posebno slovesen način in odkrili nJemu v spomin v šolski veži doprsni kip, delo našega profesorja tovariša Homarja. Ob takratni spominski svečanosti jc odkril njegov doprsni kip njegov nekdanji učitelj, pisatelj France Bevk in spregovoril o pokojnem Tomu Brejcu veliko lepih in iskrenih besedi. Bila sta si dobra znanca in prijatelja. Prvič sta se srečala v življenju že v mladih letih na šoli v Novakih pri Cerknem, kjer Je bil France Bevk za učitelja, Tomo Brejc pa njegov učenec. Potem jc minilo veliko let. čez krajevni samoprispevek In da je od tega porabljenih že 14 milijonov S din za obnovo kulturnega doma, da pa se na tak način Izkorišča in kvari prostor. Vse, kar sem napisal, je resnica. V upanju, da se bo položaj zboljšal in da se bo uvedel nadzor nad takšnimi napakami, vas lovariško pozdravlja P. P. Naloge kmetijske pospeševalne službe v letošnjem letu V kamniški občini je od skupnih 28.927 ha le 5.688 ha njiv in travnikov ter 3.690 ha pašnikov, ostalo pa so gozdovi in nerodovitna površina. Stalež živine je: 6.215 glav govedi, 4100 prašičev, 910 konj in okoli 16.500 kom. perutnine. "S kmetijstvom sc ukvarja 1872 gospodinjstev, oz. 44,5 % od vseh gospodinjstev. Od tega je le 611 čistih kmečkih gospodinjstev ali 32,6 % ter 1261 ali 67,4 "'o mešanih gospodinjstev, pri katerih je delež dohodka od kmetije večji ali manjši, odvisno od velikosti ter lege in intenzivnosti kmetije. Tako odpade na eno kmečko gospodinjstvo le okoli 3 ha njiv in travnikov, ali blizu 5 ha kmetijske zemlje. Čista kmečka gospodarstva so povprečno nekoliko večja od mešanih kmečkih gospodarstev. Manjša čista kmečka gospodarstva so sc po vojni dokaj hitro spreminjala v mešana gospodarstva, ker se ni bilo možno primerno preživljati le iz kmetije. Ta proces bo tekel še v bodoče, ker življenjska nuja sama narekuje tako pot. Mešana kmečka gospodarstva se bodo lahko obdržala še dolgo časa, kar pa zavisi predvsem od višine zaslužka v samem kmetijstvu kakor tudi od zaslužka izven kmetijstva. Čimbolj bodo zaslužki izven kmetijstva nesorazmerno večji od dohodkov od kmetije, tem hitrejši bo proces opuščanja manj rentabilnega kmetovanj a._ Ta dejstva smo upoštevali, ko smo v kamniški občini sprejemali program pospeševanja kmetijstva in ko smo ugotavljali, kateremu delu kmečkega življenja moramo nuditi več načrtne in stalne pomoči, če hočemo, da ne bodo tisti, ki sicer imajo pogoje za kmetovanje, zapuščali, oz. opuščali kmetije. Boljšo ekonomsko podlago za nadaljnje kmetovanje ima- jo nedvomno večja gospodarstva z nad 5 ha obdelovalne zemlje. V hribovitih predelih pa zaradi višine in kakovosti ter lege zemlje obstaja potreba po kmetijah z nad 10 ha obdelovalne zemlje. Sprejeti program pospeševanja kmetijstva vključuje vse strokovne posege, da usposobimo večje kmetije za ekonomsko-tržno gospodarjenje. Na območju občine je takih kmetij okoli 450. Osnovna naloga pospeševalne kmetijske službe v letošnjem letu bo izdelava programov za usmerjeno proizvodnjo na nekaj kmetijah, ki so dovolj močne in imajo tudi sicer perspektivo nadaljnjega razvoja. Na teh kmetijah se zeli pokazati tudi ostalim kmetom, kaj in kako je rentabilno proizvajati, če je pravilna proizvodna zasnova, če so investicije smotrne in če se dosledno upoštevajo strokovna načela. Izkušnje narekujejo, da jc treba v prvi fazi dokazati gospodarsko prednost intenzivnejšega in specializiranega kmetijstva posebno v hribovitih krajih, kjer prevladuje travnati svet, medtem ko je v ravninskem predelu občine glede intenzifikacije izkoriščanja zemlje stanje ugodnejše. Program pospeševanja kmetijstva v občini ugotavlja, da tako ekonomski kot proizvodni pogoji, to so: struktura kmetije, talne, klimatske kot tudi tržne prilike, narekujejo usmeritev razvoja kmetij. Zaradi pretežno hribovite in gričevnate lege jc ugotovljeno, da jc govedoreja glavna proizvodna panoga in je treba izkoriščanje zemljišč prilagoditi pretežno temu namenu. Pri tem moramo poleg že omenjenih ■ faktorjev upoštevati tudi komunikacijsko povezanost krajev s tržiščem. V