Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudst esto Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor SZ DL Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Posamezna Številka 10 din. — Lein a naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din oz. 3 ameriške dolarje. — TekočI račun pri Komunalni banki v Novem mestu, St. 60-KB-16-Z-24 Ste v. 14 (317) Leto VIL NOVO MESTO, 6. APRILA 1956 Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov uredništva in uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25 Postni predal: Novo mesto S3. Telefon uredništva In oprave It 127 Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno* založniško podjetje »Slov poročevalec« v Ljubljani Za tisk odgovarja Prane Plevel. OKRAJNA KONFERENCA REZERVNIH OFICIRJEV V NOVEM MESTU _r , . kakšna bo nasa Nenehno strokovno bodoča osnovna šola izpopolnjevanje ostane tudi vnaprej najvažnejša naloga organizacije V nedeljo 1. aprila je bila v «ejn| dvorani OLO v Novem mestu okrajna konferenca Združenja rezervnih oficirjev aa okraj Novo mesto. Med številnimi delegati so se konference udeležili tudi narodni heraj Tone Vidmar — Luka, član GO UROJ Slaviko Dražič iz Beogr ada, sekretar MK ZKS Ludvik Golob, predstavniki novomeške garnizije JLA in oficirji Vojnega odseka Novo mesto. Delegati so izvolili nov okrajni in nadzorni odbor združenja. £etrti občni zbor Združenja program za rezervne oficirje, bi Rezervnih oficirjev oz. prvi po združitvi prejšnjega črnomelj-■kega in novomeškega okraja je potekel v resnem pretresanju nalog, ki stoje pred to važno organizacijo, in v obračunu njenega dosedanjega dela, uspehov in. pomanjkljivosti. Pregledno in izčrpno poročila predsednika okr . odbora ZROJ Franca KoLnika je de-lega'.om v znatni meri omogočilo, da so v plodnem razpravljanju govorili predvsem o glavnih nalogah organizacije: o večji samostojnosti in iniciativnosti občinskih odborov Združenja, o nenehnem strokovnem izpopolnjevanju članov organizacije in o »talni skrbi za izvenarmadno vzgojo mno-iic za utrditev nase obrambne moči.. V okraju je zdaj 10 občinskih odborov ZROJ, medtem ko so rez. oficirji s področja občine Žužemberk vključeni v odbor Straža-Dol. Toplice. Novi občinski odbori 0rgani7.aci.ie so s tem dobili najprimernejšo obM-ko za dobro delo ZROJ, z njo pa ftici- večja '-Izvornost ln samos'o'nost. Z3! so nekateri odborniki to samostojnost napačno raiumell, tako da so celo zmanjkali delavnost rez. oficirjev glede predavanj, vaj In pod. Res je, da jim je okrajni odbor doslej premalo pomagal zaradi raznih objektivnih težav, kar pa Se vedno ne opravičuje nezadovoljivega stanja v nekaterih občinah. Cp so n. pr. občinski odbor! ZROJ v Črnomlju, Metliki in Sem'ču v celiti predpiali lzopr^4«*ira1n' to lahko storili tudi ostali odbori. Vsi so namreč za to imeli pogoje tako glede predavateljev iz vrst aktivnih oficirjev, kakor glede ostalega, b'li pa so manj delavni. Lep vzgled zanimanja in skrbi za izpopolnjevanje strokovnega znanja so pokazali n. pr. rez. oficirji občine Trebnje, ki so polncitevi'.-no prihajali k predavanjem, čeprav so bila le-ta poleti, ob delavnikih, ko ie bilo na deželi največ dela. iš.on,ferenca je kritizirala odibor ZROJ v novomeški občini, ki je na tem področju najmanj napravil, Imel pa je najboljše pogooe, da bi bil lahko prvi v okraju. Vključevanje rezevn-ih oficirjev v organizacijo v okraju še ni zaključeno. Doslej je včlanjenih v ZROJ 87,2 odst. vseh rezervnih oficirjev, v občinah Šentjernej, Kosoplo vreme. Ob koncu t »dnu poshVbsaivje s kratkotrajnim! plohama oz. nevihtam'.. (Napoved Ltdelal V. M.) enotah JLA, o obisku in ogledu sodobnega orožja v bližnjih garnizoni« in pod. Bolj kakor doslej bi morali izkoriščati tudi poučne in ostale Mirne vzgojo rez. oficirskega kadra, česar &i želijo zlasti odbori na podi-Jeiju. Predstavnik Glavnega odbora UROJ je opozoril delegate na dolžnost; organizacije pri izven-armadni vzgoji ljudstva, ki nudi s pestrostjo delovnih oblik več možnosti za uspešnejše delo, kot smo ga dosegah doslej. Garnizije JLA so pripravljene nuditi Združenju vso pomoč glede predavateljev in materialne opreme za uresničenje izobraževalnega programa re-z. oficirjev. Tovariš Tore Vidmar Luika je opozoril na priročnik ln ostalo literaturo, ki Je organizacij am na razpolago za ure-jničevanje delovnih programov. Zadnja leta veliko govorimo o tem, da je naša šola zaostaja aa družbenim razvojem, da ne ustreza današnjim potrebam, skratka, da jo bo treba temeljito reformirati. Ker pa stvar ni enostavna in smo prav na šolskem področja poleg potrebnih sprememb uvedli zadnja leta tudi marsikaj takega, kar se je kasneje izkazalo za premalo premišljeno, je razumljivo, da smo se nove šolske reforme lotili s primerijo previdnostjo, temeljitimi pripravami in analizami. Umljivo: spremembe osnovnega šolstva morajo zajeti ne samo učni program ln vsebino šolske ga dela, marveč tudi izobrazbeni in vzgojni smoter, predvsem pa delovno metodo na šoli sami. Zato je prav, da spoznamo do bre in slabe strani dosedanjega šolstva, pa tudi možnosti, v ka terih bomo lahko spreminjali šolo. Seveda ne bi bilo prav, če bi vprašanje šolsjtte reforme reševali samo pedagoški strokovnjaki. Ker smo prav vsi državljani zainteresirani na tem, kakšna bo Izobrazba in vzgoja mladine, kaj bo prinesla iz sole za življenje in kakšen bo njen odnos do celotne družbe, morajo v razpravo proseči prav vsi, ki Jim je tega mar. Da b| se to zgodilo, je Svet za prosveto in kulturo LRS nedavno v posebni brošuri izdal dva elaborata o organizaciji osnovnega šolstva fin o šolanju bodočih učiteljev; izdelala ju je Komisija za šolsko reformo nri Odbnrn 7" »ro sveto Zvezne ljudske skupščine.1 Da bi opozorili na problema tiko šolske reforme tudi naše bralce, bomo Iz omenjene bro šurlce povzeli nekatere glavne misli, pri tem pa poudarili zlasti razlike med n??i dosedanjo osnovno šolo in bodočo. Občni zbor Slovenske Izseljenske matice V Ljubljana je bil 31. marca letni občni zbor Slovenske izseljenske matice, ki prehaja v Šesto lero svojega obstoja. O velikem pomenu mačke pri navezovanju stikov z rojaki v zamejstvu, je uvodoma govori! protUetirimk SIM tovariš Ivan Regent. Samo lani je obiskalo Slovenijo nad tiđoč n.U h rojakov iz vecrh evropskih in drugih držav. Čedalje več se jih obrača na matico za nasvete jn pojasnila, matica pa si prizadeva, da jim gre na roko in jim skuia pomagati, da bi laže spoznaiH domovino tako, kot je, in da bi jim bilo bivanje med nami čim prijetnejše. Na občnem zboru so sprejeli pravil!a društva in iz volili i nov upravni odibor, kateremu tudi v bodeče predseduje rovariS Ivan Regent. SIM si bo v bodoče se bolj prizadevala navezovati stike z rojaki po vsem svetu. Skušala bo med nie poslati kulturne skupine, ki si j-ih ronalki tako želi1, jo, saj sta domača pe^em in kulturna na>»top za nje največje doživetje, kot se je to pokazalo pri vseh dosedanjih obiskih. Največ- ja leto&raja prireditev izseJljenak« maoice bo 8. avgusta ▼ Grosupljem, kjer bodo ta dan odkrili spomenik pisatteilju Lourrsu Adami- ču. Za čimbolj prisrčen sprejem rojakov, ki bodo letos prišli na obtok v domovino, se podružnice SIM že ikrimo pripravljajo. 1. Temeljna načelna vprašanja, stališča, opredelitve. . . o orga. nizaciji obveznega Šolanja in o šolanju učnega kadra za obvezno šolanje. Ljubljana 1956. Koncert učencev glasbene šoie Ljubljana-Center V spomin na 200_lernieo rojstva enega največjih svetovnih glasbenih genijev W. A. Mozarta je priredila Glasbena šola Ljubljana-Center s svojimi najboljšimi učen. ci v Ljubljani koncert, ki Je Izredno uspel. Prireditelji koncerta so Izrazili željo ravnateljstvu Glasbene šole v Novem mestu, da bi ga ponovili tudi v Novem mestu. Koncert bo v nedeljo, 8. aprila, v Domu ljudske prosvete: za dijake ob 11, url, za ostal« ob. Slnstvo pa ob 14.30 uri popoldne in ga zaradi pomembnosti toplo priporočamo. Vstopnice od so—50 din bodo v predprodaji v soboto m nedeljo v Domu ljudske prosvete. Po predlogu beograjske Kom U sije za šolsko reformo naj bi obvezno šolanje vsakega državljana trajalo osem let, to je odi dopolnjenega sedmega pa do petnajstega leta starosti. Ta, za vse državljane obvezna osemletna šola, naj nudi v zaokrožen ni obliki izobraz.no in vzgoja prav vsem otrokom, ne slede na to, ali biodo kasneje nadaljevali študij v gimnazijah in strokov-* nih šolah ali pa bodo stopili ta-«, koj v poklic. Zato bo vsaka Sc-la, ne glede na to, kje se nahaja, dajala enak, trden temelj spliošne izobrazbe in družben« vzgoje. Delo v bodoči ljudski Šoli naj bi bilo organizirano tako, da boj omogočilo mladini čimbolj zdra-v o otroško in mladenlško dobo* da jo bo čun bolj veseio doživljala ter zato želja po znanju Iri napredku ostala v njih živa šo potem, ko bo šolanje že nemara opustila. Osemletna osnovna lola bo Šola enotnega tipa. Zato bo naj vseh ustanovah te vrste enoten) učni načrt in enotne delovno metode. Da pa n« bodo odrezan ne od okolja in razmer, v katerih bodo delovale, bodo omenjeni enotni učni n aorti lahkot tudi dopolnile ali pa vsaj delno! spremenile; v katerih mejah, bol na predlog ljudskih odborov Izdal posebna določila Svet z« prosveto In kulturo posamezna republike. (Nadaljevanje na 3. strani) Sklepi OB L0 Novo mesto S 6. seje občinskega ljudskega odbora Se jih še spominjate? Veseli, zagoreli od sonca in zraka, so pomagali obnavljati Novo mesto; kopali so jarke za vodovod, delali na Loki, na Grmu, sejmišču ln povsod, kjer Je klicalo delo. Dragocen prispevek mladinskih delovnih brigad ne bo nikoli pozabljen. Na vseh delovnih akcijah Je v preteklih 10 letih sodelovalo 1.5 milijona mladih graditeljev. Samo na 40 največjih gradbiščih se Je v 6000 delovnih brigadah izmenjalo milijon brigadirjev ... V # Na *. redni soji 21. marca > občinski ljudski odbor Novo mesto »prejel več odlokov, ki so jih predložili posamezni sveti. Sprejet je bil: Odlok o postopku pri dodeljevanju stanovanj in odlok o določitvi krajev v občini, za katere velja Uredba o dodeljevanju in odpovedi stanovanj; odlok o postopku pri prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja; odlok o hišnem redu; odlok o sejmih, tržnem in sajmskem redu na območju občine; odlok o razširitvi odloke, o upravljanju gostinskih storitev izven poslovnih prostorov, oddajanju opremljenih sob turistom ln dajanju hrane abonentom v zasebnih go- Natočimo si čistega vina o dolenjskem vinu Zadružna mlekarna polzkusno že obratuje V »redo je začela poi/kusno obratovati zadružna mJekarna v Novem me*ru. Več bomo o novem podienjm in n jogo vem pomenu za Dolenjsko .poročali v kratkem. Podjetje za proizvodnjo ur v Novem mestu Na 5. redni seji j9 občinakl ljudski odbor Novo mesto med diturim sprejel tudi »klep o ustanovitvi podjetja za proizvodnjo ur v izgradnji. Podjetje v izgradnji bo začasno vodil Niko Pavli*. V kleteh dolenjskih vinogradnikov so znatne zaloge neprodanega vina lanskega pridelka. Računajo, da je teh zalog, ki so pr pravljene za prodajo, okoli 200 vagonov, od tega samo na območju metliške občine okoli 40 vagonov. Do-kajšnje količine neprodanega vina so še v občinah Semič, Črnomelj, Kostanjevica-Podbočjs, Mokronog in na Trški gor:. Prodaja dolenjskih vin je močno zastala. Vzrokov za to ]e več. Eden glavnih Je, da je veČina vina slabe kvalitete, za kar je sp«M več vzrokov. .Te pa tudi res. da doma*! gostinci ne segajo po domačem vinu, rud! tistem ne, ki ima ustrezno kvaliteto. Raje uvažajo vina od drugod, ker »o po navadi cenejša in imajo znatno večjo stopnjo alkohola, čeprav z njimi naš potrošnik ni povsem zadovoljen. To velja tud: za kupovanje domačih vin v vinskih klrtrh naših podjetij. Vsnj zasebni sektor skuša s tem nekoliko prikrit! doseženi promet, ker je kontrol« v tem pogodu pri na.