Conto eorrente colla posta •n. l i00ja,ca knjižnicct ^0^iavija iiiiii -,\l£3.Vovi račun. List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 6 1., posamezna številka 1 liro. Eelo II. Štev. 6 junij 1923 :: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 :: Rokopisi se ne vračajo :: VSEBINA. Gospodarska povzdiga. Kolobarjenje. R.: Vzreja telet. M. Kovačič: Rjavenje vina. Inž. R.: Živinoreja in naše Gore. Ing. Jos. Rustja: Naše črešnje. Gospodarska navodila za junij. P.: Trsna pršica. P.: Zavijač — trtjon. Pegan : Prašna žitna snet. Poljedeljske razmere Estonije. Alojzij Bajec: Knjigovodski tečaj. Tržni pregled. Smrtna kosa: + Gustav Pirc; + Ivan Ko-košar. LISTNICA UREDNIŠTVA. F. F. Članek sprejeli, a šele tedaj, ko je že bil list lomljen. Pride prihodnjič. Obljubljeno poročilo pošljite gotovo. ,J. B. Ni za »Gospodarski list«, ker ni političen. P. L. Glede pokončevanja listnih uši smo najvažnejše, kar Vam popolnoma zai-dosbuje, že priobčili. Sotnudnike prosi urednik prav 'vljudno, da mu pošljejo čimprej gradivo za ju-lijevo številko, ker bi rad list izdajal vsakega 1. v mesecu. LISTNICA UPRAVE. Pritožujejo se nekateri, da niso dobili že dveh ali treh številk. Kdor je list plačal, ga gotovo dobiva, kdor ga pa še ni, smo mu list ustavili. Proti naročilu (a ne brez denarja) pošljemo vse zaostale številke. VINARSKA ZVEZA še ni od oblasti potrjena, zato tudi pod tem imenom ne more poslovati, pač pa že imajo one zadruge, ki pristopijo k Vinarski Zvezi, svojo skupno klet v Gorici, via Ma-meli št. 8 (prej via Scuole — Rajerjeva klet), kjer se dobi pristno in izborno vino po zelo ugodnih cenah od 56 1 naprej. Kdor ne venuje, naj poskusi, ostal bo gotovo stalen odjemalec. ŽIVINOREJSKA ZVEZA se ustanavlja in je tudi že izvoljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo sestaviti podroben načrt in pravila ter napraviti vse potrebne korake, da bo ta prepotrebna organizacija kmalu ustanovljena. Dolžnost vseh mlekarskih, sirarskih in živinorejskih zadrug je, da se posvetujejo in dajo pripravljalnemu odboru morebitne nasvete, to pa čim prej. ŠIRITE GOSPODARSKI LIST.“ Inserirajte v „6ospodarkem Listu" CENA OGLASOM: Živinorejci! Sedaj je čas, da si zagotovite TOMA- v 6 št. 20% celo leto’30% popusta 1 stran 100 L. V, n 60 „ % . 40 . 7* > 25 , Za objavo v 2 št. 5% popusta, v 3 št. 10"/, ŽEVO ŽLINDRO in KALIJEVO SOL za jesensko gnojenje travnikov. Naročite obe gnojili pri domači zadrugi ali hranilnici, v Gorici pa pri Zadružni Zvezi. Corso Gius. Verdi 37 (v lastnem poslopju nasproti Centralu), kamor se je preselila. MED. UNIV. se je preselil v Via Mameli (Via Scuole) št. 8 :: tik stare gimnazije :: ter ordinuje za kirurgijo, porodništvo in ženske bolezni od 9-11 In 2-3. JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puškar mtmt v Gorici, Stolni trg 9 naznanja si. občinstvu da mu je na novo došla velika množina blaga svetovno znanih tovarn. Novo došlo blago prodajam po jako znižanih cenah. Na pr. šivalne stroje Orig. Mundlos, Pfaff, Grilzner, Adler, Neuman, Afrana ln VPinselmann. Posebno opozarjam cenj. šivilje in neveste na strokovni poduk za umetno vezanjei in krpanje, katerega dajam brezplačno. Dvokolesa: Orig Puch, Orig. Stiria. Orig. Start, Waffenrad, Regent, Kosmos, Helical in mala motorna kolesa. Velika izbira pušk, samokresov, patron, dinamitnih patron, smodnik za razstreljevanje kamnov in za lovce, ter potrebščine za zgoraj omenjene premete. Lattna delavnica in popravljalnica Stolni trg. štev 3. Z jamstvom prodajam šivalne stroje, dvokolesa in puške tudi na mesečne obroke Za točno, solidno postrežbo in konkurenčno ceno jamči JOSIP KERŠEVANI, mehanik in puSkar. Coiilo eorrente colla posta Poštni tekoči račun. GOSPODARSKI LIST List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 6 1., posamezna številka 1 liro. teto II. Štev. 6 junij 1923 :: UpravniŠtvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 Rokopisi se ne vračajo :: Gospodarska povzdiga. Različni stanovi predbacivajo kmet« skemu ljudstvu, da je konservativno in nazadnjaško, ker se kmetijstvo ne raz* vij a tako hitro, kot se druge gospodarske panoge. Taki očitki očividno niso na mestu, ker oni, ki tako govore, ne po« znajo kmetskega dela in gospodarstva, kjei ne igra izključne vloge le delo in ka« pital, temveč igra celo glavno vlogo pri« roda; vendar pa očitki niso popolnoma krivični, ker danes ni*niti enega kmet« skega gospodarstva, kjer bi bilo vse v redu in se ne bi dala ena ali druga stran popraviti, zboljšati. V tem oziru je po? sebno pri nas zelo mnogo dela, posebno pri nas bi bilo potrebno marsikaj izpo« polniti, marsikaj ukreniti, kar bi bilo e-dino v veliko korist našega kmetskega ljudstva. Dve poti sta, ki vodita do gospodarske povzdige našega kmetskega ljudstva in sicer: povečanje in zboljšanje proiz« vodnje ter čim smotrenejša vnovčitev proizvodov. Naš kmet mora nastopiti obe poti. Gotovo ne pridela naš kmet na isti površini zemlje toliko pridelka, recimo krompirja ali žita, kot pridela recimo kmet v Nemčiji. Primerjanje številk nam pove, da pridela kmet v Nemčiji v istih razmerah dvakrat toliko, kot naš. Glede kakovosti je mogoče še slabše. Kaj je n. pr. naše sadje v primeri s sadjem iz drugih kra« jev, recimo iz Tirola. Naše jabolke vsled slabe kakovosti ne dosežejo nikdar onih cen, kot tirolske. Zakaj je naše vino bolj šibko, kot vino iz drugih pokrajin Ita« lije? Ker goje pri nas kmetje navadno več vrst trt in je vino neka mešanica različnih vrst. Ako hočemo zvišati količino naših pridelkov, moramo zemljo pravilno ob« delovati, dobro in primerno jo gnojiti ter odgovarjajoče kolobariti. Ako hočemo količino sadja povečati in kakovost iz« boljšati, moramo sadno drevje pravilno gojiti, uničevati različne zajedavce itd. Ako hočemo imeti zdravo in dobička« nosno živino, jo moramo pravilno kr« miti in čuvati njeno zdravje s tem, da ji dovolimo navžiti se čistega zraka ter je ne puščamo, posebno v letnem času, v zaduhlih hlevih. Paziti moramo na gnoj in na gnojnico, ki je za vsakega kmeto« valca velik kapital. Takih in enakih primerov je na koše. Povsod moremo in moramo kaj vkreniti, ako hočemo povečati pridelke ter zboljšati njih kakovost. Kaj in kako moramo ukreniti, to nas uči strokovno kmetijstvo, strokovna . kmetijska izo« brazba, katere si mora vsak kmetovalec čimveč prisvojiti in bi moral v to svrho sam, kakor tudi njegovi otroci, izrabiti vsako priliko, vsako najmanjšo mož« nost. To je ena pot k gospodarski pov* naših razmerah edino upeljati pravilno zdigi. kletarenje. Ravno pri vinu ima zaidruž* Ne zadostuje pa samo strokovna ništvo še dve drugi nalogi, in sicer ustva* Izobrazba, nič ne pomaga proizvodnje ritev enotnih tipov vina ter s tem zdru* samo povečati in zboljšati, ako nimamo ženo razprodajo na debelo. Potrebno je tudi prodaje v rokah. Zboljšanje proiz? tudi, da vzame zadružništvo samo v roke vodnje pa v marsičem ni mogoče, brez podrobno razprodajo vina potom usta; skupnosti, brez medsebojne pomoči, novitve zadružnih gostiln, brez zadružništva. Vzemimo za primer Isto nalogo, kot jo ima zadružništvo vino. Strokovna izobrazba more doseči v vinoreji, isto ima tudi pri