ravninskih predelih dn krajih z dobrimi prometnimi zvezami je treba pospeševati TOVARNA USNJA KAMNIK razpisuje po pravilniku o izobraževanju za šolsko leto 1970/71 a) štipendije 2 štipendiji za študij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, oddelek za kemijo v Ljubljani; 3 štipendije za študij v STGUS v Domžalah; 2 štipendiji za študij na ekonomski fakulteti v Ljubljani; 3 štipendije za šolanje v poklicni šoli kovinske stroke v Domžalah. Kandidati za štipendijo morajo k prošnji priložiti kratek življenjepis, potrdilo o osebnih dohodkih in-premoženjskem stanju staršev in zadnje šolsko spričevalo. b) prosto delovno mesto *-TEHNOLOG V PROIZVODNJI Pogoji: diplomiran inženir kemije, z odsluženim vojaškim rokom. Razpis pod toč. a) in b) velja 15 dni po dnevu objave. Ponudbe sprejema splošno kadrovski sektor podjetja. Nepopolnih ponudb ne bomo upoštevali. mlečno proizvodnjo v kombinaciji s pitanjem živine. V višinskih predelih občine pa je potrebno širiti vzrejo plemenske živine in pitanje govedi. Istočasno je treba v teh krajih pospeševati turizem. Poleg navedenih osnovnih dejavnosti bo treba razširjati tudi intenzivne dopolnilne dejavnosti, kot so proizvodnja krompirja, nekaterih vrtnin za domačo živilsko industrijo, perutninarstvo ter pra-šičjerejo. To proizvodnjo bi morali širiti organizirano in z vnaprej ugotovljeno prodajo in znano odkupno ceno. Pridelovanje krompirja se bo moralo zaradi znanih razmer na tržišču omejiti le na določene površine ravninskega območja in to na površinah, ki omogočajo uporabo sodobne mehanizacije. Ta glavna izhodišča nakazujejo smer delovanja kmetijske pospeševalne službe, katere osnovne naloge so: 1. Povečanje krmske osnove in to na obstoječih travnikih in pašnikih ter na njivskih površinah z intenzivnim gnojenjem, pravočasno košnjo in pravilnim spravilom ter konzerviranjem krme. Ce jc mogoče, naj se uvede pašno košni sistem. Pospešiti jc treba strnjenost zemljišč. 2. Zamenjava pasme govedi in to s sistematičnim križanjem ali z nakupom čisto-pasemskih plemenic dovoljenih pasem. 3. Posameznim naprednejšim gospodarstvom izdelati usmeritvene programe, ki morajo poleg proizvodnega programa vsebovati vsa navodila za smotrno investiranje in uvajanje sodobnih tehnoloških rešitev, po potrebi izdelati tudi načrte za gradnjo. oz. preureditev . hlevov ter nujno potrebnih gospodarskih poslopij. 4. S strokovnimi nasveti pomagati pri nabavi mehanizacije, pomagati pa tudi pri nabavi strojev za skupinsko nabavo in rabo, kot so škropilnice, kompleksna mehanizacija za pridelovanje krompirja, cisterne za gnojevko, kombajne, nakladalne prikolice in podobno. 5. Stalno izobraževati kmetijske proizvajalce po kmetijskih strokovnjakih in sicer individualno, predvsem pa preko seminarjev in predavanj ter organizirati strokovne oglede urejenih objektov na kmetijah. S poučnimi kmetijskimi razstavami ter s praktičnimi prikazi o delovanju in smotrnosti uporabe kmetijskih strojev poučevati kmete. 6. Kmečki mladini, ki ima perspektivo na svoji kmetiji, naj se s štipendiranjem omogoči redno šolanje na(kmctij-skih šolah. Kratek prikaz nalog kaže, da ima pospeševalno delo na področju kmetijstva dolgoročni investicijski značaj, zato je razumljivo, da rezultati tega dela ne bodo takoj opazni, pač pa se bo delo po. spcševalne službe v praksi postopoma vse bolj odražalo. Občinska skupščina Kamnik v"celoti sprejema ta dolgoročni program in ga bo že v letošnjem letu finančno pomagala uresničiti. V ta namen je dodelila skladu za kmetijstvo potrebna sredstva za izdelavo usmeritvenih načrtov za regresiranje pri nabavi plemenske živine rjave ali svetlolisaste pasme, za pomoč pri skupinski nabavi strojev, za organizacijo seminarjev, predavanj in poučnih ogledov, za štipendiranje kmečkih fantov na poklicnih šolah za kmetovalce ter za pomoč pri strnjevanju kmetijskih zemljišč. Poleg tega bo občina regresirala obresti za kredite, ki bi jih kmetje najeli za investicije v kmetijstvu. Pred dnevi je bil že zaključen dnevni seminar za kmete, na katerem se je