« še šhka. Skratka, domači gortinc! so slab! odjemalci In propagandist! domačih vin. kar je treba grajati. Obstaja pa lud! uredba, po kater fost!n«k1 obrRtf ne smejo točiti v!na pod đoločpno s-foonjo alkohola, Zaradi velike ponudbe viTia •ta OLO ln OZ7, Novo mesto nrejsnj! teden sklicala poseben posvet o trm. kako pomaeati vinogradnikom, da vsal deti teh presežkov vnovč!Jo. Posveta so ne udelnill! poleg zastopn'kov OLO. okrajne zadružne zveze in predstavnikov tistih kmetijskih •adrug, kjer so na terenu naj-ve*}o količine neprodaivh vin, Is predstavniki Zudmanaga tr- govskega podjetja, podjetja Slovenija'vino, podjetja Vinocet, republiških in okrajnih gostinskih zborn'c, tržnih inšpekcij in Centralnega higienskega zavoda. Na posvetu so se dogovorili, da bo podjetje »Slovenija vino« odkupilo določeno količino, vendar samo sortnega vina, ki ima nad 7 stopenj alkohola. Zadružno trgovsko podjetje v Novem mestu je že prčelo odkupovati taka vina za navedeno podjetje. Sortno vino, ki ima od 7 do 8 maliganov, odkupuje po 60 odnosno 75 din liter, če je Se plačan prometni davek. Tudi podjetje »Vinocet« je pripravljeno odkupiti nekaj slabš h vin in vinskih mešanic za 'pre-delavp v vinski kis, vendar lahko plača le 5 din za stopnjo alkohola. Potrebno je poudariti vel ko ponudbo smederevskega vina po 3.80 do 4 din za stop- njo alkohola pri povprečni gradaciji nad 11 maliganov. Tudi na tem posvetu je bilo ponovno poudarjeno, da za ne-mešano kvalitetno vino ni težko dobit: odjemalca. Metliško žametno.črnino pa sploh ni težko spraviti v denar. Skoda, da je ni več, ker bi jo lahko tudi Izvažali, z nekaj hektolitri ene sorte pa ne moreš na tuji trg. Vinogradniki, poglejmo resnici v oči I Sorta in kvaliteta sta dva pogoja, da bo šlo vino v denar. To Je bistvo vse- vinske krize na Dolenjskem. Pristno dolenjsko vino ima svojstva, zaradi katerih je cenjeno pri potrošnikih. Z vinogradništvom zad-(Nadaljevanje na strani) spodinjstvih; odlok o obveznem' čiščenju in škropljenju sadnega drevja ter obveznem škropljenju ali prašenju krompirja, ter odlok o ustanovitvi sklada za *J-danje stanovanjskih hiš. Občinski ljudski odbor j« na seji imenoval tudi več komisiji sprejel siklep o likvidaciji zavoda Uprave mestnih nepremičnin, Uprave doma ljudske prosveto in komunalnega podjetja »Snaga«;. Namesto tega podjetja je ustanovil Komunalno upravo za vso občino. Prevzel je tudi nekaj jamstev podjetjem za najem obratnega kredita, dovolil razširitev poslovanja Vodovodno inštalacijskemu podjetju, ki ja prevzelo od »Kovinarja« kleparsko delavnico. Dovolil je tudi razširitev poslovanja Zadružnemu trgovskemu podjetju, tako da se sme baviti še s stekleniče-njem piva, odkupom ln prodajo polžev, rakov, žab ln vseh vrst perutnrine. Imenovana je bHla komisija za odmero davka obrtnikom in ostalim svobodnim poklicem za leto 1955. Dolžnosti šefa Stanovanjske uprave J« bdi razrešen Bogdan Vrančič, na to mesto pa imenovan Janko Miši gaj. : BRIGADIRJI IN MLADINCU V nedeljo, 8. aprila bo v Črnomlju odkrita spominska! plošča vsem brigadirjem, ki so gradili mladinsko progo Otovac—Bubnjare!. Okrajni štab MDB vabi vse brigadirje in mladince, naj se proslave v čimvečjem Številu udeležijo. Iz Novega mesta bo v nedeljo zjutraj odpeljal poseben vlak v Črnomelj. Točen čas odhoda bo pravočasna objavljen. Okrajni komite LMS Novo mest« j POZIV! Vse pripadnike I. brigad« VDV - NOV in Varnostne obveščevalne službe sektorja te brigade pozivamo, da sporoče svoje naslove ln enoto, v kateri so bll| do 9. maja 1945, na enega Izmed sledečih Okrajnih odborov Zvfze borcev NOV: Ljubljana, Novo mesto. Kočevje In na Občinski odbor ZB Postojna, Podatke potrebujemo zaradi priprav na proslavo teh enot, ki bo letos poleti. Podrobnejše Informacije lahko dobite pri naštetih organizacijah Zveze borcev. — Prijavni rok do 15. maja 1956! Pripravljalni odboa! Nad 3000 lena In deklet je bilo v minuli zimi na raznih Izobraževalnih ln strokovnih tečajih, kar nedvomno potrjuje, da hoče dolenjska žena naprej, da se rada izobražuje in da želi • (asom v korak. — Na sliki: tečajnice S-mesečnega gospodinjskega tečaja, ki ga je za dekleta ll novomaiko okolico priredil okrajni Gospodinj »ki center, ' Stran I ~ IDOCSNJSK! CISTt ftter\l4 (3rq Četrtošolci in izbira poklica ' Na odseku je poudarek na naslednjih predmetih: matematika, fizika, strojni elementi, kemija, mineralogija, črna in barvasta metalurgija in metalurške naprave. Absolvent šole lahko nadaljuje študij na tehnični fakul-tati, oddelku za metalurgijo ln rudarstvo. Usnjarski tehnikam Sola je v Domžalah. Ima Internat. Dijaki te šole se izučijo ta tehn'ke usnjarske stroke, k: se lahko zaposlijo kot vodje delavcev ln tehniki v tovarnah Usnja, prevzemale! surovih kož, tehniki v taninski industriji. Za ženske poklic nI primeren, ker zahteva veliko telesno od1 por n ost (delo v vlažnih prostorih). Poklicne bolezni te stroke •o: revmatizem, prehladi na črevesju in mehurju. V Sloveniji in drugih republikah so velike možnosti zaposlitve. Za sprejem na šolo je potreben sprejemn: izpit iz slovenščine, matematike in kemije. Dijaki morajo imeti ročno •pretnost in morajo biti zdravi. Na šoli je poudarek na na-tlednj h predmetih: organska in anorganska kemija, usnjarska kemija in poklicno delo. Absolventi usnjarskega teh-tllkuma se lahko vpišejo na tehnično fakulteto, oddelek za kemijo. Sola sprejema tudi učence vajenskih šol, ki so končali 3 razrede čevljarske stroke, če •pravijo sprejemni izpit. Srednja kmetijska Sola Srednja kmetijska šola je v Mariboru. Ima svoj internat. Dijaki te šole postanejo po šolanju kmetijski tehniki, ki se lahko pozneje specialzlrajo za poljedelce, živinorejce, vinarje ln sadjarje. Kmetijski tehniki se lahko zaposlijo na državnih ln zadružnih posestv'h kot vodje odsekov splošnih kmetijskih zadrug, kot referenti za posamezne panoge pri okrajnih zvezah' zadrug, kot Inštruktorji za praktično delo na kmetijskih šolah in kot strokovnjaki pri podjetjih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo ln prometom kmetijskih pridelkov (Agrotehnika, Kmetijski magazin, Semenarna, Vino-05adje. vinarske zadruge, strojna služba, mlekarne, prodajalne kmet jskih proizvodov in različne poskusne postaje). Po daljši praks; lahko postanejo kmetijski tehniki upravniki državnih in zadružnih posestev ali ekonomij in predavatelji na nižjih kmetijskih in kmetijsko-gospodarskih šolah. Možnosti zaposlitve so velike. V to šolo naj se vpišejo tisti, ki Imajo veselje do poljedelstva, živinoreje, biologije in k! so tehnično usmerjeni, ker Je na posestvih mnogo opravka z mehanizacijo. Za nekatere poklice {za šole, inštitute, kmetijske postaje in zavode) so ženske zelo primerne. Za sprejem na šolo je potreben sprejemni izpit lz slovenščine, matematike in kemija. Na šoli je poudarek na biologiji, kemiji, poljedelstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, živinoreji in mehanizaciji. Absolventi te šole se lahko vpišejo na agronomsko, gozdarsko in veterinarsko fakulteto, oddelek za agronomijo. Gozdarsko srednja Sola Ta šola je v Ljubljani, MU-činskega 7a. Na šoli, ki ima internat, traja pouk pet let. Učenci te šole se izučijo za gozdarske tehnike, ki po praksi postanejo lahko pomočn ki upraviteljev gozdnih uprav ali upravitelji gozdnih uprav. Učenci morajo biti telesno odporni, ker je služba gozdarja na terenu naporna. Poklic na ženske nI prlpo-rocljv, razen za dela, ki ne zahtevajo večjih telesnih naporov. Za sprejem na šolo le potreben sprejemni Izpit lz slovenščine, matematike ln botanike. Na šoli je poudarek na naslednjih predmetih: matematika, gojenje in urejanje gozdov, varstvo gozdov in gradnje v gozdarstvu. Gozdarski tehniki se lahko VDišejo na agronomsko, gozdarsko In veterinarsko fakulteto, oddelek za gozdarstvo. Sola za farmacevtsko pomočnike Ta Sola je v Ljubljani. Na njej se dijaki in dijakinje usposobijo za farmacevtske pomočnike v lekarni, za vodje oddelkov v farmacevtskih skladiščih, v farmacevtsko-kemičnih tovarnah In analitskih laboratorijih farmacevtskih ustanov. ŠKODLJIVO ZADOVOLJSTVO KERAMIKA po vojni n) napredovala, čeprav misli njeno vodstvo drugače anku »Keramika odgovar- majhna, da ne Igra nobene vloge tla: V članku »Keramika ođgovar Ja«, kot odgovoru na moj članek, je mnogo neresničnih navedb, ki nepoznavalcu razmer v tej tovar, ni vzbujajo napačno sodbo. Zaradi tega menim, da Je treba še vnovič z dokazi osvetliti sedanje •tanje v podjetju. Ali res podjetje ni v 14 letih po vojni naredilo napredka? Odgovor na to Je bil: »Tega n* moremo trditi!« Medtem ko so pred vojno Izde-lali v tovarni letno tudi nad 250 ton raznih keramičnih izdelkov, Je povojna proizvodnja v prvih letih le počasi napredovala do 1950—1952, ko je tovarna prvič do. segla predvojno proizvodnjo, nato pa se je proizvodnja spet zmanjšala — leta 1953 na 131 ton, leta 1954 ln 1955 pa na 205 ton. Ce pogledamo na po-vojno proizvodnjo Se z druge strani, vidimo, da so lz leta v leto v tovarni Izdelali vedno mani dekorativne keramike, v zadnjih dveh letih pa so to proizvodnjo popolnoma opustili. Logičen zaključek Iz teh podatkov Je, da podjetje dejansko ni naredilo nobenega napredka v povojnem obdobju, toda odgovor na to Je bil: »Tega ne moremo trditi,« takoj nato pa opravičujejo padec proizvodnje takole: »Da se Je zmanjšala proizvodnja, Je vzrok v tem, ker le približno polovica naSIh strokovnjakov zadnja fttiri leta na montali.