živinoreji, v to, da bodo naši vinorejci gojili samo sirarstvu in mlekarstvu, isto bo moralo one preizkušene vrste trt, ki za naše izvršiti tudi pri sadjereji, posebno glede kraje odgovarjajo, vinorejci bodo tudi prodaje sadja. Ne pomaga nič pOTzva-trte pravilno gojili, vse bolezni in zaje* jati večje količine kmetijskih pridelkov, davce uničili in bodo tudi vedeli, kajco bi povzdigniti živinorejo itd., ako ni tudi morali pravilno kletariti, a kletariti pra- zagotovljen trg za te predmete, ako ni vilno ne bodo mogli. Umno kletarstvo prodaja v rokah proizvajalcev, zahteva primerne prostore, primerne Obe poti mora naše ljudstvo hoditi, priprave, česar si pa naš mali kmet ne ako hoče postati gospodarsko močno, more dovoliti, ker prirejanje prostorov Potrebna mu je kmetijska strokovna izo* in nakup vseh v kletarstvu potrebnih brazba in ravnotako tudi zadružništvo, priprav stane precej denarja, česar si pa Oboje mora biti združeno, iti mora roko naš mah kmet ne more privoščiti. Tu v roki, drugače ne bo mogoča gospodar* mora pomagati zadružništvo, ki more v ska povzdiga našega ljudstva. Kolobarjenje. Ako bi človek užival vsaki dan enako Ije, ter so si dovoljevali luksuz, ki je bil teli rano, recimo fižol, bi se ga kmalu tako daj vsled redke naseljenosti mogoč, in pu-nasitil, da bi ga pozneje niti ne hotel pogle- stili »trudno« zemljo leto ali več časa a-dati več. miru in obdelovali druge kose zemlje. Ker Nekako tako je tudi z zemljo, kar so pa vlada danes splošno pomanjkanje zem- uvideli že naši pradedje ter niso gojili, re- lie in je ista pri nas celo zelo razkosana, cimo žito, vsako leto na istem kosu zemlje. luksuza naših pradedov ne moremo do-Naši pradedje si niso mogli raztolmačiti, voliti, pač pa moramo gledati na to, da zakaj zemlja ne prenaša vsakoletno pride- dobimo vsako leto, tudi od najmanjšega lovanje istega pridelka, danes pa vemo, da koščka zemlje, čimvečji dohodek. To pa je vzrok tej »trudnosti« zemlje preenostran- bomo dosegli, ako bomo zemljo dobro in ska izraba zemeljskih hranilnih snovi in skrbno obdelovali in gnojili ter na isti smo-nakopičenje različnih kali bolezni, ki so treno kolobarili. svojstvene vsaki vrsti rastlin. Naši pra- Kolobariti pomeni toliko kot menjati dedje niso še poznali kolobarjenja, ki do- s pridelki na isti zemlji. Naši kmetovalci voljuje vsakoletno uporabljanje iste zem- danes že kolobarijo, ker ne obdelajo isto zemljo vsako leto z isto rastlino, temveč s pridelki menjajo. Seveda ni to menjanje vedno smotreno in pravilno, in zato tudi pridelki ne odgovarjajo vedno želji kmetovalca in višini, ki bi se s pravilnim kolobarjenjem dosegla. Kolobarjenje predvideva dva načina in sicer trdo ter prosto kolobarjenje. Trdo kolobarjenje je ono, kjer je napravljen točen načrt, program, s čem se bodo posejali, oziroma posadili posamezni kosi,. parcele zemlje, in to že za več let naprej. Take vrste kolobarjenje je v navadi v nekaterih pokrajinah Nemčije, Anglije, Alp in mogoče tudi tu pa tam v naših Gorah. Pri trdem kolobarjenju in pri vedno isti zemljiški posesti in enakem obdelovanju moremo vsako leto predvidevati približno množino pridelkov-in kmetovalec ve že v naprej, približno koliko žita, krompirja, krme itd. bo pridelal, seveda, ako vreme dopušča. Ako bi bile gospodarske razmere ustaljene, to se pravi, ako bi imeli kmetijski pridelki vsako leto sorazmerno isto vrednost, bi bilo trdo kolobarenje umestno predpostavljujoč tudi, da je kakovost posameznih kosov parcel zemlje, ista. Ker pa cena posameznih kmetijskih pridelkov ni vedno sorazmerno enaka, temveč opazujemo na trgu precejšnje kolebanje cen, čemur moramo dodati v najmanj 99% slučajev različno lego in kakovost različnih parcel zemlje, trdo kolobarenje ni samo neumestno, temveč tudi nepravilno in škodljivo. Zato tudi napredno kmetijstvo ne pozna več trdega kolobarjenja ter je v vseh krajih, ki v kmetijskem oziru visoko stoje, v veljavi le prosto kolobarjenje. Prosto kolobarenje računa z resničnimi razmerami na trgu in na polju, ker upošteva spreminjanje cen kmetijskim pridelkom ter tudi različno sorazmerno vrednost zemlje. Preneseno na naše gospodar- ske razmere pomeni to, da bi naš vipavski kmet ne polagal take važnosti gojitvi koruze, ker je ista sorazmerno bolj po ceni kot krompir, ter bi gojil več krompirja. Ravnotako bi naš kmetovalec obsejal marsikatero slabejšo in bolj oddaljeno parcelo zemlje s travami in jih ne bi leto za letom preoraval. Pravilno kolobarjenje mora upoštevati, poleg že navedenega, posamezne lastnosti različnih rastlin, kultur, n. pr.: lita imajo to lastnost, da zemljo zelo izrabijo na vseh različnih rastlin, kultur, n. pr.: lita imajo žitev plevela, pustijo pa v zemlji struje, ki sčasoma segnije ter obogati zemljo na črnici, puhlici (humus). Krompir in koruza zemljo tudi izrabita, a posledica pletve in okopavanja je, da se uniči velika večina plevela ter da je zemlja vsled tega čista. Grah, fižol, bob in posebno detelje obogatijo zemljo na dušiku in zato onim kulturam, ki slede tem, ni potrebno gnojiti z du-šičnatimi gnojili in skoraj vse kulture dobro uspevajo, kar je že večkrat marsikateri kmet sam spoznal, ako je deteljišče preoral in potem vsejal žito ali koruzo. Vse kulture pa utrudijo zemljo, ako jih na isti zemlji skozi več let gojimo in tako tudi detelje in lucerne ne smemo skozi najmanj 6 let sejati na isto parcelo, ako hočemo imeti zaželjeni uspeh. S pravilnim kolobarjenjem onemogočimo tudi preenostransko izrabljanje zemlje. Nekatere kulture izrabijo zemljo posebno glede fosforne kisline in kalija (žita, okopavine), druge poleg drugih snovi predvsem apnenca (detelje, grah) itd. Ker ne zahtevati niti dve kulturi enakih snovi od zemlje in ker ima vsaka kultura posebne lastnosti, moremo posledice teh posebnosti v zemlji s pravilnim kolobarjenjem izravnati, seveda moramo najprej te posebne lastnosti kultur dobro poznati. Kuko bi izgledalo pravilno kolobarjenje pri nas? To vprašanje je zelo lahko staviti, a mnogo težje na isto odgovoriti, ker so pri nas gospodarske, zemljepisne in vremenske razmere zelo različne, k čemur moramo prišteti še različne lastnosti zemlje, ki je ponekod bogata na apnencu, drugod uboga, drugod zopet bogata na prhlici, ena je ilovnata, druga peskovita itd. Vse te razmere mora pravilno ■kolobarjenje upoštevati in zato ni mogoče dati Kraševcu, Istranu, Notranjcu, Vipavcu, Bricu in Tolmincu istih nasvetov, posebno, ko seje recimo Vipavec zelo malo žit in mnogo koruze (koruzo štejemo k okopavinam!), dočim goje naši Notranjci predvsem žita in krompir. V splošnem bodi omenjeno, da bi Vzreja Napredek v živinoreji zavisi od vzreje telet. Niso vsa teleta dobra za rejo, zakar moramo določiti le taka, od katerih sta-riši nam so znani im poznamo njih lastnosti ter smo globoko prepričani, da bodo teleta, ko dorastejo krasna In koristonostia goveda. Taka teleta, ki pridejo slabotna na svet, niso za rejo, ker slabotno tele ne bo dalo nikdar lepe krave in če jo bo dalo, bo to izjema; nobeno napredno gospodar-svo se ne sme nanašati rra izjeme, temveč mora imeti za podlago gotov ali vsaj zelo verjeten proračun. Dvojčki se tudi ne smejo nikdar puščati