v 12 strokovnih predavanjih — nekatera so bila spremljana s posameznimi filmi — predavalo o vprašanjih iz področja živinoreje ter kmetijske mehanizacije. Udeležba na seminarju je bila zelo dobra, saj je bifc od 45 vabljenih stalno prisotnih od 41—45. Za zaključek seminarja so si ogledali še osemenjevalni center v Preski pri Medvodah, pitali-šče govedi v Smledniku in mlečno farmo v Vodicah. V spomladanskih mesecih bo po celi občini organiziranih še več strokovnih predavanj iz kmetijstva. V izdelavi so že trije usme-ritveni načrti ter ustrezni načrti za novogradnje hlevov, okoli deset kmetov pa take načrte želi čimprej. Pri vsem tem menimo, da bo morala pomagati tudi banka s krediti ob primernih pogojih. Le z večjim vlaganjem bo možno doseči v krajšem času ustrezen učinek, sami kmetje pa večjih sredstev za investicijsko vlaganje nimajo. Pri smotrnem vlaganju «ni bojazni, da bi sredstva propadla . . . Občinska skupščina Kamnik daje poleg običajnih olajšav pri plačevanju prispevkov od osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti še posebne olajšave tistim kmetom iz III. im IV. okoliša, ki bodo v cilju preusmeritve svoje kmetije vlagali v investicije večja finančna sredstva. P. M. Naši kmetje so ob zaključku tečaja obiskali osemenjevalni center kmetijskega zavoda v Preski pri Medvodah in pitališča v Smledniku. »Zelo sem bil zadovoljen s predavanji, saj sem slišal toliko novega,« nam je dejal Rafael žebaljec s Podhruške. »Toda to bomo lahko uporabili le, če bo denar. Brez kredita verjetno ne bo šlo.« Tekmovanje za Prešernovo bralno značko Osrednji odbor žc drugo leto sestavljajo naslednji učitelji slovenščine: Marija Grzinčič os. šola Tomo Brejc Kamnik Katja Šerbel os. šola Fran Albreht Kamnik Ana Razpotnik os. šola Komenda—Moste Ana Urbanija os. šola Stranje Marijana Mrčcla os. šola pri Zavodu za uspos. inv mladine Kamnik Na prvi seji 24. okt. 1969 je bila izbrana za letošnjo pover-jenico tekmovanja Marija Mrčcla, sede/ osrednjega odbora pa se je prenesel na osnovno šolo pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Pri izbiti mladinskih del ni pesmi obveznih /a I ek nio\a l( e so upoštevali pomembnejše obletnice in kulturne dogodke. V počastitev umrlega mladinskega književnika Josipa Ribičiča so določili za obvezno branje zbirko vojnih spominov slovenske mladine Uporna srca, in memoriam Toneta Seliškarja pa knjigo Rudi. V zvezi z 25-letnico Cicibana je bila upoštevana za najmlajše tekmovalce Branke Jurčeve Lizika za vse. Od pesmi, ki se jih morajo tekmovalci naučiti, so izbrali Medvedovo Slovensko govorico, v časi I(10 letniee avtorjevega rojstva, Jenkovo Trojno gorje, v časi 100 letnice pesnikove .smili in seseda eno od l'i esei nov 1 pesmi. člani osrednjega odbora so pobudniki in usmerjevalci lek movanja v svojih šolah. Posebna skrb je bila v letošnjem letu posvečena usklajevanju kriterijev ocenjevanja po šolah in pa pravilom za dodeljevanje priznanj tekmovalcem. Zavzeli so se za spodbudno, množično tekmovanje, ki naj bi pritegnilo in na\dušilo tudi slabše učenec za to posebno obliko dopolnilnega slovenskega jezika. Razgovor med izpraševalcem in tekmovalcem naj bi sicer poglobil tekmovalčevo znanje o prebrani knjigi in avtorju, hkrati pa naj bi ga navdušil za pravilno branje umetniško vrednih del. Z ozirom na ta izhodišča so pritegnili k tekmovanju tudi podružnične šole. Namesto lanskih priznanj in diplom je letos poenoteno, da osvoji učenec 3. + 4. razreda, praviloma bronasto značko, 5. -j- 6. raz. bronasto ali srebrno, učenec 7+ 8. razreda pa bronasto, srebrno in zlato značko. Sicer pa ta pravila niso dokončna, ker tisti učenci, ki bodo neprekinjeno tekmovali od 3. do 8. razreda, bodo morali nujno dobivati v višjih razredih višja priznanja; kar zdaj, ko tekmujejo prvič, še ni toliko potrebno. Torej bo z leti nujno naraščalo število zlatih bralnih značk oz. knjižnih priznanj. Še nekaj številčnih podatkov o tekmovalcih in uspehu v K in 1968/69 in 1969/70. Leto 1968/69 Osnovna šoli Vseh tekmovalcev Pohvale u . « C o m Srebrne