« TovariSI no nehote odkrili tvojo ■labo točko, ka.lt) mnenja sem, da je prav zaradi take organizacije dela proizvodnja nujno morala padati. Zakaj Je sedaj nad polovico strokovnjakov-pečarjev na montali? Zato, Ver na montaži ve* zaslužijo (dnevnice, nadure, po. tovanja) kot pa pri delu v tovarni. Iz Istega vzroka so opnSčall proizvodnjo dekorativne keramike, kajti pravijo, aa nihče več nI hotel delati v tem oddelku. Tak sistem dela nI dovoll^val napredka v podjetju In dviga proizvodnje, terme* le povečane zaslužke. To vzbuja vtl§, da s« je delovni kolektiv s tak'm sta-nlem popolnoma zadovoljil, kar dokaimjejo tudi zadnji nogonkl v podjetju. Ukinitev proizvodnje dekorativne keramike opravlčule. Jo v članku tako; »Kje naj flobl. mo potrebne a>v«r.e za nabavo barv Iz inozemstva?«, gospodarskemu svetu Obl-O pa z nerenta-bllnottjo te proizvodnje. Keramične barve si nabavljajo vse tovarne, ki proizvajajo te vrste Izdelkov, iz Inozemstva, kajti domača kemična Industrija Jih ne izdeluje ln bi tudi »Keramika« re« morala nabaviti barve Iz inozemstva. Toda količina tega materiala, ki Je potreben za proizvodnjo v »Keramiki«, je tako majhna, da ne igra nobene vloge glede deviz .zlasti ker bi lahko proizvajali kvalitetne keramične izdelke in jih tudi Izvažali, kar Je bilo tovarni zagotovljeno preko našega Izvoznega podjetja »DOM«. Geološke raziskave gillne na Marofu, ki Jih Je flnansiral OLO, so omogočile potrebno zanesljivost za povečanje proizvodnje in napredek v tovarni. To Je po formiranju novega občinskega ljudskega odbora Novo mesto dalo gospodarskemu svetu nalogo, da prouči možnosti povečanja pro. Izvodnje v »Keramiki«. V ta namen sva s predsednikom Obl.O obiskala nekatere strokovnjake v LJubljani, ki so nama svetovali za napredek proizvodnje, da bi tovarna začela Izdelovati dekorativno In uporabno keramiko, spremenila pa naj bi tudi proces glavne proizvodnje in Izdelovala montažne peči v sami tovarni. S tem načrtom smo obiskali tovarno in priskrbeli zaposlitev tov. U. N., ki bi kot absolvent Sole za umetno obrt lahko zagotovil kvaliteto izdelkov dekorativne keramike. Toda tov. IT. N. je bil v podjetju nezaželen, drugače si ne bi mogli razlagati ,da ni dobil plače več kot mesec dni po prihodu, čeprav Je bil brez vsakih sredstev za življenje, ln da sploh n'so hoteli formirati oddelka, v katerem bi delal! Zaradi vseh teh vpraSanJ sem prisostvoval seji upravnega od. bora podjetja, na kateri sem obrazložil članom voravnesa odbora potrebo in možen razvoi podjetja Sklepi te seje so MU naslednji: 1. Da se formira oddelek za de. korativno ln uporabno keram'ko. 2. Da se v tem oddelku IzdHa serija izdelkov, na osnovi katerih bi naredili rentablitiostnl ra. čun In dokončno odločili o tej proizvodni'. 3 Da se Izdela po načrtih upravnika prototip nrenosne peči, ki bi bila potem glavni proizvod tovarne. Ob Isti priložnosti se Je raz. pravljalo o plači za tov. U. v., ker mu unravnl odbor do tedaj le nI bil določil visino mesečnih prelemkov. Člani upravnega odbora In upravnik so zahtevali že prej večkrat telefonsko od pred-sednika občinskega lluil^keca odbora, nal mu občina določi plačo, kar se pa nI naredilo In Je navedba v članku popolnoma neresnična. Po obSIrni razpr.avl na tem sestanku sem predlagal visino plače tov. V. N., kar Je uprav. nI odbor soglasno sprejel. Sklepi te seje o spremembi proizvodnje pa se niso uresničili in so Se celo komaj pričeto delo v oddelku za dekorativno ker.imlko kmalu opustili, tov. U. N. pa je dobil ustmeno odpoved od upravnika podjetja. To so dejstva, ki ponovno po. • trjujejo navedbe v mojem prvem članku, katerega namen Je bil izražen v samem naslovu. Prt tem moram poudariti ,da odgovor na moj članek, ki Je napisan pod krinko delavskega sve^a in upravnega odbora, ponovno dokazuje, da res nekaj ni v redu v »Keramik!«! Bistvo cele obravnave so hoteli prevaliti na zadevo U. N„ ki Je dejansko postranskega pomena, umaknili pa so se bistvu, da napredka v tovarni ni bilo! Zadovoljstvo s stanjem v podjetju, ki Je bPo izraženo tudi v članku (če Je rudi dejansko Izraženo s strani delavskega sveta in upravnega od. bora, ne vem), pa dokazule, da se delavski svet ln upravni odbor nista zavedala svojih družbenih dolžnosti. Pojav, da se kolektiv zadovolji samo s tem, da s svoilm delom do. bi redne plače ln da mu nI mar napredek podjetja, Je nesoclaJI-stlčen in ga Je treba, kjerkoli se pojavi, čimprej zatreti. »Keramika« Je eno od redkih podjetij, kjer so namesto skrbi za razvoj podjetja in povečanje proizvodnje podpirali SuSmarstvo In kjer so Snšmarlll tako upravnik podjetja kot mnogi člani kolektiva. S svojim člankom ne želim v tem kolektivu ustvarjati nejevo. 1 je, temveč le opozoriti na očitne napake, ki zavirajo napredek ln razvoj proizvodnje, obenem pa onemogočajo prave socialistične družbene odnose v kolektivu. Prepričan sem, da Je v samem kolektivu dovolj zdravih sil, katerim ni vseeno, kakSno Je stanje v podjetju, ki čutilo potrebo po napredku ln razvoju podjetja in ki bodo znafle pravilno ocenit, kritično gledanje na sedanje stanje v podjetju. Niko Križanec Pojasnilo »Keramik'« Ni res. da bi letos Dolenjski list kdaj koli poročal, da je »Keramika« dosegla v letu 1955 le 57 odstotikov letnega proizvodnega plana. Pač pa smo 27. I. 1966 pisali v uvodniku »Škodljivo krl-tkarstvo in lažni prijatelji de. lavstva«. da je »Keramika« dosegla decembrski proizvodni plan s 57'/, računano v pr'nierjavl z novembrskim proizvodnim planom! To Je razvidno \6 zahteval, da te objavi popravejc za ugo-ovitev prcmo&enjsikih razmer in obveznostC OLO Novo mesto, poročilo sveta za gospodarstvo m poročilo sveta za kmetijstvo OLO s 5. rodne ?>l^pne seje obeh okrajnih zborov.a«! zaninvvo j* poroči'o o stanju krnet.tskih sol in kmetijskih poses*ev v okraju, ki ie objavljeno v cel on. V tej številki je določena tudi naročnini za Uradn" vesmSk; na leto zna*a 600 d:narjev, posamezna ŠrevPka pa stane ne glede na obse? 100 dinarjev. Določene so rudi cene za objave v vew"!ku. Kdo bo »vršil sečnjo«? Po naključju sem dobU v roke tiskovino OLO I\lwo me?Um, da je v Novem mestu dovolj ljudi, katerim se taka tiskovina lahko da v korekturo, preden gre v tisk. Opozorim na napake na tej tiskovini le zato, da se jim bo sestavijalec v prirx>dnje znal izogniti. 1. Prošnja ,.. čitljivo izpisana, ker se v nasprotnem primeru ne bo vzela v postopek m kratko, po domače je: sicer n* bo upoštevana, (ali: obravnavana). 2. Kolkovina = k o l e k o v i-n a (ker imarno kolk in kolek). 3. Kdo bo vršil sečnjo? — Kdo bo sekal. 4. Sečnjo nameravam vršiti ... «■ sekal bom: posekal bom... (sečnje namreč ne moremo vršiti, lahko pa sekamo). J. Stedi z lesom m slovensko je: v ar č u j z h'som. 75-letnlca zaslužnega borca Kakor poročajo »Novice« lz Kočevja, je pred dnevi praznoval v Slavskem Lazu ob Kolpi v krogu svoje družine, sosedov in prijateljev 75-lctnico življenja znan partizanski oče, dolgoletni član Okrajnega odbora OF ln Socialistične zveze, prvi predsednik ONOO Banja loka ln prvi predsednik OLO Kočevje tovariš Alojz R a u h. Ob lepem življenjskem jubileju so mu čestitali prijatelji in sobor-ci lz let NOB, lepim željam ln čestitkam pa se pridružujejo tudi partizanski borci, aktivisti in prijatelji ii Bele krajine ln ostalih krajev novomeškega okraja, ki želijo tovarišu Rauhu ie mnogo let srečnega ln zdravega žtvljenjja v krogu svojih dragih! Lepo so proslavili občinski praznik 26. marca so v Ribnioj slavili svoj obo.ns.ki praznuk. Za uvod praznika je dramska sekciija TVD Partizana uprizoriila 24. marca spevoigro »Kovačev študent«:, ponovili so jo 25. marca. Obakrat je L-..a lepa udeležba, 25. marca je bula v domu JLA J epa slovesnost, ko je b.lo pogoščenih okoli 60 .partizanskih o^rok iz ribroiiSke občine. Tem parckzanskim sirotam, katerih očetje so padlu v borbi ali pa umrli v raznih taboriščih, bo ostal ta dan v lepem spominu. Svoje mlade goste so pozdraviali predstavniki množičnih organizacij in ribniške gami-zuje. Isti dan zvečer je bila v domu Partizana svečana akademija z ga crom o pone.ii občinskega praznika, nastopili »o rudi telovadci Partizana, pevski zbor Partizana, videM smo folklorne ■plese itd. Bil je zares lep večer. Drugega dne na praznik je biOa slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Naj omenimo Je, da je malo pred občanskim praznikom dobila Ribnica ozvočenja. Članarino za Prešernovo družbo lahko plačujete tudi v obrokih. &d tedna do tedna Boj Alžircev za svobodo in neodvisnost je razumljiv in globoko upravičen: v la. stoletju so to veliko deželo na severu Afrike zasedli Turki, 1S30. pa je postala del Francije. Drugo Je Seveda, s kakšnimi sredstvi nekateri krogi bijejo boj za svobodo, nasprotno, branijo svoje kolonialne koristi in profile. Pri tem bi bilo moč razpravljati o umestnosti atentatov, tako imenovanega individualnega terorja (na obeh straneh), toda eno drži: kolonialni sistem čedalje bolj poka, s« krha m propada. To je jasno vsakomur, ki količkaj trezno presoja stvari In dogodke. Na primeru Alžira se to dejstvo nenehno potrjuje. Ta dežela, po obsegu štirikrat večja Od Francije in z blizu deset milijoni prebivalcev, kar vse od uporniškega gibanja pod vodstvom dobro organizirane in dobro oborožen« alžirske fronte narodne osvoboditve. Nad 200 tisoč francoskih vojakov in policajev še vedno ne zaleže, da bi »ukrotili« upornike, ki delujejo Po vseh delih dežele, ki imajo dejansko oblast v nekaterih pokrajinah ln celo morejo mobilizirati rojake v svojo vojaške odrede. Generalni guverner Robert Lacoste zahteva nadaljnjih 100 tisoč vojakov. Desničarji Sirijo govorice, da so uporniki sklenili začeti »totalno vojno«, se pravi, brez posebnih ozirov; vsak dan Pade okrog tisoč ljudi... V zvezi s tem je tudi novica, da bo šel francoski socialistični ministrski predsednik Guv Mol-let te dni vnovič t Alžir, da bi na kraju samem proučil ukrepe, ki so nujno potrebni v sedanjem zaostrenem položaju. Res, Guv Moliet še nikdar doslej ni bil v težav ne jše ni položaju. Generalni guverner Lacoste vztrajno zahteva novih 100.000 vojakov za apomirltev«, kot imenujejo te reči v. Franciji, francoski naseljenci v Alžiru in njihovi pristali v Fran- ciji vneto hujskajo na vojno, čes da je to »edino sredstvo, da bi dosegli mir in zagotovili obstoj Alžira kot naravnega podaljška Francije onkraj Sredozemlja«. Del javnosti zahtcvjl pogajanja, drugi del se boji, da? bi prišlo do nove Indokine, tretji žele, da bi v vojno posegle tudi druge države, četrti pa spet kakor v dneh indoki-tajske vojne uporabljajo izrSL* »umazana vojna« ... Guy Mol let, predsednik socia-listićno-radikalne vlade, ki niti sama ni docela enotna kar zav» deva Alžir, ujet med ta različna! mnenja, struje in interese, pav skuša iti Po poti, ki si Jo jo začrtal do kraja. Njegov poziv upornikom, naj bi stvar uredili. Je vse doslej ostal brez odgovora, toda hladnokrvni Moliet ni izgubil potrpežljivosti: prepričan Je, da ta molk ne pomeni dokončne odklonitve, marvefi veliko nezaupljivost, ki je sad preteklosti, ko so radodarno trosili velike, a prazne obljube, ko se je