za rejo, ker so dvojčki redno slabi in kaže izkušnja, da ne dajo koristonosnih goved. V tem oziru se pri nas mnogo greši, a greši se tudi v nasprotnem slučaju, in sicer da se prodajo mesarjem lepa in zdrava teleta od takih krav, ki so dobre mlekarice, odgovarjajoče pasme in imajo druge dobre lastnosti. Mnogokedaj se da naš kmet morali naši kmetovalci upoštevati mnogo bolj košenice, to je umetne travnike, ki se v letu ali par letih preorjejo. Tako je mogoče prihraniti precej na gnojilih, ker so košenice predvsem mešanice trav in detelj, ter pustijo poslednje zemljo bolj bogato na dušiku, kot je bila prej. Kdor si hoče napraviti načrt za kolobarjenje, mora predvsem poznati lastnosti svoje zemlje in lastnosti kultur, ki jih misli gojiti, ker iz oblakov vset načrt ne drži. Največ koristi bo pa imel oni kmetovalec, ki bo poleg rečenega opazoval tudi tržne iaziuere. Vse to pa predpostavlja izobraženega kmetovalca in tak bo moral biti vsak naš kmetovalec, ki hoče imeti od svoje zemlje čimvečjo korist. * * * telet. zapeljati od zvitih mesarjev ter jim proda taka teleta, ki bi morala biti ponos kmetskih gospodarstev. Posebno pažnjo bi morali posvečati vzgoji mladih bikcev, ker so ti poklicani, da razmnože svoje lastnosti v svoji okolici. V gotovem kraj« bi morali vzgajati le take bikce, katerih stariši so imeli iste lastnosti, kot jih zahtevajo od živine živinorejci dotičnega okraja. Ako hočemo vzgojiti v gotovem kraju pasmo, ki bo predvsem zelo mlečna, moramo vzgojiti bikca, ki bo imel za mater kravo, ki je dajala precej mleka. Tudi v tem slučaju 111 prav gotovo, a je vsaj opravičena velika verjetnost, da bodo krave — potomke takega bika — dobre mlekarice. Pri tako za rejo 'izbranih teletih moramo potem paziti na to, da se teleta mnogo gibljejo na prostem, ker se pri tem telo pravilno razvije in ostane mlada žival zdrava. Ko je tele staro 14 dni, ga more- mo že vcditi na prosto, seveda ga moramo majhen želodec, se mora odstavitev izvr-•čuvati pred vlažnostjo. Glede gibanja na siti polagoma, ker se more želodec le po-prostem je v naših Gorah in tudi na Krasu lagoma razširiti, kakor se morejo tudi nekaj — a tudi ne dovolj — preskrbljeno, ostali prebavilni organi polagoma priučiti v Vipavski dolini pa skoraj nič. Paša je za na spremenjeno hrano. V ti dobi moramo mlado živino nujno potrebna. teletom prikrmiti tudi malo ovsenega zdro- Najvažnejše pa je pri teletih za vzrejo ba in pa lanene moke. vprašanje prehrane. Čim preprostejša je, Samoposebi umevno je, da mora biti tem lepše uspehe bomo dosegli. Tele mora telečji hlev snažen, suh in zračen. Pri na vsak način dobiti mlezivo — prvo mie- krmljenju ne smemo siliti telet in tudi ne ko po otelitvi —, ki želodec in čreva pre- odraslih goved-, da dobivajo krmo iz viso-čisti. Sesati mora tele za rejo tudi vsaj 6 kih jasel ali celo loj trene, da ne' dobe ž;-tednov. Ker ima tele pri mlečni hrani zelo vali vpognjen hrbet. R. Rjavenje vina. Med rjavenjem in pečrnenjem vina je vi, ki vino kalijo in mu dajejo neprijeten razlika. Počrnenju vina je glavni vzrok okus. železo, ki je prišlo v vino z napačnim kle- Večkrat napadejo razne glivice in tarjenjem n. pr. ako se je v kleti rabila bakterije tudi beljakovine in čreslovino različna železna posoda. (tanin), jih razkrajajo, in če se močno za- Vsled obilnega deževja ob dozorevati- rede, lahko povzročijo bolezen, ki jo ime-jiu in ob trgatvi začne grozdje gniti in kdor n ujemo zavrelko, ki se pa od navadnega strogo ne odbira gnilih jagod od zdravih rjavenja vina razločuje po tem, da se pri mora računati s tem, da se njegovo vino njej razvijajo tudi plini, tako da vino sune bo rado sčistilo in da ho takoj spreme- mi, česar pri navadnem rjavenju ni. nilo barvo, kakor hitro bo prišlo z zrakom Vse te škodljive glivice in kvasila se v dotiko. V tem slučaju se vino močno nahajajo zlasti v gnilem grozdju in pride- skalii, zgosti, tako da je bolj podobno godlji jo po njem v mošt in pozneje v vino, to pa kakor vinu. Poleg tega dobi tako vino še tembolj, čim dlje časa je bil mošt z gnilim čuden neprijeten okus. To je rjavenje vina. tropem v dotiki. Da jih uničimo in za njih Rjavenju vina so najbolj podvržena odstranitev iz vina imamo v kletarstvu ona vina, ki so bila narejena še po tako- več pripomočkov, in sicer: zvanem starem načinu, to je, da se je vr- ]. Pasteriziranje (od francoskega u-šilo glavno kipenje na tropu (tropinah), čenjaka Pasteurja) obstoji v tem, da se Znano je, da se ravno v lupinah (kožice) vino v zaprtih ceveh segreje na 60—65° C jagod in pecljih (hlastinah) nahajajo one in se istim potom zopet ohladi na prejšnjo snovi, katere so podvržene razkrajanju toplino. S tem se uničijo v vi mu gljivice in raznih glivic oziroma kvasil (fermentov), kvasila. Ker je pa v ta namen treba poseb-Znano kvasilo (ferment) je oksidaza, nih priprav, ni pasteriziranje za našega ki črpa kisik iz zraku in z njegovo pomoč- malega vinorejca lahko izvršljivo, jo razkraja različne snovi v vinu, ter jih 2. Žveplanje: Za žveplanje moramo izpreminja v sprteninske (humuzne) sno- vzeti čisto, arzenika prosto žveplo, brez vseh primesi, najboljši so takozvani azbestni trakovi, ki so nalašč za to pripravljeni. En tak trak tehta navadno 4 gr. in zadostuje za 3—4 hi vina. Navadno se jemlje 1 gr. največ 2 gr. žvepla na hi. vina. Z žveplanjem spravimo v vino žvepleno sokislino, ki zamori vse glivice in bakterije, katere pridejo z njo v dotiko. Ako hočemo zažveplati, moramo vino istočasno pretočiti in žveplati -prazen, ali le deloma polen sod. Ako hočemo zažveplati vino naravnost v polnem sodu, imamo v ta namen drugo sredstvo, in sicer takozvani natrijev bisulfit, to je namreč prenasičena spojina natrija z žvepleno sokislino. To sredstvo se dobiva v mirodilnicah (drogerijah) v podobi bele soli, ki po žvepleni sokislini močno diši. Na vsak hi. vama se vzame 5 gr. soli. Raztopi se v kozarcu vode, vlije se v vino, v sodu dobro premeša ter sod zamaši. Vino, ki ga na ta način zdravimo, seveda ne sme več ležati na drožeh, ker bi se te zopet z vinom zmešate. Zato se pa to sredstvo rabi le pri pretočenih vinih, ki so že zarjavela vsled pri pretakanju vsrkanega zračnega kisika. Ko se je bilo vino na ravnokar popisani način zažveplalo se pusti najmanj kakih 8 dni na miru, potem šele ga čistimo. 3. Čiščenje ali precejanje ima namen, odstraniti iz vina, s pasteriziranjem ali žveplanjem umorjene glivice ter kalež, kakor tudi odvzeti miu previsoko (preveč temno) barvo in neprijeten okus. Zato se jemlje za čiščenje rjavih vin bolj močna čistila, zlasti želatina, mleko in sirnina ali kazein. Za čiščenje že zarjavelih vin se priporočata posebno zadnji dve čistili (mleko in sirnina). Čiščenje z mlekom. Mleko ki ga rabimo za čiščenje mora biti popolnoma sveže ( ne kuhano) in posneto. Najbolje je torej sveže namolzeno in s posnemalnikom posneto mleko. Na vsak hi. vina vzamemo % 1. do l3/2 1. mleka. Koliko nam je treba vzeti, naj nam vedno pokaže v malem izvršena poskušnja. Mleko najprej dobro premešamo z večjo množino vina, nakar vlijeno vse skupaj v sod in zopet premešamo. Bolje nego mleko je rabiti čisto si mino. Ta se dobiva v trgovini v obliki rumenkasto - belega praška, ki se v vodi počasi topi. Na vsak hi vzamemo 10—40 gr, včasih tudi več. V tem naj nas pouči poskušnja v malem. Simino stresemo v škaf. pri-denemo desetkratno množino vode (na 1 kg Sirnine 10 1 vode). Po daljšem mešanju se raztopi 'sirnina v kalno mlečnato tekočino, ki jo izlijemo tudi z morebitnim neraztopljenim ostankom v sod in tam z vinom dobro premešamo. Sirnina učinkuje enako kot mleko. Če enkratno čiščenje ne zadostuje, je treba vino čez 8—14 dni po pretakanju še enkrat čistiti. Bolj zanesljivo kakor čiščenje je v tem oziru precejanje vina, k)i naj se vrši, če le mogoče, tako, da ne pride pri njem vino z zrakom v dotiko ter da teče vino v za-žveplan sod. S precejanjem (filtriranjem) se doseže v nekaj urah popolnoma čisto vino in se mu odvzame tudi veliko škodljivih glivic. Za to, pri naš še malo znano postopanje, je treba posebne priprave (cedila), ki jih dandanes ni težko dobiti. Ker se s precejanjem vinu ne vzame barva, se pretemna vina pred precejanjem lahko poprej odbarvajo z ogljenim prahom (eponitom). M. Kovačič. Živinoreja in Gotovo je živinoreja v naših gorah najvažnejša gospodarska panoga. Ako ne bo živinoreja prospevala, ne bodo tudi Gore gospodarsko prospevale. Drugi dohodki, kot krompir, sadje in gozd, so bolj postranski dohodki, vendar pa se bi tudi ti dali precej dvigniti. Moremo upati, da bo našiel naš tolminski krompir širok trg v Italiji, ker so vsi italijanski trgovci nad kakovostjo našega krompirja vshičeni, samo, da ni bila dosedaj trgovina s krompirjem — zorelim in poznim — v Italiji v navadi. Tudi za sadje se bo gotovo prej ali slej našel dober in stalen trg in nad tem ne smemo nikakor obupati ter sadjerejo zanemariti. Mogoče bomo prišli tu pri nas v doglednem času tudi do tvornice sadnih konserv. Vendar pa tvori živinoreja glavni prihod, to pa predvsem vsled tega, ker to že sama oblika prirode zahteva. Strmi hribi ne dovoljujejo poljedelstva v ožjem pomenu besede, in ker je v naših gorah takih največ, ne moremo pridobiti za njive mnogo več prostora, kot ga je danes v ta namen določanega. Dohodek od živinoreje moremo v naših gorah razmotrivati v trojni smeri, in sicer: dohc-dek od mlekarskih proizvodov, sir in maslo, dohodek od klavne živine in dohodek od plemenske živine. Dohodek od mlekarskih proizvodov ni tako velik, kot bi mogel biti, ker nima sir dovoljnega trga, tega pa nima vsled tega, ker vsled novih razmer ni dovolj po, znan in ker je z ozirom na tržne razmere predrag. V tem oziru ni pravilno, da imamo po različnih vaseh več sirarn, od katerih predeluje vsaka po okoli 100 1 mleka in ima za to predelavo iste režijske stroške, kot da bi predelala 500 1. Žalibog nase Gore. igrajo osebne mržnje v gospodarskem oziru tudi veliko vlogo, a to bo s časom prenehalo, ker sila kolo lomi. S centralizacijo naših mlekarn bi režijske stroške za precej zmanjšali. Gotovo ni mogoče v naprej določiti, koliko mlekarn naj bo, ker ni mogoče iz nekaterih vasi po zimi odnesti mleka v bližnjo centralo, a sirarne bi se morale bolj centralizirati, kot so danes. Dohodek od klavne živine bi mogel biti večji; v tem oziru imamo sicer že nekaj vzornih živinorejcev, ki ne prodajo volov, ko so jih odrabili za delo ter so isti mršavi in stari, temveč jih prej doma odebelijo. Tako bi morali delati vsi naši živinorejci, ker dosežejo debeli voli mnogo višjo ceno na živo težo, kot pa mršavi. Naše Gore so že pred vojno oddajale precej plemenske živine in danes so poklicane, d!a v tem oziru še več koristijo kot prej. Pomisliti moramo na to, da je uvoz plemenske živine k nam iz severnejših krajev sicer dovoljen, a vsled raznih zaprek toliko kot nemogoč. Italijanske pasme za naše kraje pa niso sposobne, ker so vse pretežke in mogoče le za goriško bližnjo okolico, Vipavska dolina. Kras in Istra pa goje predvsem majhno pasmo. Ker pa se v teh krajih gojitev plemenske živine skoraj ne izplača ter stoje naši tolminski živinorejci glede umne živinoreje višje, kot živinorejci v navedenih krajih in ker se kraški in istrski tip goveje živine — siva majhna, mastno mleko, dobri voli — precej zgublja, bodo gotovo naše gore oddajale precej goveje krvi v te kraje. Seveda bodo morale biti naše Gore tudi za to sposobne in gojiti dobro in lepo živino. Gojitev plemenske živine je v gorah po vojni očitno nazadovala in ne stoji več na oni višini kot prej. Vzrok temu je pred- ne vrše svoje naloge, ako predelajo dnev-vsem pomanjkanje sposobnih bikov-ple- no 100 1 mleka v sir ali maslo, skrbijo naj menjakov. Ni vse dobro za pleme, kar je za dobre bike in tudi za skupne pašnike, bik in ne sme se ga vporabljati pri vsaki Edino na ta način bodo naše Gore imele starosti in črezmerno v kratkem času. Ker lepo živino, ki bo v ponos in v veliko ko-skrbi javna oblast v tem oziru premalo in rist celotne dežele. Živinorejci pa na splo-ne toliko, kot prej, morajo v tem oziru po- šno ne bi smeli gledati, ali znaša skočnina magati naše živinorejske zadruge, ki bi 5 ali 10 lir, temveč na to, kakšen je bik in morale držati in vzgojiti primerne bike. Ži- kakšnega je roda. vinorejskih zadrug imamo sicer več, a one inž. R. V Naše črešnje so bile pred vojno precej iskano prvo sadje, ki se je izvažalo v ogromnih koli* cinah na zelo oddaljene trge, predvsem na Dunaj, pa tudi v Berlin. Do veljave so prišle vseh vrst črešnje, posebno pa zgodnje. Z novimi političnimi razmerami smo prišli v nov položaj tudi glede trgov za črešnje. Lani in letos smo opazili, da so zgodnje črešnje ostale v veliki količini neprodane in na drevesih. Posestniki so pravili, da se jih ne izplača brati, ker ne plačajo dnine. Drugače pa je bilo glede drugih črešenj, predvsem glede cep* ljene, kot jih imenujejo Vipavci, ali vi-pavk, kot jih imenujejo Brici. Te čreš* nje so dosegle letos primerno ceno in v Gorici niso bile na debelo nikdar bolj po ceni, kot po 1.— L za kg, dosegle pa so tudi mnogo višje cene in tudi do 2,— L. Zakaj so bile cene zgodnjih črešenj tako nizke, drugih in debelih, cepljene ali Vipavk pa tako visoke? V Gorici, ki je središče za črešnje, kamor jih dovažajo v velikih količinah iz Brd in Vipavske doline je bilo sicer tudi za zgodnje čreš* nje precej kupcev, a niti eden jih ni kupoval v velikih količinah, ker jih ni po* treboval. Naše zgodnje črešnje so tedaj zrele, ko so v ostalih pokrajinah Italije prve črešnje že prestale in zato naših zgodnjih črešenj italjanski konsum ne potrebuje. Vsled neurejenih, oziroma še ne na predvojni višini stoječih promet* nih razmer, ko so prispele črešnje iz Gorice na Dunaj v 12 urah je izvoz teh črešenj skoraj nemogoč, posebno v ve* likih količinah. Naše zgodnje črešnje so zelo slabe vrste, ker so zelo drobne, ima* jo debelo koščico in so tudi zelo vode* ne ter vsled tega tudi ne zdrže dolge vož* nje, ker se takoj ugrejejo in pokvarijo, tudi ako niso naložene v velike košare. Popolnoma drugače pa je z drugimi črešnjami, cepljencami ali Vipavkami. Že po obliki so zelo lep sad, debel in prijetne barve. Kost ni v primeri z mes* natim delom predebela, skorja trda, z eno besedo, blago ki ugaja, je za vsak trg in prenese tudi daljšo vožnjo. Poleg te* ga so te črešnje skorajda