za vsakim predlogom skrivala past in prevara. Zato si skuša francoski ministrski predsednik predvsem pridobiti zaupanje muslimanskega sveta Pri tem pa je seve jasno, da oborožena intervencija v Alžiru ni prava pot, da bi si pridobili zaupanje Alžircev, Zato je zdaj položaj se vedno takšenie: uporniki zahtevajo, naj Francija najprej pripozna alžirsko državo, potlej pa se bodo lahko pogajali, v kakšni zvezi bo neodvisni Alžir ■ Francijo. Francoska vlada pa zahteva najprej upostavltev reda in miru v deželi, resno ponuja razne reforme, o bodočem položaju te dežele pa bi se pogajala z alžirskimi predstavniki, izvoljenimi na volitvah, do katerih bi prišlo potem, ko bi uporniki položili orožje. Prihodnji dnevi in tedni, mor-da pa tudi meseci bodo pokazali, koliko se je Guv MolIetO posrečilo zbližati U nasprotujoča al stališča. Natočimo si čistega vina! (Prenos s 1. strani) njih let, zlasti pa & Jrletarje-njem, smo dober glas dolenjskih vin v veliki merj zapravili v škodo vseh vinogradnikov in celotnega gospodarstva. Če se sedaj sprašuje vinogradnik poleg polnih sodov neprodane mešanice slabega vina, če je sploh še vredno obdedovati vinograd ali pa celo misliti na obnovo, je najbolje povedati resnico: na tak način kot doslej, ko je manjkajoče trte nadomeščal s sam »rod niča ml, samo da bo prej in več pijače, k<> je pr| trganju metal vse v en sod, ko se ni držal roka za trgatev, ko je rad »oplahnil« vsako posodo od grozdja z vodo in vse zlil v sod — ne, na tak način se res ne bo več splačalo! Upoštevati moramo, da so časi, ko je vinogradnik lahko prodal vse, kar Je teklo ln diftalo po vinu, in to po dobrih cenah, minili verjetno za zmeraj. Vedno pa se bo izplačala pridelava vina dobrih, priznanih sort ln s sodobnim načinom obdelave vinograda. Samo v tem Je reSi-tev. druge m. Res pa Je tudi, da bi lahko tudi lz grozdja, ki ga sedaj pridelujemo (seveda brez samorodnic), pridobili mnogo več kvalitetnega vina. To bi dosegli s prodajo grozdja vnskim kletem, kjer je veliko večja možnost ločevanja mošln po sortah in za šolanje vin, a katerim se da kvaliteto rnatno popraviti. Zadružno trgovsko podjetje Novo mesto je hotelo lansko jefion kupiti večjo količino grozdja, da bi iz njega na sodoben načn pridobilo čim kvalitetnejše vino. Ta načrt se mu ni posrečil, kajti vinogradniki so zahtevali za kilogram grozdja od 70 do 100 din! Medtem pa je lahko vsak dobil iz Smedereva boljše grozdje za polovico nižjo ceno. Kaj se da doseči s pravlOnlm stiskanjem in vkletenjem vina, Je dokazalo Zadružno trgovsko podjetje v Novem mestu, ki je iz kupljenega domačega grozdja dobilo vino z 9.3 maligana. O takih uspehih, navzlic slabemu dozoretju grozdja lansko Jeeen, vedo povedati tudi v drugih kleteh odnosno podjetjih. Največja škoda, ki se dela pri naših vinih, pa Je mešanje raznih sort, zlasti rezanje amarnce z drugimi sortami. Po navedenem posvetu je pričelo Zadružno trgovsko podjetje Novo mesto odkupovati ustrezna vina. V šentjernejski okolici so pri 14 vzorcih vina dobili samo eno, ki ni bilo mešano in še tega samo 200 litrov I Torej: ponudba velika, v poštev pa pride za odkup le malenkost! Podobno je tudi v drugih predelih, razen v občini Metlika, deloma v Semiču in Kostanjevlc-Pod-bočju. Reiitev je le v načrtni obnovi Vinogradniki zatrjujejo, da so proizvodni stroški visoki. To Je tudi res. Te stroške povečuje majhen hektarski donos zaradi ostarelih vinogradov, prav tako pa tudi slaba kvaliteta. Velja, da je najeta delovna sila na Dolenjskem znatno dražja kot v druKih predelih. Dolenjski vinogradnik plača za delavca na dan povprečno 500 din poleg hrane, zlasti pa pijače, drugod pa plačujejo delavce za v Pograd po 30 din na uro brez hra- ne. Drži pa tudi, da nas do-* lenjskl kmet žrtvuje za vinograd vse, veliko več kot za ostale gospodarske panoge, čeprav se mu to vedno ne obrestuje. Najboljši gnoj gre v vinograd in vinograd ima prednost pri obdelavi pred n J'vami in drugimi opravili in podobno. Borba za sorto in kvaliteto ja torej izhod iz krize, ki grozi, Ze letos bodo vinogradniki, ki so poskrbeli za kvaliteto vina* dobili več pobude za svoje prizadevanje kot drugi, ki so me« bali vse v en sod in jim je bila pred očmi samo količina za vsako ceno. Obnova vinogradov bo koristna samo z žlahtnim trsjem ln Izbranimi sortami. Z obnovo vinogradov pa je treba doseči tudi nižje proizvodno stroške. Potrebno pa je, da bi se vinogradniki odločili za prodajo grozdja določenemu podjetju, kjer bi bili potem tudi soudeleženi pri dobičku, ki bi se dosegel s pravilnim negovanjem vina pod ttrohoVtjN* nadzorstvom. Letošnje Izkušnje t neprodanimi presežki vina moralo biti kažipot vinogradnikom, kako le treba dvigniti kvaliteto in znižati stroške. Hoteli, restavracije ln menze! KOSTI so prepotrehna surovina naše kemične industrije. Ne unlčnlte Jih ■ zažlga-njem. ampak jih oddajte najbližjemu skladišču podjetja! »ODPAD« NOVO MESTO REZDNO V A Ivo Plrkovlč: ZABJEKU Tz Smlhela Je Nande Balbnlk tudi prečenskemu župniku Janku Komljamcu velel, da naj nemudoma pošlje k Sv. Roku prostovoljcev. Po nedeljski maši je župnik res prestregel trideset faranov in jim v društveni dvorani razložili, da sta sedaj tu dve sitrankl, mihajlovičevcl in partizani. Mihajlovičevci, je dejal, tabore v Gorjancih in so pridll k mjim že trije Mihajlovičevi ča*tniki iz SrbHje. Po končanem poročilu Je župnik faranom vzkliknil: »Fanttje, komur so Ma vroča pred partizani, naj se Javi v Mihajlovičevo vojsko!« Toda Prečenci so se kakor gluhi prihuljeno porazgubili po domovih, v grmovju bll-*u Prečne pa J1h Je s svojimi Uudmriii zaman pričakoval mr>nopei§k! kaplan Tonček Sinkar, da jih popelje čez Ki ko v Babnikovo taborišče. To J« bilo 24 ma^a 1942. 2e čez dva dni nado je Ncnde Batonlk župniku Kom-Klonou pisal, naj v svojem kra'u »z v«o vestnostjo, nae'lco in točnostjo zbere zaneslj've podatke o glbanlu partizanov... Predvsem, koliko jih Je. tole so, kakšno oroWe Ima^o, do kam seže območje n.1':hov;h pntr«ulj«. To poročilo na' po*"* ž'jpn'k v«aj do srede 27 mf^a zvečer po gosood'^n! 7.eMkov: a-M ga odda v Sker!)ev! trafiki nasproti ere°ikf»ga načeto'va v Novem me^tu al! pa kar naiaivnoit iubn.ku v amiheUkem samovtanu. Glede dela, ks ga čaka v Prečni, naj se Župnik čim prej oglasi sam v Skerljevl trafiki z geslom »vrečica-miki«. Nazadnje je Psbnik Komljancu naročil se, naj prebere ln pismo unjiči-5 Čemu Babniku podatki o upornik!h v prečenskih kra:j!h, je prav takrat pojasnil Janko Debeljak v pismu krojaču Pelku: »Primanjkuje na«m pregled situacije partizanskih oddelkov v bližnji in širši okolici, kaj nam zelo otežikoča delo pri Izvršitvi mobilizacije in spravlja v nevarnost naše manjše oddelke.. ,«• To pa nam tudi dovolj poijasni, zakaj je župnik Komljanec ukazal pripeljati zajete partizane najprej v župniSče: pred smrtjo jih je hote] še zasliSati o tem, kar sta ukazala poizvcdetl Debeljak ln Babnik. Kljub nerazumevanju faranov za župnlkovo prizadevanje se Je v prečensfkem župnišču začelo živahno delo. Jiiže Murgelj je s tremi brati znašal orožje, ki so ga pozneje partizani našli skritega v župnišču, v farni cerkvi ln na Murgljevem domu na Daljnem vrhu. Mladi farovškl hlapec Alojz PavšiČ In učiteljica Borsetova sta izdelovala letake, ki Jih Je učiteljica pisala na župnikov pisalni »broj, hlapec ln Jože Murgelj pa raznašala po fari. TTČMiteljica M'flka Borsetova, lepo, vlsokorastlo dfkle lz Trbovelj, je že pr^d vojno smrtno sovražila vse prevratne družbene pojave in Je sedaj z nekakšno versko gorečnostjo žrtvovala svoj mladositni og»nj župnikovi »Hvati, Ko so uporniki v malu in Juniju naglo osvalali deželo in se približevali tud! Prečni, so se v Novem mestu zbali za župn'ka Komljanca. Gimnazijski ravnatelj Ivan » M ohren'en^a Babnikovegg arhiva. Izvirno p^smo «* oM."."! Francfk i*4e v »Belogardlzmu«, %. izd., s. 273. • Prav tam, a 272. Dolenc ln še nekdo sta ga 7. junija pri*la vabit, naj se umakne v varno mesto. Janko Komljanec pa je očlitno menil, da mora prej za vsako ceno spraviti Še Pročence k belim. Ko se je razneslo o umoru v Zabjeku, nI kazalo čakati niti dneva več. Usodne utegnejo postati tudi ure. Po Svarunovem obisku dopoldne v farovžu. se je odpeljal župnik v mesito ln se naglo zopet vrnil. Za njim je prihiitel študent prava Ivan Mihove, da pomore župniku. Ivan Mihevc, sin železničarja Iz Novega mesta, se Je že skozi gimnazijo prebil s težavo. Bilo mu Je že 22 let, ko se je vpisal v Ljubljani na vseučilišče. Po naravd nenadarjen, je učenje zanemarjal, toliko bolj pa s« v društvu nestrpnih Stražarjev vda.j»l prividom usodne Ehr-lichove politike, ki se Je odločila za okupatonja. V Prečno je Mihevc prinašal Debeljakove ln Babnlkove ukaze ln dvoril lepi učitelj|ol Boraetovl. Ze popoldne — še vedno v ponedeljek 1.1. Junija po Antonovi nedelji — Je Janko Komljanec sporočil faranom v letakih, da se mud! v prečensk-h krajih vojska generala MlhPtilovIča, in Jih pozval, naj se Ji pridružijo; zvečer naj se zberejo v farovžu. Pismo, naslovljeno Francu Somrpku na Kalu. so dobili v roke partizani, ki so že od jutra pogrešali Ilovarjevo patruljo. Iz Prečn* pa h*te proti Zabjeku trije ljudje: Jože Murgelfl, Ivimi Mihevc !n učiteljica Milka Borsetova. NeVe okoMSčIne govore, da Je bil z njimi tudi organist Janez Rlt»ler. Skrivnosti pretekle noči so bile za farovškefa hlBoca ponudo breme Ze popoldne, ko je šel • konj] m'mo vaMre kovnčnlce. 1e svr^emu pr«|«telju Ivanu $0» mr^ku s Ka'a. ki se le učil rs kova/a, zaupno pripovedoval, kal se Je ponoč' zgodilo, kako Je tlutraj videl žimnlka oHha.Jat' iz. «f>7da, da sta bila pri vsej »tvari tudi orgunUtt i* MuraelJ u da bodo moxaJj zato on, Rigler In Jože Murgelj zopet spati v zvoniku. Povedal mu je tudi, da so župnik, organist in Murgelj oboroženi. Kovaškemu vajencu nI šlo iz glave, kar je slišal od farovškega hlapca. Popoldne Je krenil s JCaJB v obrtno šolo v Novo mesito nalašč po ovinku skozi Zabjek, da bi videl, »ali so partleani ustreljeni in kdo jih Je streljal,« kakor Je sam dejal. Blizu brezdna jo zagledal oboroženo trumo ln spoznal Mihevoa in učiteljico Borse-tovo. Prestrašen se je obrnil in stekel. Iz gozda Je zaslišal os>ter žvižg ln se znašel pred Murgljem, ki je zmedenega fanta ostro prijel, kaj tu dela in čemu gre v šolo po tako nenavadni poti. Kova.%1 vajenec se Je Izmuznil, Murgelj pa Je Somraka pozneje obdolžil, da ru je prav on,'Somrak, izdal, in mu zaiugal, da ga bo ubil, če ga dobi v roke. Zvečer se Je zbralo v župnišču nekaj članov Katoliška akcije in fupnlkovlh prijateljev. Farovž so skrivaj r.astra-žili oborožen) Sva.runovl IJoidje. Župnik je spregovoril in spodbujal nočne goste, naj bud no zasledujejo upornike in vse, ki Jih podpirajo; »v duhu pisanja Svobodne Slovenije in govorov dr. Kreka Iz Londona Jim Je zatrjeval, d;i so vsi partizani obsojeni na smrt ter rin general Mlhnd-lovič to že IzviSuje v krajih, kjer Ima oblast «' Župnlkovo vabilo v Mihallovlčevo vojstao pa Je, kot že v maju. tudi tokrat našlo pr| farrnlh gluha ušesa. Nande Bahnk Je v Sm'helftkem samostanu nolrednmslkjh nun zaman pričakoval prečen.sflc*h prostovoljcev. Po sestanku v farovžu Je Svarvn 9 svojo trumo, V kateri je Imel nekdo ran leno. nogo nad kolenom, našlo krenil proti Zalogu ob Krki. Najbrž le čuMl. da so VIzu partizani. V bežeči trum! Je bil tudi mlmopeški kaplan Anton S'nknr. ki Je |mel v svoli osebni IzkrvntM res znn1-sano. da je odšel kot prostovoljec v bele 1» junija 1944. t Francem Saje, »Belogardlzefn«. I. izd., a *Q2.) »Stev. 14 (317) •DOLENJSKI CIST« STRAN S Kakšna bo naša bodoča osnovno šolo I (Prenos s 1. strani) \cj-jetno 4j it^.aiKdo dejal: »Lahko je napraviti načrt, toda vprašanje je, kako ga bo mogoče izvesti, iko so med posameznimi kraji, zlasti med programu in načinu dela, lahko rečemo, bo pomenila pravi prelom z njo: postala b« namreč »šoia celotne mlade generacije mesta in v^si, izobraževalna in vzgojna ustanova vseh plasti de- lne tntmi in podefel&kimi, razli, lovaih ijucu in Ue samo maj""«- ke takjj veliki?« Tudi na te ga števila Ustih, ki nadaljujejo »tvari je komisija mislila. Njen šolanje v viiji gimnaziji.« Takla lzdj&lea namreč pravi: »Različne nam postane umljivo, zakaj je, razmere oziroma zelo pomembne kakor smo r»kli že zgoraj, o- razlike v posameznih razvitih in snovno načelo nove šole: dati Eaostalih podDčjih... prepreču- enak trden temelj splošne izo- Jejo, da bi v vseh šolskih cen- brazbe in družbene vzgoje prav trih takoj, neposredno in do kra- vsem otrokom. Ja uresničili enotni tip osemlet- Izdelek Zvezne komisije za ne šole z vsemi nienimi ele- šolsko reformo pa je opozoril mentd in značilnostmi, vendar še na druge napake dosedanje Pa vse to ne mjore biti zapreka... šole. Upoštevala namreč ni sa- Zadeva svetov za prosveto ljud- mo enega dela naših otrok, mar- akih republik in okrajnih ljud več tudi samo en del njihovih »kih odborov pa je, da skladno sposobnosti ter skoraj d'ocela za- » splošnimi napori za dvig in na- postavljala tisto mladino, ki ka- predek zaostalih krajev najdejo najuspešnejše ptoti In uporabijo najprimernejše prehodne toblike«. Sio^r pa bo o tem izdala še posebna navodila Zve*, na komisija za šolsko refermn. Ifomembno novost bo reforma Vnesla tudi v šolske oblike in la, z'a«+i pp -! *>o r •'■''•ti^vpi' spremeniti odnos med šolo in otrokom. »V nuadi geiteracijl krepko odmevajio prizadevanja novega življenja. Zato mlada generacija, ki v njej kipi novo ftlvljenje, vie teže prenaša dokaj razširjeno kasarnlšjto vzdušje in revščino učno-vzgojnesa procesa, ki temelji večinjoma ni vertoaJtističnir-knjižnem pouku « Nova šola naj vzbudi v mladini zanimanje do učenja s tem, da jih uči samostojnega o -pazovanja, mišljenja In dela. Zato učitelj nove šole ne bo mogel biti več samo predavatelj in izpraševalec, pač pa, vzgojitelj, organizator in svetovalec. Seveda takih učnih moči ne bomo Imeli čez noč; bodoči uči'e že smisel za tehnične poklice, za praktično delavnost Zivlje- smlsJa predvsem ?a gimnazljo:... pogosto pravimo, da nimajo smisla za uieiijf, mso nauaijoiu t» šolo«. Učenje, znanje in izobrazba, ki izvira iz drugih sposobnosti, nagnjenj in spodobnosti, tako raznovrstnih pri mladi generaciji, se proglaša (javno ali tiho) za nižjo in manjvredno in kot razlog za drugačnio pot v primeru neuspeha.« Posledice take šole niso bile samo osebna zagrenjenost mladih ljudi, občutek manjvrednosti, žalost staršev, ampak tudi za skupnost škodljiva dejstva. Poglejmo kaj pravijo številke! V naši republiki se Je v šolskem letu 1950-51 vpisalo v peti razred osemletke ali v njej ustrezni 1. razred nižje gimnazije 26.167 u-čencev. Od teh je dokončalo vi 1953-54 zadnji razred osemletke ali nižje gimnazije samo "045 namen in ker prav zato nosi ime osnovne šole. Ze same številke govore, da * našo šolo nekaj ni bilo v redu in da so prav zato potrebne korenite spremembe. Strokiovnjaki so svoje mnenje o tem trdno in jasno podkrepili: »Ker gre za normalna, a ne defektna bitja in za obvezno šolanje v tej življenjski dobi in ker Je treba upoštevati družbeni namen in vlogo obveznega šolanja, sledi: ne gre za to, da odgovorimo na vprašanje, ali je nekdo stoosoben aH n**spoM.'b«»n »a *'•'*■>. To nI cilj ln Je opravičilo obveznega šolanja. Gre za to, da nudimo in kako nuc.mo v okviru obveznega osemletnega štoia-nja vsekemu mladostniku povprečne normalne nadarjenosti, primerno starostni stopnji m njegovim resničnim sposobno- Prodoren uspeh Celjanov v Novem mestu otrok, to je malo več kot ena stim, normalno mogočo stopnjo splošne izobrazbe in družbene vzgoje.« Spričo teh ln takih ugotovitev moramo reči, da so naši pedagoški strokovnjaki vnesli v svoj elaborat ,dobro premišljene In v marsičem čisto nove poglede na šolstvo In da je Svet za prosveto in kulturo LRS storil prav, ko Jim Je dal v brošuri širšo publleltefto. Ne dvomimo, da bo to omogočilo plodno in Široko deb?.h mora-gledališce 28. marca prišlo tudi v mo vsekakor omeniti starosto osrčje Dolenjske, v Novo mesto, celjskih gledaljšcnikov, prizadevni dalo tu dve predstavi, popoi- nega kulturnega in gledališkega dansko in večerno. Kolektiv tega delavca Fedorja Gradišnika (ka-miadega, toda v anale naše gle- pitan Rlakelv). gališke kulture že čvrsto zapisa- V imenu Pirosvetnega društva nega gledališča sc je predstav!] Dušan Jereb je pozdravi] goste novomeškemu občinstvu z »Zade- na oprtem odru predsednik Tone To Caine«, dramatizacijo že tudi Gortnar in reročil igralskemu ko-prj nas znanega romana ameriške- Sektivu grafiko Novega mesta, ga pisatelja Hermana Wouka delo akademskega slikarja Vlada »Upor na 'ladji Caine«. DTamati- Laimuta. Za pozdrave in za pni-zaoijo je napravil sam avtor in srčen 'njen. k: so i* b. . cii-ni to posnetek vsebine romana, ležni od občinstva, se je zahvalil ampak samostojno odrsko delo, in sicer cisti odsek celotne vse'o.ne, ko pride upor na ladji Caine pred vojaško sodiišče. Bleščeči, ostro-miselni diailogi, vzdušje ©osadke na bojni ladtji sredi Pacif-ka v drugi svetovni vojni, karakteriza- cija oseb, izvrstna dramska obde- moškega in ženskega zbora DPD lava' m izpeljava pred sodiščem, Svoboda Bršljin bo v čet ročk 12. ko se prepletajo in prebV'kuiejo IV. 1956 ob 20. uri v Zadružnem nirid'ični, vojaški in še osebnostni domu Bršljin pod vodstvom tov. paragrafi, juridična, vojaška in Jazbeca. Fedor GradiSnik, poudarjajoč, da je sedaj CeLjsko gledališče našlo stik tudi z Dolenjsko 'in da bo> treba te stike obojestransko negovati, saj jih je veselo gledališče in občinstvo. L'spehi, ki so jih Celjan! dosegli na teh treh gostovanjih (Bre-žiice, Kostanjevica in Novo mesto) pričaio, kako dragocena in vredna je pobuda Celjskega gledališča, da posreduje odrsko ume:nost in kulturo tudi tak:ra krajem, ki našim osrednjim gledališčem niso takoj pri reki in čeprav nimajo najugodnejših prometnih zvez. Spored dela bršljlisske »Svobode« za april Prvj pevski koncert mešanega, še človeška problematika, vse to lo velike odilikc te umetniško in teatrsko izredno žive, prepričljive Zadeve Ceine. Da je ta Wou)kova dramatizacija zaživela pred nami polno' V soboto 14. IV. 1956 ob 20. uri bo v zadružnem domu svečana akademija v Bršlrinu v počastitev dneva železničarjev. V nedeHo 15. IV. 1956 .priredi Svoboda Bršljin svečano akade- krvno živijenje, ja zasluga in čast ntijo z istim programom v poča- celjskih igralcev, ki so s svojo stkev dneva železničarjev v igro ne samo navdušili, ampak Trebnjem ob 15. uri. resnično osvoj-ili do zadnjega ko- jjne 15 Ty. 1-956 ob 8.30 bo tička nabito dvorano. Apflavz., ki M .postaji in kurilnici Novo me- kar niso hoteli ponehati, niso bili st0 komemoracija pred spominsko običajna počasikev gostov, ampak pi0^0 oadlHh železničarjev, izraz navdušene zahvalle za kzred- Mladinska dramatska sekcija VLADO LAMTJT: S ceste proti novomeškemu kolodvoru Gostovanje Koprčancv v Novem mestu Opozarjamo, da bo 19, m 20. nje nam nudi vse polno prime- Četrtina. Celih 20.000 otrok tonov, da je bilo res tako. Koliko rej ni dobilo tiste osnovne izo zelo nadarjenih ljudi poznamo, braabe, ki bi jo morali, saj je aprtia gostovalo v Novem mestu ki so se sijajno uveljavili v osnovna šola dolžna dati vsake- Gledališče Slovenskega Pirknornja življenju kot novatorji, organi- mn normalno navitemu otroku iz Kopra. Spored bomo ie objavi- no umetniško doživeuje. Težka, presenetljivo kvalretno in doživeto odigrana vloga komandanta bojne ladtje Caine (Janez 5kof)r zagovornik Greenwald (Pavle Jeršin), uprizori veseloigro »Zaradi sta- Podjetja, ustanove, ljudski odbori, zadruge in razne or- rožilec (Sandi Krošl), poročnik gamzacije pristopajte med Marvk (Branko Gombač, obenem temeijne alj vsaj podporne rezaer te igre),.to so hk>, ki.bo- ^ 'p^^ lji >e fo^o morali pripravljati na zatorji, družbeni delavci, p«li- osnovno znanje, ker Je to njen Ji. poklic drugače kakor dosle.i. to f ->rav<■ —»o--«--«— "^n^'"-lole nujno terja tudi reorganl- jo dosedanjih ut-iteij.Mki,i mi. Podoba nov* obvezne ljudske iole nam bo postala še jasnejša, če jo primerjamo s dosedanjimi, po osvoboditvi ustanovijen'-ml osem'elkami. I-e-te so namreč nastale precej mehanično: spojili smo štiri razrede nekdanje osnovne šole in štiri razrede nižje gimnazije ter Ju povezali z novim lmentom, pri tem pa 'mn nr'drfji'i v««. Mcf—>«o Knačisnosti ene ln druge. Zato Je osemletka .■..