brez konkuren* ce, ker jih v ostalih delih Italije malo poznajo. Letos se jih je izvozilo ogromne količine v inozemstvo, nekoliko na Du* naj, velika večina pa v Egipt, na An* gleško in tudi v Ameriko. Tudi te čreš* nje ne bi zdržale dolge prevožnje, ako jih ne bi v ta namen posebej pripravili z žveplanjem. Pod vplivom žveplene so* kisline izgube te črešnje svojo rdečo barvo in postanejo bele. Žveplena so* kislina uniči tudi vse bakterije in kvasila, ki bi črešnjevemu mesu mogla škodo* vati. Po žveplanju pridejo sicer črešnje še v dotiko z zrakom, in tako z različnimi kvasili in bakterijami, a v glavnem ven* dar enkratno žveplanje zadostuje. Ako se hoče črešnje odpremiti v daljne kraje in bi morale prestati mesec dolgo vož* njo, jih zopet zažvepiajo v sodčkih, kamor zrak nima dostopa. Tako morejo črešnje prestati tudi par mesecev. Take črešnje seveda niso za neposreden kon-sum, temveč le za različne kompote. Kdor je imel letos mnogo cepljenc ali vipavk, je mogel zaslužiti lepe denarje, kdor pa je imel predvsem zgod* nje črešnje in ni bil takoj pri začetku dobe črešenj z njimi na trgu, ta ni mno* go zaslužil, ker je konsum istih omejen. Iz tega moramo sklepati, da morajo naši kmetovalci največ pažnje posvetiti cep- ljencam ali vipavkam, predvsem te gojiti v veliki množini, zgodnje (Renške, Solčnice itd.) pa precepiti, seveda ne vse in ne povsod, ker oni, ki jih bo imel med prvimi na trgu, bo imel gotovo lepe dohodke. Glavne črešnje naj bodo predvsem cepljence ali vipavke. Pri prodaji črešenj je letos naše za* družništvo že nekoliko sodelovalo, v glavnem ni imelo prodaje popolnoma v rokah. Tudi drugo leto bo'ostalo v glav* nem pri tem, a sčasoma bomo že prišli do tega, da bo naše zadružništvo vzelo v lastne roke vso prodajo. Danes mi te* 'ga ne moremo storiti, ker nimamo še dobrih in zanesljivih zvez ter tudi nismo tehnično za to usposobljeni. Proučiti moramo celotno vprašanje in ko bomo zato sposobni, kar se mora zgoditi črez par let, vsemimo prodajo v svoje roke in ne dovoljujmo, da nekateri zaslužijo pri črešnjah stotisoče. Ing. Jos. Rusija. Gospodarska navodila za junij. . Na polju in travniku. V tem mesecu moramo dokončati košnjo. Kositi mora* mo tedaj, ko so trave in detelje v polnem cvetju, ker dobimo, ako pozneje kosimo, zelo olesenelo oziroma odreve* nelo krmo. Pri zgodnji košnji dobimo sicer manj, a zato zelo dobre krme, ki mnogo več zeleže. Na polju plevemo in osipamo koru* /. Istočasno koruzo tudi razredčimo. Koruza naj bo oddaljena od koruze okoli 50—60 cm. Sedaj moremo koruzi' tudi pognojiti in sicer s čilskim solitrom, ka* terega potrosimo okoli vsake rastline polovico kavine žličke. Koruzi moremo pognojiti tudi z gnojnico, a jo moramo razredčiti z vodo. V tem mesecu pleve> mo tudi peso, ki jo razredčimo in sicer na 40—50 cm. Istočasno ji moremo tudi pognojiti, kakor koruzi. Sedaj je tudi čas osipanja krompirja, kdor ga še ni. Gno* jenje je nekoliko prepozno, posebno v gorkejšem delu, v Gorah pa še ne. Gnojimo s čilskim solitrom, kakor koruzi in pesi. Krompir napada sedaj tudi' pero* nospora in zato ga moramo poškropiti z 1 /o raztopnino modre galice. V prvi polovici meseca preidemo njive žit in odstrižemo smetljive klase (glej članek!), takoj po žetvi pa strnišče preorjeno in vse jemo ajdo, repo, ali karkoli. V vinogradu imamo dela črez glavo, ker se moramo boriti proti peronospori in oidiu. Posebno v toplem in vlažnem vremenu je peronospora huda. Za borbo proti grozdni peronospori in oidiu je najboljše žveplo z 3 % ali 5% modre ga* lice. V vinogradu moramo mandati, to si pravi odrezovati vse poganjke iz di* vjih podlag kakor tudi odstranjevati one poganjke, ki 'nimajo zaroda. Sedaj je tudi čas odščipavati vršiče poganjkov, in sicer jih odščipnemo pri tretjem ali če* trter, listu nad zarodom. Poleg proti pe* rono-.pori in oidiu (plesnobi) se moramo boriti proti različnim zajedaleem, poseb* no zavijalcu in trtni pršici (glej članke.) V sadovnjaku imamo tudi mnogo dela. Sedaj je čas, da poškropimo z \% raztopnino modre galice vse sadno dres vje, posebno jablane, hruške in češ* pije. Proti različnim ušem, posebno na mladih drevescih, se moramo boriti s tobačnim izvlečkom. Odpadlo in piškovo sadje moramo pobrati in skuhati prašiš čem. Takemu sadju moramo posvetiti posebno pažnjo, ker je navadno izvor raznim zajedaleem, posebno rilčkarju, katerih jajčeca se nahajajo v sadju, kamor jih je samica položila. Tudi pri sadnem drevju, posebno okoli cepičev in iz divjakov moramo izs čistiti poganjke ter tudi one mladike, ki ne stoje na pravem mestu. Take poganjs ke ne smemo cdlcmiti (odčesniti), temveč odrezati. Pri mladem drevju odščips nemo prebujno rastoče vršičke. V vrtu presajamo razno zelenjavo, kakor zelje, ohrovt, sejemo vsakih 14 dni grah, da ga imamo vedno svežega, sejes mo solato endivijo, pozne brokole itd. Posejane gredice pokrijemo s slamo, da se prfeveč ne osuše in da ne zahtevajo preveč vode. Proti koncu meseca pobes remo Česnik in ga obesimo v svežnjih na suhem, zdravem in zračnem prostoru, da se tam osuši. Kjer je rastel Česnik, tam zemljo takoj prekopljemo, dobro pogno* jimo in vsadimo različno zelje. V vrtu moramo vničevati plevel in ne smemo dovoliti, da pride isti do semena. Uniču* jemo listne uši s pomočjo tobačnega ek* strakta in paradižnike gotovo poškropi* mo z 1 % raztopnino modre galice, ker jih preronospora ravnotako napada kot krompir ali pa trte. V hlevu moramo’paziti na čistost, ker je ista predpogoj zdravju. Gnoj mo* ramo čistiti vsaki dan, hlev prezračiti, da tam ne smrdi. Vsled vročine se gnojnica v greznici rada rusmradi in izhlapeva največ vredni amonijak. Da to onemogoči* mo, moremo vporabiti žvepleno kislino zli natrijev bisolfat, a najboljši je katran, ki varuje gnojnico pred vplivom zraku in plava vedno na vrhu gnojnice. Živina je v hlevu ali na paši in do* biva svežo krmo. Paziti moramo na to, da se ne nažre sveže in rosne detelje ali lucerne, ker jo drugače napade napenja* nje. Ako morajo voli delati, je bolje, da jim krmimo predvsem suho krmo, ker postanejo drugače leni. V kleti nimamo mnogo dela, ker smo vino že pretočili. Kdor ni odbiral ob trgatvi gnilih jagod od zdravih in ni z mladim vinom pravilno ravnal, mora svoje vino zdraviti od porjavenja (glej članek!) Na domu: Sestaviti moramo napo* ved o zemljiški dohodnini, napraviti na* črt kolobarjenja za prihodnje leto ter na* ročiti pri zadrugi ali hranilnici umetna gnojila za jesensko gnojenje, to je to* maževo žlindro, žveplenokisli amonijak in kalijevo sol, (kainita ne, ker je soraz* merno predrag). Pripravim si tudi seme od ajde in si zagotovim seme inkarnatke (rudeče detelje). * ❖ # TRSNA PRŠICA — PHYTOPTUS VITIS. i Tako se imenuje s strokovnim izrazom mala, komaj 14 milimetra dolga živa-lica, ki povzroča včasih veliko škode na trtah. Nahaja se na spodnji strani listov, kjer sesa iz njih sok in z izločanjem dražljivih snovi prisili staničevje, da napravi nešte-vilne male izrastke, med katere se skrije na varno. Na spodnji' strani listov se pojavijo meseca maja bele, včasih rdečkaste lise, podobne plesnobi, ki so fiarejeme iz onih izrastkov. Na gornji strani so listi