>•'•••, neeu«, pa tudi »o si posamezni učitelji nemara prizadevali drugače, upoštevala zgolj koristi samo ene^a dela mladine: to je tistega, k! se je odločil nadaljevati študij na višji gimnaziji in univerzi. Prav nič pa ni osemletka upoštevala tistega številnejšega dela mladine, ki se Je namenil stopili po lre '"'♦"'I *-',**r«t nostl v poklic ali pa ostati to«. Nova obvezna ljudska šola torej s staro ne bio imela dosti »kupnega, Po svojem smotru, tiki pa jim je stara l^la v mladosti dala krivičen pečat, češ da so za šolanje nesposobni! Takih primerov Je vse preveč, da bi jih mogli opravičiti s »pomo-Jih moffli opravičiti s »pomolio«. Ne, ta>..» »pomote« so bile v stari šoli tako rekoč nujne, ker so Izvirale iz njenega ustroja, Is njenega bistva! Koliko nepotrebnih tragedij je povzročila šola. ko Je nadarjenim mladim ljndem po krivici prilenila oznako »nesposobnosti« samo zals ker je bila sama nesposobna, da bi odkrila prave sposohnosti in vrednot*« v ljudeh! C« popri a-lamo šo. da Je stara šola o-nemogočila marsikomu Izobraževanje samo zato. ker nemara res nI Imel, smisla za »umovanje« In mehrmlčno guljenje si ve teorije, ki je bilo njej glavni kriterij za »nadarjenost*, spoznamo, d* ri«» nova šola ne ssfno naprednejša, ampak tud* resnično humana. Po pravici pravilo torej čls>nl komisije: »GI»*de n« ocenfevaili* vred-•»nostl In sr^«i">bnn*i| pV^de oseb-nosti se žilavo vzdržnle enostransko nilšlienle In kriterij; od tistih učencev, ki n!maio do gJedalcem že dolgo ostali v Ob 10-letnici mladinskih delovnih brigad Gradili smo t^t bom Suhotaaiijski prosvetni delavci v Prevolah Učitelj«vo ifc občine Žužemberk se je 24. marca zbrailo na III. sestanek v lctošmjem letu. Ker hočejo dlani spoznati proble-maitiko in delovne pogoje vseh io\ v občini, so se to pot odločili za oddaljene Prevole v Suhi kra-jgm. Večino programa so pripravile učiteljice z domače šole, v kombiniranih oddelkih 5., 6. in 7. razreda osnovne šdle. V razgovoru smo ponovno ugotavljali, k.iko težko*, odgovorno >n zahtevno je tako delo za učitelja, če hoče, da si tudi učenci T kombiniranih oddelkih osvojijo vsaj , o-.novno predipisano znanje. ToHko, da Je v aprilu pred 10 leti vsrkala bosensika pomlad duh smodnika ln pogoreiUh vasi, že so prišle v Brčiko prve mladinske delovne brigade. Preko bosen^ikih gričev Je bobnela udarna pesem: pesem dela, ustvarjalne moči, pesem svobodnega mladega rodu. Bosno je obiskala vsajuRoslovan-ska mladiina: dekle lz Kamnika, vajenec iz Bitolja, ljubljanski štu-df nt, zagrebški srrdiijaiuicc -n mlad tovarniški delavec :z Reke. Bosno Je obiskala mladina vsega sveta: mladinske barake v Brokem so sprejele ffoste iz Amerike. In diije, Vel. Britanije, prišli so celo z Madagarska.rja, iz ER'pta, Poljske. Pri Brčkem Je na-ša mladina prvič v z Kodov i ni eno-tna, nepremagljiva in svobodna segla v roke mladim ljudem vseh narodov na svetu m vseh ras. In l. maja 1M B.270 delovnih brigad, vec kakor milijon naših mladih ljudi. K|e smo delali Dolenjci? Novo mesto m Dolenjska sta vsa povojna leta dajala mladino na velika Jugoslovanska ln slovanska gradbišča. Nihče med nfl-mi ne bo nikoli pozabil Brekega, mladinske proge Samac—Saraje vo, Nove Gorice in različnih krajev drugje v Sloveniji, ki so Jih grad le naše roke. Vse brigade so prišle z vel* kih Jugoslovanskih gradblSč večkrat udarne ln večkrat pohvaljene. V letu 19S2 pa so Tomšičevcl ostali doma ln skupno z dolenjskimi delave! preurejali Novo mesto. Lahko bi naštevali številke, nase uspehe, toda v vsakem brigadirju so še preveč žiiva doživetja iz brigad, da bi bilo za obujanje spominov to potrebno. Letos bo v aprilu poteklo 10 let od tistega mogočnega delovnega vznemirjenja v mladih ljudeh, ki se Je 1. maja 1946 pri Brčkem »prožilo !n izrazUo v ustvarjal nem delu za nafto lepšo bodočnost. Odtlej seka mladiina v vsej naSd državi useke, vrta predore, ruši stene, kopije in gradi. Naša mladina ni izpustila prej krampov in lopat lz rok, preden ni nafte gospodarstvo reklo; dovolj! Saj je prav zaradd dela Jugoslovanske mladine naša Industrija z vsakim dnem močnejša in nafte gospodarstvo z vsakim dnem uspešnejše. Delovni uspehi in številke pa niso vse, kar naša mladina ob 10-letnlci mladinskih delovnih brigad razgrne pred nami. Ko bomo šli ob železnicah in cestah (tudi po novomeški tlakovani cesti), ko si bomo te dni ogledovali tovar, ne, ki Jih je gradila mladina, ne bomo nikjer videli vsega, kar je mladina z delovnih akcij prinesla domov; nepozabna doživetja, duh požrtvovalnosti in tovarištva, kd se ga da vzgojit! samo pri skupnem delu, in nepozabna srečanja mladine vseh naših narodov z mladino vsega sveta. Marsikdo reče: — Jaz bi šel Se enkrat, če bi bile še brigade. Zato je naš Maršal izrazil željo vse mladine, ko Je uredništvu centralnega mladinskega glasUa »Omladina« odgovoril, da so bile mladinske delovne brigade tako pomembna šola bratstva ln enotnosti naših narodov, da smo Jih dolžni spet obnoviti. Seveda ne mladinske delovne brigade v pomenu prvih trdih povolnih let; naSe gospodarstvo Je danes že tako močno, da ga mladini ni treba reševati. Nove mladinske delovne brigade bodo predvsem oživljale duh borbenosti, delavnosti, samozavesti, tovarištva ln bratstva med našimi narodi; to Je — vse tiste lastnosti*, ki morajo biti duhovna sestavina napred, nega člana naše socialistične sku prosti. Niti najnatančnejši statdstiki niso izračunali točnih številk, koliko je delo mladinskih delovnih brigad vredno; dnevd velike obletnice pa bodo spet obnovili v mladih ljudeh ponos na velike mladinske delovne zmage, hkrati s ponosom pa pri nas na Doleni skem in v Novem mestu morda tudi zahtevo, naj daje naša druž. ba mladini tisto mest" in tiste pravice, ki si jih Je z delovnimi zmagami že davno priborila. V Novem mestu morda za začetek en sam družaben mladinski prostor. Vb. TOPLO POLETJE Ne samo toplo, ampak »peklensko toplo« poletje obeta znani nemški astrofllzik dr. Kiepenheurer. Ta svetovno znani učenjak pravi, da predvideva letos zelo hudo vročino — posledico nedavne orjaške eksplozije na soncu. novanja« v soboto 21. IV. ob 20. uri, v nedeljo dne 22. IV. 1956 pa ob 16. uri v zadružnem domu Briliki. Šahovska sekcija Svobode organizira šahovski turnir med železniškimi koleknivi postaje, kurilnice, podjetja za vzdrževanje proge Novo mesto, Straža, Črnomelj in Trebnje od 1. do 15. IV. 1956. C. V Straži smo zaključili gospodinjski tečaj 18. marca smo v Straži zaključili gospodinjski tečaj, ki sta ga vodili učiteljici Ljubica Kulovčeva in Nada Petelinkar-jeva. Tečaj je bil v prostorih kmetijske zadruge. Tečajnice, k: so prihajale tudi iz oddaljenih krajev, so se učile poleg kuhanja še ročnega dela, enkrat na teden pa so poslušale predavanja v okviru RK in o sodobnem gospod i njsitvu. Ob zaključku tečaja so priredile razsiavo v prostorih osemletne šole. Veliko ljudi si je X zanimanjem ogledalo razstavo, ki je potrdila, da so se dekleta mnogo naučila. Jedila in pripomočki sodobne kuhinje so zanimali zlasti mladino. Zelo lepo so tečajnice uvezle tudi prapor za sindikalno podružnico 2age v Straži. Kosila, ki so ga tečajnice pripravile za zaključek razstave, so se udeležili tov. Cešarkova, zastopnica Okrajnega gospodinjskega centra, načelnik Sveta za kulturo in prosveto Lojze Ka-stelic, prosvetni inšpektor Janez Solmajer in predstavniki ljudskih oblasti. 4 Tečajnice so izrazile željo, da bi v maju obiskale državno posestvo, kjer bi praktično videle primere sodobnega kmetijstva in gospodinjstva. Tečaj smo zaključili z željo, da bi se ponovil vsako leto in da bi ae vanj vključevala tmdj moška mladina* ki Je zlasti v našem kraju pre-potrebna vzgojnih in poučnih predavanj. V imenu tečajnic se zahvalin* posebno tov. Robkovi za razumevanje in vse usluge, kako* vsem onim. ki so gmotno podprli naše delo. n. V spomin na tečaj so »e »brale pred sindikalnim praporom« ki so ga same izvezle M*«««».««m............MMt»M»M*......tHIMIMIIIMM Mitja Ancik: Čast pred sodiščem Veftkrat se tudi pripeti, da sodišče občutno obhodi ko«a, ki pe norčuje iz te aH 0ne telesn* napake pri/.adetega, all celo i* »tarostl. Vsak Človek je svojega ■poslovanja vreden in je vsako »bijanje šal ter norčevanje iz njegovih telesnih napak, starosti ali Invalidnosti vredno vsa obsod'be, ne le s kazensko pravnega vidika, ampak tud; z vidika moral« dn srčne kulture t Kot primer navajam sodbo okrajnega sodišča v Metliki, a katero je bila na denarno ka-»en obsojena sicer še mladoletne obdolženka, katera se Je s popevko o »stan babi, mladj cjurl, prstanu m zidanem robcu« norčevala lz neke stare ženice Ba viml. Primeri, de bi kdo ko«ja žalil aaradi takozvane »ettnovHke« razlike so sila redki, kakor tudi primeri, da bi so lz narodnostnega vidika žalile med seboj oaobe različnih Jugoslovanskih »a,rnd ležišče in prostor, kjer se brati:, o. Mačke naj bi imele posebne Začela sem se ravno držati in v kratkem času sem dosegla veliko izboljšanje. Kako se to naredi? Cisto enostavno. Najprej dvignete prsni ko* s tem, da močno vdihneta zrak skozi prsi. nato zrak nekoliko pridržite, nakar dihate globoko in samo s prsmi. Ramena potisnete nazaj in navzdol. Kadar se spomnite, ponovite to držo in prsno dihanje. Po nekaj dneh boste prišle tako v vajo, da s« boste podzavestno vzravnale. Hrbet bo po 14 do 30 dneh spet raven, imele boste ponosno držo, prsa bod0 "P"*1 napeta. Tudi trebušček lahko Izgubite z malce truda in potrpljenja, a brez izgube časa in denarja. Sicer ga lahko izgubite tudi z enostavno operacijo, hrbet pa uravnate z ortopedsko telovadbo, toda za vse to ni niti časa niti denarja. Kje se maščoba najbolj nabira? Povsod tam, kjer se mišice premalo gibljejo. Po porodih trebušne mišice oslabijo in ne delajo več dobro, torej se tam nabere naslaga masti. Tudi ženam, ki diharjo izključno trebušno namesto prsno navadno zraste trebušček. Take žene imajo zaradi tega dihanja tudi upadel prsni koš. Zanje je še posebno valno, da izboljšujejo svojo držo. Trebušne mišice spravimo z naslednjo vajo spet v njihovo prvotno de'ovanje; izbočite trebuh, kol'kor mnrete ven na'o ga prav tako, kolikor morete, povlecite nazaj. To vajo ponav-ljajt« 10 do 20 krat, koliko- pač zdržite. Ponavljajte jo večkrat dnevno, delate jo lahko sede ali sitoje med vsakim delom, le po jed{ ne. Toda že kakšno uro po jedi brez skrbi spet »telovadite«. Prve dni skoraj ne bo razlike med izbočenim in uletonje-nim trebuhom (znašala bo le 1 do 2 cm), Ze Čez nekaj dni bo razlike od 4 do 6 cm. Cez 1 do 2 meseca bo pri uleknjenem trebuhu vdolbina navznotraj. Same boste opazile, kako maščoba na trebuhu zgineva. Vse je seveda odv'sno od vaše vztrajnosti. 