nad' temi lisami nagubančeni in bradavičasto izbočeni. Pozneje na teh mestih porumenijo. Kmetovalci to bolezen mnogokrat zamenjajo s peronosporo in trte pridno škropijo z galico. S tem so se sicer zavarovali proti perooospori, ne pa proti tej parazt-tarni bolezni. (Mogoče je, da ta zajedalec ne napada tako listov, škropljenih z modro galico, kakor trdijo nekteri vinorejci, potem bi pomagala raztopina modre galice In apna. Seveda bi bilo treba škropiti že pred polovico maja iln sicer spodnjo stran listov, kjer živi ta parazit.) Najlažje usmrtimo zajedalca spomladi in v jeseni, ko se seli z popja (oči) za liste, oziroma narobe. Zato uporabljamo 4 g kvasijovega žaganja in 3 kg kalijevega mila na 500 1 vode, zmes, ki je primeroma zelo poceni. Tudi je dobro, sežgati v jeseni liste z napadene trte in jo kratko obrezati. ZAVIJAČ — TRTJON. Če pogledamo meseca maja in junija v vinograd, vidimo v njem večje, aili manjše število visečih suhih trtnih listov, zvitih v obliki cigare. Ako jih previdno razvijemo, najdemo v njih 2—4 mala, bela jajčka. To je zalega zavijača (Rynchites betuleli). Vinogradniki mu pravijo- v nekaterih krajih trtjon. Škodljivo zalego uničimo s tem, da odstranimo suhe viseče «cigare» in jih sežgamo. Pohoditi jih, ne zadostuje, ker malo jajce pri tem prav lahko ostane nepoškodovano. P. OPOMBA. Enak oziroma podoben zajedalec, katerega imenujejo naši Brici zavijalec, škoduje zelo mnogo tudi na hruškah in kutinjah, kjer nagrize posamezne liste ali pa konce mladik, da ove-nejo; oveli listi se mnogo lažje zavijejo. To delo izvršuje predvsem samica, ki tekom maja in junija položi v zavitke navadno 4 jajčka, iz katerih se tekom julija izležejo črviči tega škodljivega rilčkarja. Meseca avgusta opazujemo že nov zarod, ki se pa ne plodi več, temveč se zarije v zemljo in tam prezimi. Tudi z dreves moramo spraviti smod-ke ali cigare in sicer jih dobimo s tresen-jam vej. Ako je vetreno vreme, odpadejo same na tla in je dolžnost vsakega sadjarja, da jih tedaj pobere in zatre. PRAŠNA ŽITNA SNET. Kdor ni zasejal dobrega žitnega semena, ali pa ga je pozabil razkužiti, temu se pojavljajo sedaj na polju klasi, na katerih so namesto zrn ostanki plev, napolnjeni s črnim, sajastim prahom. Ta prah ni nič druzega,kakor ogromna množina trosov, s katerimi se razmnožuje prašna žitna snet. Če hočemo vsaj deloma omejiti ško-dQ, ki nam jo napravi snetljivi klas na polju, ga moramo odstraniti z žita takoj, ko ga opazimo, da nam ne okuži drugih klasov. V krajih, kjer je žito glavni pridelek in so z njim posejana velika, razsežna po- lja, je to neprevedljivo, pri nas pa, kjer so prah na zdravo žito in tako povzročili oku-le majhne njive posejane z žitom, je to žiitev. Najbolje je, če jih stavlimo v pred-prav ahko mogoče. pašnik. V ta namen preidemo njivo z enega Čim gostejše je žito, tem težje bo naše konca na drugi in odstranimo vsak snet- delo. Toda naše ženske, ki so vajene raz-ljiv klas na ta način, da primemo steblo nega sitnega prerivanja na njivi, bodo go-takoj pod klasom iin ga nalahko in previti- tovo kos tudi temu delu. Pohojena stebla no izpulimo, tako da ne stresemo s praz- se sama zopet naravnajo, samo da niso nega vretena škodljivih črnih trosov, ali popolnoma zlomljena, pa steblo prerežemo s škarjami, kar je Se Ce bi pa bilo žito pregosto in preveli- boljše. Ko smo prišli na konec njive, gre- potem odstranimo snetljive klase vsaj mo po njej še enkrat nazaj, v drugi smeri, jz vsej1 koncev njive, iz razorov in iz vseh da odstranimo še ene snetljive klase, ki onih mest, so nam lažje pristopna, smo jih prej prezrli, ker so bili obrnjeni na g j.em |jf)nK) VSQj deloma omejili bole- duugo stran in proti nam kriti z gornjim li- zen ^ nam napravi veliko ško- stom- . de, če jo pustimo, da se nemotno širi. Odrezanih klasov ne smemo nositi v roki, ker bi lahko stresali pri hoji črni Pegan. Poljedeljske razmere Estonije. Mala republika Estonska, ki leži ob Estonija ima 2453 raznih strokovnih Baltiškem morju in je postala samostoj* aruštev s 300 tisoč člani. Gospodarskih na šele po prevratu, dasi skoro neznana, društev je 130 s 14 tisoč člani. Strokovni nam je lahko vzor v pogledu gospodarske gospodarski časopisi so 3. organizacije. Potrebna gospodarska posojila dobi* Prebivalcev ima 1 miljon 200 tisoč. jQ kmetje iz lastne zadružne banke. Za gospodarsko izobrazbo prebivalstva Do prevrata je imelo 1147 velepo* je preskrbljeno izvrstno. Na vseučilišču £.estev, so bila po večini nemška, v Dorpatu je poljedelska in gozdarska vse zemlje. Po prevratu so bila vsa visoka šola. Razen tega sta v Estoniji dve velep0sestva razlaščena za primerno od* srednji gospodarski šoli, 5 dvoletnih kme= škodnino in zemlja razdeljena med tijskih šol, 1 enoletna, 1 vrtnarska in 1 kmete. gospodinjska šola. — Za one, ki ne mo* par številk nam priča, rejo obiskovati teh šol, so priiejeni zim= j,ako v}^]^ stojj v gospodarskem pogle* ski tečaji. . du pri nas tako malo poznana republika Glavni pridelek Estonske je krompir, p u gojijo tudi lan in tobak. V letu 1920 se . • . - i +. -i , . . -i ti i.i • • Ko bi vsaj tudi nas kmet uvidel, da je izvozilo 24 miljonov kg krompirja m J i-i ■ • je v sedanjih težkih gospodarskih razme* 63.6 miljonov kg iz krompirja narejenega ,.. . j 1 ... 1 rah odvisna njegova gospodarska moc in S|>" Na visoki Stopnji stoji tudi živino. »J**« “bstoi v prvi vrsti od močne go. reja. S prodajo mleka, izdelkov masla in spodarske orgamzae.je, sira se peča 154 mlekarn. # * * Vprašanja in odgovori. Vprašanje 16. Do tedaj naj molzem po otelitvi in po odstavljen ju teleta popol-brejo kravo? Kaj mi svetujete? noma izmolze in ne pusti v vimenu niti Odgovor: Nekdo bi Vam odgovoril, da kapljice mleka, morate prestati z molžo dva meseca preči Vprašanje 17. Kako spoznam na zunaj otelitvi j o, po našem mnenju pa je dovolj, dobro mlekarico? ako prestanete vsaj en mesec prej. Pri nas Odgovor: Ne verno za gotovo! Pozna-je žalibog navada, da živinorejci molzejo mo sicer več teorij in Vam v tem oziru ne-do otelitve, ako imajo sploh tako kravo, kaj sporočamo. So sicer večkrat resnične, in zato slišite večkrat celo pohvalne izre- a so tudi izjeme: ke, posebno od različnih mešetarjev, da 1- *■ ■Icciati moiamo na cbliko glave, krava molze do zadnjega. Cim bolj se raz- predvsem na razdaljo med rogovi pri^ dnu. vija tele v materinem telesu, temveč za- Čim manjša je ta razdalja, tem boljša bo hteva od svoje matere, posebno mnogo pa mlekarica. v zadnjem mesecu. Kdor molze do otelitve, 2. Dobra mlekarica ima zelo redka dobi za ono mleko sicer nekolikor lir, a rebra, in čim redkejša, tem boljša je. v celoti ima le izgubo, ker dobi zato sla- 3. Posebno važna je razdalja med bejše tele in tudi mlečnost krave pade. zadnjimi dvemi rebri. Ako znaša ta raz-Osušenje krave — postaviti jo na suhoi, ne dalja 5 do 6 cm, je krava gotovo dobra je molsti — se mora izvršiti polagoma in mlekarica. sicer se tekom osmega meseca vedno manj 4. Drugi znaki so: Redka rebia imajo pomoize — ne do čistega — vsled česar posebno krave z majhnimi in belimi rogovi, krava sama prestane dajati mleko. Ni dobre mlekarice imajo fino kožo, posebno se potrebno bati, da bi vsled tega mleč- na vimenu, in mlečno žilo močno razvito, iiost krave padla, ker za mlečnost je naj- Vprašanja glede rastlinskih bolezni in važnejše, kar se molže tiče, da se krava zajedavcev so odgovorjena v člankih. Knjigovodski tečaj. Dragi učenec! Aprilova številka Go- avgust, september in oktober 1922. Prl-spodarskega‘lista ti, je prinesla rešitev na- hodnja številka Gospodarskega lista pii-loge za mesece februar, marec in april, da- nese rešitev te naloge, našnja številka ti prinaša rešitev za maj, • Da se ne nagromadi preveč zastankov junij in julij. — Vem’ da se te 'že polašča v knjigovodstvu, ti priporočam, da pričneš nepotrpežljvost,ker se knjigovodski tečaj že sedaj s prenašanjem poslovnih dohod-vleče bolj na dolgo kakor si pričakoval kov iz blagajniških dnevnikov v ostale po-toda knjigovodstvo je veda, ki se jo ne da slovne knjige. obdelati s par frazami, zato ti priporočam Prenesel boš člane, ki šo pristopili, na potrpežljivost in marljivo zasledovanje podlagi pristopnice (pristopne izjave) v učne snovi. «imenik članov», vplačane deleže pa v Prenesi po dosedanjem uzorcu v bla- knjigo za deleže. Glej obrazce na strani 60 gaj niški dnevnik in razdelnik za prejemke in 61, Gospodarskega lista, letnik 1922. in za izdatke poslovne dogodke za mesece Hranilne vloge v knjigo za hranilne Prejemki Mesec Slran glavne knjige Tekoče šle-vilo !| g j IME Q 1 VPLAČEVALCA 5 Znesek Predmet | prejemka '1 Hranilne Posojila vloge '' Tekoči račun z Zvezo ■ ! 1 2 3 ! 4 || 5 I1 6 7 8 • 9 II Zadružni 10 34 35 36 4 10 16 37 20 38 i! 22 39 J! 30 40 J 30 Zadružna Zveza . Dolinar Franc . Bevk Bogu mil . Česnik Franc . . Rakovšček Hinko Rakovšček Hinko Zadružna Zveza dvig hran. vloga pristop obresti in stroški dvig 3000 94 1200 1000 23 183 2000 II 60 94 60 1200 1000,— 7500 60' 2294 60, 3C0( i — . . • H • | ! ’ \ 20 - 2000 5000 - 20 Mesec : i 41 1 Čibej Alojzij . . hran.vloga 7000 _ 7000 — 1 . -j 42 1 Dolinar Ivan . . j n 1900 — 1900 - : i: 43 10 Ogrizek Edvard vrne poso- - ' ; jilo 2030 ~ 2000 — 44 30 Sedej Ivan . . . pristop 23 • • . 45 30 Sedei Dan . . . * obresti in stroški 36 — 46 1 30 Zadružna Zveza . dvig 1500 — • ! • 1500 - j ■ j 1 i , 12459 — 8900 C 2000' — ===== 1500 .1 20 - 20 - 47 1 Franke Matija . hran. vloga S48 3 Dolinar Iv? n . . \ J 49 10 Ciniperšek Franc *» : 50 13 , Abram Josip . . ; n 51 14 Česnik Franc n 52 18 Šorli Karol . . pristop 53 H 19 - Bevk Bugumil . j | ; 1 " ■! hran. vloga i 10000 1000 5000 5210 1500 160u — 24333— 24310 Mesec : II 20 — 20 - Maj 1922 C 3 >o 2 5 -2 >o >o J« <*> o E— 11 Z ck -1 (“L. c/) u o «- cn 5 ° O CK 12 o C !3 -O c/) p e i (O o N 13 14 >o c Si£ c“. X! >0 “ C no -o " > 15 1 '33 — 34 — 150 150 <0 _c ‘S D. O 16 A— 17 18 OPOMBE 19 20 ]uni 1922 .7 30 30 21—1 Juli 1922 2 — I 1 1 Izdatki Mesec: Slran glavne knjigcj Tekoče število § IME Q PREJEMALCA ■! Predmet Znesek izdatka Hranilne vloge Posojila Tekoči račun z Zvevo Zadruž- ni deleži 1 2 3 11 4 5 6 7 1 8 9 10 j 22 4 Čibej Alojzij . . hran. vloga 1000 1 1000 ■ 23 6 Dolinar Ivan . 1500 1500 — . • 24 3o Rakovšček Hinko posojilo 5000 . 5000 — , 25 30 1: Nakup ko'ekov . — 24 —J . 26 30 || Nakup pis znamk ; — 10 — 27 31 j Plača uradniku . . ; V, 50 — • • ■ 7584 — 2500 — 5000 . Mesec ; 28 2 Zadružna Zveza . naložba 9000 i 29 11 Zadružna Zveza . n 2000 i 30 30 Sedej Ivan. posojilo 1000 31 30 Nakup .kolekov . — 5 j 32 1 30 Plača uradniku . 50 j i 12055 | 33 3 Zadružna Zveza naložba i 9000: 34 7. Cimperšek Franc hran. vloga1 2000^ 35 '13 Zadružna Zveza naložba 1 10000 i 36 20 Zadružna Zveza » 3000 37 25 Nakup pis. znamk 10 | 38 31 Plača uradniku . — 50 J; 240601 1 1000 1000 9000 2000 11000 2000 2000 Mesec 9000 i oooo 3000 22000 Tekoči račun Maj 1922 ii 12 £ o o. ~ ^3 c/) 13 cn o O 14 co g O) ~ o 15 16 17 18 19 OPOMBE 20 24 10 50 84t Juni 1922 5- 50 55- Juli 1922 10- 50 vloge, posojila pa v knjigo za posojila; o- blagajniškega dnevnika v knjigo za hra-boje po obrazcih na strani 78. Gospodar- nilne vloge na stran 3. da vpišeš v blagaj-skega lista letnik 1922. niški dnevnik v prvo rubriko, ki nosi nad- Naložbe in dvige pri Zvezi preneseš v pis »Stran glavne knjige« številko 3. Isto knjigo za tekoče račune. Glej obrazec na velja tudi za ostale poslovne knjige. — Te strani 95. Gospodarskega lista, letnik 1922. številke te predvsem opozarjajo na to, da Pri vsaki posamezni postavki, ki si jo si dotično postavko že prenesel, v določe-prenes61 iz blagajniškega dnevnika in raz- no knjigo; razum tegia ti povejo tudi stran delnika v navedene poslovne knjige vpiši dotične poslovne knjige, na katero ši pre-v prvo rubriko blagajniškega dnevnika nesel poslovni dogodek, stran glavne knjige, To je mišljeno tako, ,, • •• „ . da če si n. pr. prenesel hranilno vlogo tz Tržni pregled. ŽITA. Na trgu je zavladalo mrtvilo, končana. Sena računajo za 30% več kot cene pšenici stoje; nekoliko več zanU lansko leto in imajo tudi upanje, da bo man ja je za koruzo, ki se je podražila precej otave. Novo seno nima še določen za približno 1 L pri q. Cene so sledeče: ne cene, nekaj zaključkov je bilo nas Milan: pšenica 112—120 L; koruza pravljenih za ceno od 45—50 L q. Izgle; 95—97 L; oves 90—92; rž 95—97 L. da, da cene ne bodo padle, ker so cene Videm: pšenica 110—114 L; koruza staremu senu še vedno zelo visoke, in sb 102—106 L; rž 100—101 L. . cer stane seno v Milanu še vedno nad Žetev kaže v splošnem dobro, poz 100 L, lanska otava okoli 90 L. V Vidmu sebno v Jugoslaviji, Rumuniji, Čehoslo; so cene pa precej padle in sicer stane vaški, Avstraliji in Argentiniji. V Fran- seno 50—60 L, detelja 40 L in enako tudi ciji je pšenica trpela vsled dolgotrajnega slama!!!! deževja, v Južni Italiji, Siciliji in Sardu Otrobi stanejo v Milanu 48—50 L, iliji pa so mnogo škodovali suhi vetrovi, posije (noli) 44—46 L po q. ŽIVINA. Izvoz klavne živine iz MLEČNI IZDELKI PREDVSEM Francije je prepovedan in zato ni na trgu MASLO so za približno 1 L po kg bolj mnogo ponudb klavne živine, ki je v ce* po ceni, kot prejšnji mesec, med posa* ni nekoliko zrastla, vendar pa ne toliko, meznimi pokrajinami so pa zelo velike kot bi mogli pričakovati, ker se konsum razlike. mesa manjša. V Severni Italiji so voli VINO. Malo kupčije, iščejo predi precej iskani in se plačujejo do 600 L po vsem močna vina, katerih pa je malo q. Cene so sledeče: Milan: voli 4.30*6.50; ostalo in silijo v ceni navzgor, slabejša krave 3.40—6.20; teleta 5.00—820 za kg vina pa v splošnem navzdol. Trta kaže žive teže. Prašiči se plačujejo po 8.50 po ceu Italiji zelo dobro, mnogo boljše živi, 9.75 mrtvi. Padovi: voli L 4.60:5.00; ] sfat z 18 odstotki v vodi raztopne fosfo; rove kisline po 260 Din. za 100 kg, z vre* čami. Rudninski superfosfat z okoli 16 odstotkov v vodi razstopne fosforove kisiine po 210 Din. za 100 kg, vreče po ICO kg. Bela razklejena kostna moka 32 do 34 odstotkov pa po 275 Din. za 100 kg. Tomaževa žlindra 21 odstotkov po 275 Din. za 100 kilogramov. Cene veljajo prt odjemu originalnih vreč, pri vagon= skih pošiljatvuh se iste znižajo. Krmila: lanene tropine po 5 Din. za kg. Vreče po 50 kg. Orehove tropine, vsebujoče 42 od's stot kov beljakovin in maščobe po 3.50 Din. za kg z vrečami. Vreče po 75 kg. Poklajno apno po 4 Din. Vinogradniške in kmetijske potrebščine: drevesne škropilnice bakrene po 400 Din., modra galU ca po 13 Din. za kg, žveplo, dvojno rafi* niruno po 4 Din. za kg, trierji (žitne či- stilnice) tvrdke Lleid po 3500 Din. znam-ke IA, trierji znamke IB po 3000 Din., mlatilnice na ročni in gepeljni pogon po 4000 Din., mlatilnice na ročni gepeljni pogon s siti in tresali po 5500 Din., gepeljni na 36 obratov po 4500 Din., gepelj* ni na 24 obratov po 4000 Din. Kose: kranjske sive 60 cm po 25 Din., 65 cm po 30 Din., 70 cm po 35 Din., 75 cm po 40 Din., 80 cm po 45 Din. Vodne žage 1400X160X2.50 po 140 Din., vodne žage 1400X160X2.