'Skušajte čim dalle vzdržati v drži z uleknjenim trebuhom, vsaj na cesti in pri vam svetuje •pletene košarice, pogrnjen* i ko odejo, pazim; tudi lahko pokrivalo. Košarica naj ima spredaj odprtino, kjer mačka vstopa ln izsiom, naokoli pa naj ima •tono, ki jj sluzi za naslonjač1 pri leganju. Mačke ljubijo viisoka le-I KX, zato postavlja jmo take ko-larice na klop, stol, skrinjo itd. Če borno mački dovolili, da bo p-rla ti. našrih posod mleko, se ne tuđimo, da bo kradla mleko in smetano rudi v loncih. Zato naj ima svojo posodo s svojo hrano vedno na določenem prostoru. Če se zadržuje večidel v stanovanju, p moramo brezpogojno pripravki zabojček z žaganjem ali plevmi, ki bo njeno stranišč*. Stati mora v hladnem prostoru, (veži, predsobi, stopnišču), da n« Jiri smradu. Žaganje sli pleve vsak dan menjamo, da bodo vedno suhe. Tudi od mačke so mnog j otroci in odrasli nalezili lažje ali težje bolezni. Zato mačke ne spadajo v spalnice, zlasti ne v postelje. To, da nekateri kopljejo mačke v umivalnikih ali banjah, kjer te umivajo ali kopljao jami, kaže, da jih pretirana ljubezen do ii-vali zavaja v taka nesmiselna in neestetska dejanja, pri čemer ne pomislijo, če ni morda mailnprei drža'a v k rerrnpi'ih miŠ, bnkala s tao-firrri oo žaganju v svojem zaboičku itd. Za zdravie mačke ie 'potrebno, da jo pust'mo vsak dan nekaj ur na prosto. Stare mačke postajajo vča«.;h divje in varujmo otroke pred njimi! (Se nadflilitujel počitku. Trebušček bo izginil tudi vam tako, kot je izginil meni. Obleka je za vaš splošni videz zelo važna. Tu je glavno, da vskladite okus vašega moža s tem, kar ugaja in pristoja vam. Ce je mož tudi vaš prijatelj, bosta v tem lahko našla soglasje. Prt izbiranju oblek poizkušajte najti blago take barve, ki se ujema z vašo poltjo in barvo vaših las. Ko kupujete blago, ga poizkusite pred ogledalom v trgovini k vašemu obrazu in Jele, če ste tako zadovoljni, se odločite za nakup. Obleka naj ne bo načičkana, temveč enostavna s primernimi okraski, ki jo poživijo, ter postavi prilagojena. Poudarite z njo vašo lepo postavo ali akrijte napake. Pomagajmo si s pridobljenim znanjem! Mnoge žene tarnajo: saj bi rada imela več lepih oblek. Blago bi še kupila, toda šivilje so predrage. K temu le to: če kakor kolj utegnete, se naučite Šivati! To ni nič težkega, če »ta vsaj malo spretne in imate veselje in pogum. V zimskih večernih krojnih in gospodinjskih tečajih dobite osnovno manje, ki si ga z vajo še izpopolnite. Koliko je vredno, če mat; sama vse sesije, občutim v lastnem gospodinjstvu. Ker sem lisla iz zelo skromnih razmer, sem se že kmalu postavila na lastne noge. Poizkušala sem tašlti to in ono. Prvi uspehi so me opogumili. Svoj okus sem urila v modnih revijah. Zaradi veselja, ki sem ga pri tem imela, prav tako pa tudi zaradi potrebe, sem začela otrokom in sebi vse sama šivati. Danes se mi posrečijo ie otroški plaščki, vetrovke, hlače itd. Ce preračunam, koliko tako letno prihranim, sem s sabo kar zadovoljna, Ce te povrnem še k prejšnjemu, bi poudarila, da je treba tudi obraz in lase negovati. Vsaka koža zahteva svojo nego. V kozmetičnih salonih in raznih časopisih dobite o tem dobre strokovne nasvete, po katerih se ravnajte! Vse leportićenje opravite rajši v odsotnosti moža, kajti možje tega ne gledajo radi in dobijo vtis, da je maa va« izumetničeno, a prav tega DVOJNA JOPICA D« 8-letnega otroka n« bi zeblo na dolgi poti v šolo v hladnih jutrih, mu kar danes pričnimo pleetd lep sviter, ki ga objavljamo. Naša bralka T. M. nam Jo zanj poslala opis in načrt; Ide j a. za tako dvojno jopico j* prav tako njena. Jopica je posebna zato, ker Jo more otrok nositi na obeh straneh, danes na primer sivo barvo, jutri pa modro. Ce bomo vzele ti dve volni, nabavimo 24 dkg temnomodre in 20 d k g sve-tlosive volne. Pletimo najprej hrbet, prednje dele, rokave v eni barvi, nato natančno tako velike dele v drugi barvi. (Na desni strani same desne, na levi vtisa ne smejo dobiti. Lasje naj obrobljajo vaš obraz kot lep okvir lepo sliko. Vsakdo, ki z vami govori, gleda vaš jbraz; če ga obroblja čedna frizura, bo nanj prijetno vplival. Sivi lasje seveda ne vplivajo prijetno. Vsakdo si nehote misli: stara je. Vse spoštovanje starosti — a ostanimo mlade ali mladostne, dokler moremo! Odvrzite stara naziranja o barvanju las. Danes imajo frizerji barve za lase v toliko ni-ansah (odtenkih), da si lahko izberete barvo, ki popolnoma ustreza prvotni barvi vaših las. Svetujem vam pa, da se z dobrim frizerjem o tem posvetujete in se po njegovih strokovnih nasvetih tudi ravnate. Napravite torej sebi in svojemu možu veselje s tem, da postanete spet čedna in mlada! Ce boste razen vsega gornjega poizkusile odpravljati vse tiste nevšečnosti, ki kalijo dobre odnose v vašem zakonu, Če boste vedno znale najti razumevanje za moževe težave, če boste v vsem vašem delu storile vse, kar največ in kolikor najbolje morete, bo vaš zakon gotovo še po mnogih letih enako srečen, kot je bil prva leta. Otroci v srečnem zakonu pa so kot v varnem zavetju. če gojiš lončnice, V ljubečem okolju d rutine najvarneje raste mladi rod Knjižno polico v vsako stanovanje! Leposlovne, kmetijske ali druge strokovne knjige, časopisi ali rev.je — vse to si je več ali manj utrlo pot skoraj v sleherno hiso. To pa mora imeti v vsakem stanovanj« tudi svoj prostor. Temu žal ni tako. Niiso koledarji zaima-sčeni na kmečkih pečeh, v predalih, po omarah, pa četudi vsebujejo neštete koristne nasvete, pnpomočke in kulturne dobrine, ki jih. vse leto potrebujemo in radi beremo?! Nič boljše se ne godi drugim knjigam in Časopisom. Naročimo aaco pri mizarju enostavno knjižno poJaoo, kjer bodo taki pripomočki lepo urejeni vsak čas pri rok.. Knjižna polica na našu sliki ne bo le praktična, temveč tudi sobi v okras. Ker ne bo predraga, jo bo zatorej naročila vsaka gospodinja, ki jo v svojem stanovanju pogreša, ki ljubi red v stanovanju in nanj navaja vse čJJjane diruiine. TABLICA - PRIPRAVEN UČNI PRIPOMOČEK Ntbče, kdor hodi v šolo, pač nI 1« enkrat stal pred tablo, kamor Jo moral kaj napisati ali narisati. Mnogokomu pa je prav ob tej vel-ki črni ploskvi, ki Je terjala njegovih potez, računov ali Črk, upadel pogum. To seveda le ■početka, saj pozneje Je raslo z njegovim znanjem tudi zaupanj« vase. Tak strah pa bi odpadel, 6e bi otrok bil dobil Ze prej kdaj tablico v roke. Kdor J« predSol- NAREDIMO SAME same leve zanke). Ko smo spletle vae te dele, jih po kroju zlikamo, da bodo enaki ln sešije-mo vsako jopico zase. Z redkim'. Kvi Je zdaj še se šijemo teko kot podlogo plašča, da bodo ostali sivi ene jopice na šivih druge. Nadaljujemo pletenje patentov, to Je spodnjih robov, v temnomodr: barvi. Pri tem a pletitlkio naberemo sno zanko modre, eno zanko roba sive jopice, obe skupaj. To ponovimo še pri rokavih. Robovi za luknjice in gumbe so lahko v sivi uf modri barvi (če jih delamo hkrati s prednjim delom, ali samo modri in jih k prednikoma natančno privijemo. To ponovimo še pri ovratniku. Zdaj pri Si jemo še gumbe na notranji in zunanji strani Jopice, ki je s tem gotova. Ce vemo. da smo prihranili velik Izdatek za otroški suknjič, nam ne bo žal truda, ki smo ga imeli s pletenjem t« lope in tople jopic«. V VETRU NAS BO GRELA topla kapa elegantnega kroja, ki Jo brez večjega truda sple-tenrvo same. Zadostuje nam pol štrene volne v barvi, ki se ujema z barvo plašča ali kostuma. Nasnujemo 95 zank in pletemo na desni strani same desne, na levi pa same leve zanke. V vsaki drugi vrsti posnamemo po eno zanko. Ko srno spletle 3n vrst, pletenje razpolovimo, ob robu posnamemo še nadalje v vsaki vrsti po eno. v sredini pa posnamemo 8-krat po i, 3-krat po 2, 2-krat po 3 zanke, preo- sefiV — da live tvoje lončnice ko4 ti. Pazi na njihove potrebe -«* imelo boi z njimi veselje! — da bodo uspevale, če bom do na primernem prostor uf svetel, prijazen prostor veči* Iti najbolj ugaja; — da potrebujejo za svojsl zdravo rast avetlobo in zrak^ rodovitno zemljo in pravo m«* ro vode: — da mnoge cvetice potre* bujejo dtrektno sončno svetlo* bo, nekatere vendarle uspeva* jo v senci. — da nekatere tvoje Ioni* niče pozimi potrebujejo hlad* ne prostore, druge vpet topi«* Ne prezri tega! — da moraš zalivati le, ka+ dar potrebujejo vodo, ne p<|, kadar slučajno utegneš. Ce sd| u suhem zraku, poškropi list«] in cvetove s postano vodo; — da jih moraš presaditi* kadar potrebujejo novo zemi Ijo, presadi jih, po potrebi t| večje, ne pa v prevelike cvee tlične lonce; —■ da moraš zatretl škod* Ijivce, ki so se razpasli no, tvojih lončnicah! — da uspevajo le, če jih po* staviš v prostor, kjer lahk««. njihovim zahtevam ugodiš; - da je bolje, da gojiš raj«} manj lončnic, a tiste s po* trebno skrbjo in ljubeznijo^ skrb tn ljubezen ti bodo vra* čale s svojo lepoto in toplino* ki jo bodo vnesle v tvoj domj skega otroka kdaj obdaroval s tablico, ve, kakšno veselje mu je napravil. Mnoge ure Je tu r sal svoje preproste, a po svoje zanimive stvari, oponašal starejše bratce in sestre pri pisanju, te skratka prijetno zabaval in »motil. Kjer Je mogoče, nabavimo aH sami lzdelajmo enostavno tablico z »M brez stojala. Gladko, poljubno veliko deščico naj nam pleekar prelak ra a lakom sa sotsfke table, ki se ob umivanju ne briše. Stojalce napravimo sami: dve daljši tanki deščici t dvema prečnima deAč čama zbijemo tako. da se bosta proti vrhu združevali. Podpora stojalcu sta dve krajši deSčici, ki s« odpirata zato, ker so pod vrhom zbit z žeblji, ki tvorijo nekako enostavno os. Prednji del s-to-Jalca Ima še SlpbicWo deščico, kamor tablico zataknemo. Tam, kjer Ima otrok svoj delovni kotiček aH celo svojo sobo, pa Je pr poročil Ivo, da mu nabavimo malo večjo stensko tablo, veliko morda kot mizna plošča. Ce je prostor, bomo nabili v pravi raz.dal.1i dve žleb'časti de-Šč1c: na steno tako. da bo mogel tablo poriniti med Sleblčka all Jo iz njih povleči. To poenostavimo rud tako, da vzidamo v steno koeflke lesa, v katf*re privijemo vijake, k! pri čvrst! Jo tablo na steno. Ko mu dumo v roke kredo, pa ga seveda onozorimo — ln pozneje tudi nadzorujmo — da ne bo pop sni razen table Še pohištva, tal In steni POKROVKE nam ne pope-čVjo prstov, če pod ročaj potisnemo zamašek, ki smo flw nekoliko pri rezali. KORISTNI .1ASVETI Juhe bo videti kot kurja, či na masti zarumeniš korenček, k£ si ga drobno narezala ali nas strgala. Čaj se bo usedel v posodi dno in ga ne bo treba cediti, 54 kaneš vamj, ko ga odstaviš, nej kaj kapljic vode. Zamaeke, ki jih vseto ina ste§ klemc razje ali se prepojijo % maščobo, prevleči s polivinilom^ Vratca peči, ki se jim j« pra* igala in odpadla glina, popravi sama. Zarmažl razpoke X gliaog ki si ji dodala soL Nogavice boš nosila mnogi delj, če jih kupuje* vedno p«J| dva para enakih. Ce se bo en< zelo strgala, boš iz preostalih 3$ lahko »kompletirala« en par. Iz otroSkih ust NEVARNA GROŽNJA Polde: »Maitinek, zdaj si bc*| sam čistil čevlje, dovolj al ve« lik!« Martiinek: »Ti je kaj hudeg* Ca mi očistiš en par čevljev^ Kaj bi rekel, če bi bil Jaz stc*| nogami« IGRAČA PRAPRADEDOV stale pa popletemo. To ponovimo še na drugi polovici kape. Kjer smo snemali po 1, 2 tn 3 zanke, pletenje sešijemo in po-likamo. Ob začetku pletenja napravimo 1 cm globok rob, v katerega vpeljemo 40 cm jeklene žice, 2 mm debele. (Konco žice upognemo in ovi jemo z volno). Drug rob zarobimo in vanj napeljemo elastiko. Ceneni keksi $. 10 dkg masla, a dkg sladkorla. 1 Jajce, 20 dkg moke, >/i zavlUa pecil. in l zavitek vanilnega sladkorja, 8 dkg mlete eoKoiaoe. — Moko s pec:'ln!tn praskom ln maslom dobro nadrobimo, dodamo sladkor. Jajce, vanII. sladkor ln čokolado. Testo zvailjamo, oblikujemo, pomažemo t. Jajcem In posujemo z nadrobi.(enim■; kockami sladkorja. Testa ne zvaljamo Pre-več tanko ln keksov ne pecimo predolHO. Otroci 2050. leta: »Glejte, glejtej tole Je baje bila eelo zabavn« igrača naših prednikov?!