— po 140 Din., vodne žage 1700X180X2.80 po 145 Din., vlečne žage (Zugsege) po 65 Din., mečkalniki za krompir po 120 Din. Poleg tega so na razpolago vsakovrstni poljedelski stroji, kakor: čistilniki (pajtelni), plugi, brane poljedelske, brane travniške, brzoparil-niki, gnoj nične sesalke, vodne sesalke, brusi, itd. Za poljedelske stroje se plača v Italiji približno 1 L uvozne carine od vsakega kg težine. CENE NA LJUBLJANSKEM TRGU. Pšenica 19.40 K, koruza 12.80 K, moka št. »0« 29 K, ječmen 16 K, oves 14 K, mast domača po 38 do 40 Din. kg., amerikanska mast po 36 Din. v nadrobni trgovini. Prvovrstni voli po 17 do 20 Din., rejeni voli po 14 do 16 Din., krave debele po 12 do 14 Din., krave rejene 10 do 11 Din., krave klobasarice 5 do 7 Din. telice in biki 11 do 15 Din., teleta 17 do 18 Din., teleta zaklana 20 do 22 Din., prašiči: peršutarji živi po 22 do 23 Din., Špeharji 24 do 25 Din., zaklani prašiči peršutarji po 28 do 29 Din., zaklani pra* šiči Špeharji po 29 do 30 Din. kg. Vse cene je razumeti tako, da so vračunjeni vsi stroški, ki jih ima prodajalec z dostavitvijo blagu v ljubljansko klavnico. Blaga je sicer malo, vendar ni nobenega pravega povpraševanja zanj, ker vlada na mesnem trgu velika stagna* cija in je pričakovati ponovno padca cen. Površina Italije znaša 286.610 krrr ali 286.610 ha. Od teh je po poročilu polje* deljskega ministrstva 5,908.000 ha golih njiv, 6,700.000 ha njiv s trto in sadnimi drevesi, 6,390.000 ha travnikov in pašni* kov, 1,484.000 ha vinogradnih, oljčnih itd. nasadov, 4,685.000 ha gozdov (raznovrstnih), 1,230.000 ha neobdelanih in ma* lokoristonosnih, ostalo zavzemajo me* sta in reke. Cena kmetijskim pridelkom je bila v Italiji leta 1921 napram leta 1914 višja pri pšenici za 300%, drugem žitu za 308%, rižu za 404 %, koruzi za 333%, bo=-bu za 417(/r, fižolu za 741%, krompirju za 540%, konoplji za 477%, senu za 389%, slami za 256%, vinu za 772%, olj* kinemu olju za 391 %. Uvoz plemenske živine je v Kalijo dovoljen in sicer iz Jugoslavije, Ogrske in Rumanije. Dobiti se pa mora vendar dovoljenje in sicer se mora vložiti prošnja na ministrstvo v Rimu potom podprefek-ture. Izvoz sena iz Italije je zopet dovo* Ijen, a bo težko mogoč, ker je košnja v vseh državah boljša, kot lansko leto. SMRTNA KOSA t GUSTAV PIRC. V Bohinjskem jezeru je našel tragično smrt oče naprednega slovenskega kmetijstva g. ravnatelj Gustav Pirc. Rojstna zibelka mu je tekla v Škofjl-loki na Gorenjskem, kjer se je narodil leta 1865. Lepa Gorenjska mu je vzbudila veselje in ljubezen do kmetijstva in posvetil se je kmetijskim naukom. Po dokončanih študijah je šel na prakso na Češko, kjer se je seznanil z naprednim češkim gospodarstvom. Služboval je najprej v Vipavski dolini, na deželni vinarski in sadjarski šoli na Slapu, kjer je bil nastavljen kot učitelj. 1. tebr. 1884 je bil imenovan za tajnika pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Tam je ostal do 1. 1919, ko je stopil v pokoj kot generalni ravnatelj Kmetijske družbe. Velike so njegbve zaskige za gospodarsko povzdigo Slovencev. Bil je urednik »Kmetovalca«, izdal je veliko število gospodarskih knjig: mlekarstvo, vrtnarstvo, govedoreja, prašičjereja in drugih, kar priča da je marljivo študiral in se zanimal za vse najrazličnejše panoge gospodarstva. Objavil je tudi spise svojih potovanj po vzornih čeških in ruskih posestvih. Lotil se je vsakega gospodarskega vprašanja tn stremel je za tem, da uvede v naše kmetijstvo napredek. Deloval je tudi kot organizator in ustanovil veliko število gospodarskih zadrug. Zaslužnemu možu blag spomin! t IVAN KOKOŠAR. Umrl je na Grahovem dne 14. 5. kot glazbenik znani g. župnik Ivan Kokošar, ki je bil v svoji mladosti zelo delaven zachugar. Ustanovil je leta 1891 Šebrelj* sko štedilno posojilnico, ki jo je vodil več let do svojega odhoda iz Šebrelj. TISKOVINE V ZALOŽBI GORIŠKE Prejemne knjige mleka . . . » » 30.— ZADRUŽNE ZVEZE: Knjige za tekoči račun . . . » » 15.— Knjige pristopnic, 400 listov . » » 30.— Blagajniški dnevniki 100 listov po L 35.— Knjige pristopnic, 200 listov . » » 20.— Blagajniški dnevniki 200 listov » » 50.— Knjige pristopnic, 100 listov . » » 15.— Blagajniški dnevniki z razdel* Hranilne knjižice, izvod . . » » 2.— nikom za izdatke 200 listkov » » 70.— Posojilne knjižice, izvod . . » » 2.— Blagajniški dnevniki z razdeb Denarne knjige a 200 listov . » » 22.— nikom za prejemke 200 list* Zadolžnice a) na poroštvo . . » » 0.50 kov........................; . » » 70.— Zadolžnice b) na vknjižbo . . » » 0.50 razdelniki zadrug................» » 50— Izpiski hranilnih vlog . . . » >» 0.40 Posojilne knjige a 400 strani . » » 90.— Izpiski deležev............» » 0.50 Posojilne knjige a 300 strani . » » 80.— Izpiski posojil.................» » 0.40 Posojilne knjige a 200 strani . » » 70.— Računski zaključki za den. z. » » 0.39 Hranilne knjige a 200 strani . » » 70.— Računski zaključki za blag. z, » » 0.30 Imeniki zadružnikov . . . . » » 20.— Potrdila za dvignjene hr. vloge » » 0.08 Deležne knjige...................» » 30.— Opomini za obresti in glavnice » » 0.10 Salda konti . ..................» » 30.— Obrestne tablice................» » 1.— Nakupno s prodajne knjige . . » » 40.—. Izkazi za neposredne pristojs Blagovni skontri ................» » 30.— bine..........................» » 0.30 Katoliško Tiskovno Društvo vpisana zadruga as omejenim jamstvom v Gorici priporoča vsem zadrugam In zadrugarjem svojo- KNJIGARNO V GORICI Via CarducU 2 (v Montovi hiši) PRODAJA na drobno in na debelo pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za ob. - - činske in druge urade - - Zveza goriških delavnih in proizvajalnih zadrug Reg, zad. z om. zav. GORICA, Via Mazzini (Municipio) 41. nad. VČLANJENIH ZADRUG 45. Prevzema vsa obnovitvena kakor tudi druga v stavbno in proizvajalno stroko spada jota dela, ki jih izvršuje sama ali potom pridrušenih stavbenih zadrug, •• Vojnooškodovanci izročite obnovitvena dela le našim stavbenim zadrugam. Čevljarska zadruga v MIRNU pri Gorici izdeluje vsakovrstno obuvalo poznano pod imenom ADRIA čevlji Edino domače zadružno podjetje te stroke, ki si je pridobilo vsestransko priznanje. Izdeluje čevlje, ki v ličnosti in trpežnosti prekašajo vse druge te-vrstne izdelke. LASTNE PRODAJALNE: v Gorici, Corso Verdi 32, v Trstu, ulica Rettori 1, v Celju, Narodni dom. - Razpošilja tudi naravnost iz tovarne v Mirnu na debelo in na drobno. Izdaja »Zadružna /veza" v Golici. — Tisk »Narodne tiskarne" v Gorici.