« Več hiš se je tozarilo v tej frasi, tako da je ena in ista oseba nastopala večkrat kot obdol-fanec in toži tel j hkrati. Pred- riet tožbe? Sosedski prepiri in esede, ki pravzaprav niso , čredne omembe ter je vsaka atranika po malem kriva tudi za to, da je dobila žalitve v redu toovnnjene. Temelj vsemu temu fca tvorijo spori glede posesti in imovine. V 6 spisih je bilo tadruianih 7 tožba in vsaka fftranka je imela svojega odvet-fcika. Pravdanja se je vlekla že % leti in stranke so bile nepo-toustljive. O kaki poravnavi nih-fce niti slišati ni hotel! No, dobro leto je od tega, ko se je sodnik odločil za odločilen ko-tak. Vse te tožbe je razpisal za obravnavanje na en dan. Sr-borite stranke in priče so napolnile razpravno dvorano. Sprva so bile stranke, kljub prigovarjanju sodnika in celo odvetnikov, naj se poravnajo, sl-fsr utegnejo biti vse kaznovale, nepopustljive in trmasto zahteval* zad'vftč'enje. No, zadoščenje je prifilo. Sodnik Je prijel soditi in obsojevati. Denarji* ka^ni ni«fo bile majhne, pa tudi povprečuina n«. Sele to Je ti*na*te glave pripravilo, da so , pričele, počasi seveda, misliti, zaporne kazni, ki Jih je sodiščg izreklo zadnje ča^e. Vendar p4 sodišče samo nikakor n« mor4 a kazensko represalijo zatvet| teh pojavov. Potrebno Je sode* lovanje široke javnosti, mno«> žičnih organizacij ln tiska, Id naj z vzgledi, trezno besedo i« objektivno sodbo pokažejo lju* dem, kako nekulturno je nana« dati čast in dobro ime druglJ* preobčutljivim ln pravdaški navdahnjenim osebam pa pri« kazati, da zaradi majhnega pree pirčka ali navadne besede n| vredno imeti potov, skrbi, rnz* burjenja In nazadnje le stro« škov, ter da imajo naša sodšč;*. dovolj posli t veliko bolj važi nlmi zadevami, kakor pa sA kacondvia dajanja soper tast, **J 45 862046 9- 5738463^050^1^ ttev. U (3IT) r »DOLENJSKI LIST« * Stran • 1 To mm iz Suhe krajine ^JLT^ Življenjsko potrebo, ne pa luhsus delo rdečega ^ItA V občini ZU2'/mberk V začetku r^rca je občinski odbor RK v Žužemberku preje] 75 paketov^ iivili z naročilom, naj bi P/mioč v hrani dobili res naj potihne j ši. 20-članska komisij, sestavljena iz predstavnikov ZK, Zveze borcev, invalidov, DPM, občinskega sveta za jfeocialno skrbstvo in odborov RK iz Žužemberka, Dvora, Ajdovca. Sela-Sumberka, Smihela, Lipja ln Hinj, je razdelila pakete najpotrebnejšim. Število članov organizacije v občini bi se moralo povečati; v Ajdovcu bodo postavili nov odbor RK, prav tako na Selih pri Šumberku ln v Smihelu pri 2užemberku. f občni zbor rdečega ! kriza v Žužemberku Pretekli teden je brganlzaeija RK v Žužemberku podala obra-fcun svojega dela, pregledala Uspehe in težave ter si postavila cilje za boxlpče delo. Organizaciji je predsedoval dr. Debeljak, tajniSke posle pa je opravljala požrtvovalna učiteljica in dol-goletp/a delavka pri RK tovari-Sica,/Lavričeva, ki je vodila rudi PoAmladek RK. Tajnica je poročala, da tudi Uetos ni bilo samostojnega tečaja prve pomoči za dekleta, ker Je bil program vključen v kmetijsko - gospodinjski tečaj. Na občnem zboru so člani obsodili anonimna pisma, ki Jih Je ob razdeljevanju paketov prejela tov. Lavričeva in odbor RK. V bodoče bo odbor pomagal pri ustanavljanju novih odborov v okolici Žužemberka, povečal število članov, delal povezano t drugimi organizacijami v krajju ln skrbel za zdravstveno prosveto člajistva. Na občnem zboru Je dr. Debeljak predaval o gripi in njenih posledicah. za delo z mladino Občinski komite LMS je organiziral 4 dnevni seminar za mladinske voditelje iz Žužemberka, Dvora, Ajdovca. Hinj, Smihela pri Žužemberku in Sela Sumberka. O raznih oblikah dela z mladino ln z našo družbeno politično problematiko so udeležence seznanili tovariši Ludvik Kebe, Slavko Vute in Jože Suhadolnik. Udeleženci so dobili potrebne smernice za de!o r Nušičev »Navaden j človek« v PorJbočju Kulturno prosvetno društvo Stene Kovin v Podbočju je uprizorilo v nedeljo, 15. marca v dvorani KZ Nušičevo igro. V polno zasedeni dvorani so se ljudje od srca nasmejali vsem zapletljajem v igri. Vloge so bile dobro razdeljene in primerno odigrane. Želimo, da v bodoče občinstvo prihaja točno k predstavam ln ne pusti čakati tistih, ki prihajajo točno. Začetek se je zavla-kel za celo uro in sprožil upravičeno kriltiko. Točnost ln red sta povsod zaželena in potrebna! — skJ v mladinski organizaciji. Seminar so zaključili z družabnim večerom. MLADINSKA IGRALSKA D K L Z IN" A IZ SMIHELA JE NASTOPILA Mladino v Smihelu pri Žužemberku je razgibal kmetijsko gospodinjski tečaj za deklet* pripravljati pa so začeli tudi Medvedovo igro »Stari in mla-" di«. V začetku marca so nastopili in v Smihelu so po več letih spet imeli igro. Res je, da v kraju ni dvorane in odra, a požrtvovalna mladina je pod vodstvom učiteljic pripravila preprost oder v šolski učilnici. Mladi igralci so bili večinoma prvič na odru, a so se kar dobro odrezali in zadovoljili gledalce. sami pa so pridobili poleg zadovoljstva nad doseženimi uspehi tudi nekaj sredstev, da bodo počasi nabavili najpotrebnejšo odrsko opremo. V nedeljo dna 8. aprila bodo mladi Smihelča-ni gostovali na Krki. Mladina v Smihelu si zelo želi tudi filmskih predstav. Ljudska prosveta v Novem mestu je obljubila prvo predstavo za nedeljo 15. aprila. doz iz Ljubljane Je pretekli teden tudi v Žužemberku predvajal filme o nevarnosti in vzrokih požarov ter o zavarovanju pred požari in nezgodami. Bili sta dve predstavi. Dijaki, učenci osnovne šole in odrasli so bili s predstavo zelo zadovoljni. K. M. Gospodinjski tečaj v Šmarjeti Kmetijska zadruga v Sonar- slabim prostorom Je tečaj Jeti Je v zimskih mesecih orga- zadovoljivo potekal, kar je nizirala gospodinjski tečaj, fca- tečaj zadovoljivo potekal, kar Je Po hudi zrnu smo končne doč*' kali pomlad. Res je letos muhasta, a delo se ne ozira na to. Po" Ije, vinograd in vrt kličejo! To je čas, ko zapuščajo šolske klopi fantje in dekleta, ki so v zimskem času v šolah ali tečajih bogacili svoje znanje. Tudi v gospodinjskem centru v Novem mestu so se dekleta prejšnji teden poslavljala m razhajala na domove. Kmečka dekleta iz vasi v okolici Novega mesta so se lam sredi decembra zbrala v učilnici Gospodinjskega centra. Marsikaj novega, poučnega m prepotrebnega za življenje so slišale v dobrih treh mesecih v tečaju. Imele So predavanja iz hrano-slovja, gospodinjstva, zdravstva, vrtnarstva in kokošjereje. Kuhale (0 si kosila po sodobnih napotkih, šivale in imele ročno delo. V počastitev Dneva žena so sodelovale pri pripravah za gospodinjsko razstavo. Ogledale so si Kmetijsko gospodinjsko šolo na Mali Loki. Skupno delo, težave m radosti to ie deklet, ki se prej sploh niso poznal, napravila tfd-en kolektiv. OdŠle so, s seboj pa so odnesle novo znaje in izkustva, ki jih bodo uvajale v svoje domove. »Se se bomo vrnile, da se česa naučimo! Prav gotovo pridemo v jeseni na tečaj Za konzerviranje!* so obljubljale .., JANA V 13 druStvih PARTIZANA je 1600 članov — 0 delu, nalogah in potrebah partizanskih društev v okraju Okrajna zveza Partizan Novo mesto obsega po združitvi z okrajno zvezo Črnomelj 13 društev; Črnomelj, Dol. Toplice, Metlika, Mirna, Mirna peč, Mokronog, Novo mesto, Semič, Straža-Vavta vas, Šentjernej, Trebnje, Otočec ob Krki in 2užemberk. Navedena društva zajemajo 1602 aktivna ln podporna člana. Glede na število prebivalstva v okraju je ta številka seveda porazno nizka. In še to: kolikor Je v tem številu zajete mladine, je ta povečini le šolska, medtem ko velik del izvenšolske, delavske in kmetske stoji ob strani. Večina društev dela samo z mladinskimi in pionirski m i. oddelki, medtem ko za članske oddelke nI dovolj zanimanja. V kakšnih pogojih žive partizanska društva Na splošno delajo društva v zelo težavnih pogojih, pa vendar so v preteklem letu dala nekaj kvalitetnih prireditev jn nastopov ter dosegla lepe rezultate na okrajnih in republiških tekmovanjih. Tu je treba podčrtati nesebično delo predanih vodnikov, ki so vzgoji naše mladine žrtvovali že na tisoče in tisoče ur tako v telovadnici kakor na telovadiščih in igriščih. Prav pogostoma te ljudi namesto priznanja za njihovo požrtvovalnost doletijo razni očltiki. češ da sta telovadba In šport nepotreben luksuz ln podobno. Nič čudnega torej, če se ta aH oni sčasoma tega naveliča in se umakne. Ker tudi okrajna zveza ni ime- la vseh mest ustrezno zasedenih, je bila povezava z društvi večinoma le po telovadnem inštruktorju. Se najbolj se je pri okrajni zvezi občutila vrzel nezasedenega tajniSkega mesta. Na sedežu okrajne zveze ni bilo mogoče najti človeka, ki bi se temu delu radevolje posvetil in bi imel tudi že nekaj izkušenj. Razen tega sloni delo v društvih na dveh ali treh članih, ki opravljajo tudi po več funkcij. Dogaja se, da se posamezniki puste voliti v društveno upravo, kasneje pa iz različnih razlogov sploh ne pridejo več blizu ali pa se oklepajo kake druge organizacije, ker tam dosežejo več priznanja, kot bi ga bili deležni pri Partizanu. Tu nas čaka še težavna borba: prepričati ljudi, da Je deio v Partizanu vredno enakega priznanja kot delo v katerikoli drugi organizaciji. Vsekaikor si morajo društva prizadevati, da izpopolnijo društvene uprave z novimi člani. Zato morajo v pol. ni meri izkoriščati vsakovrstne tečaje, kJ Jih prireja republiška zveza ter pošiljati tečajnitke tudi na tečaje, ki Jih prireja okrajna zveza. V teh tečajih se vzgajajo vodniki za tehnično vodstvo v društvih, obenem pa se usposabljajo še za ostale organizacijske naloge. Društva od okrajne zveze razen nekaj najskromnejših podpor niso prejemala ničesar. Skromna sredstva, ki so jim bila na razpolago, so trošila predvsem za redno administrativno poslovanje, v ostalem pa za izvedbo raznih prireditev, pred. ,Iz malega raste veliko' so dejala dekleta na pletarskem tečaju v Šentjerneju terega je obiskovalo 10 deklet, posebno iz oddaljenih vasi. Z veseljem so sledil3 teoretičnemu ln praktičnemu pouku; kljub NIKOLI NE VEMO, ali in kje nas čaka nesreča. Poravnana naročnina Dolenjskega lista vam jamči brezplačno nezgodno zavarovanje! pokazala razsitava ob zaključku tečaja. Prirejena je bila kultura proslava z igro v okv'ru 8. marca. Teorijo Je poučevala učiteljica Angelca Grahutova, kuhanje pa Tončka Poljančeva. Razni predavanja pa so imeli tukajšnj 1 prosvetni delavci. Številen obisk razstave in proslave je pokazal, da se ljudje zahiimajo za napredek. Čeprav so v Šentjerneju ie v jesen, govorili o pletarskem tečaju, s ozamisel uresniMi žele v marcu, potem ko so se na občnem zboru Ženskega društva tovariši-c« pomemille, da bi bilo treba dekletom nuditi priložnost za -.ako prakciiČno delo. Tovariš Božo Ra-cjč iz Ljubljane, naš priznam strokovnjak, ki ga. poznajo ljudje zlasti v Beli krajini, se je ljubeznivo odzval in pomagal, da je tečaj zaziivle. Po njegovem nasvetu smo povabili pletarko Katiico Poieg jz Adilešič, !c4ska mladina pa je odstopila jediilmico. Na tečaj je prišlo 62 dekle*, in mater. 19. marca smo zaceli delati; udeleženke smo razdelili na dopoldansko in popoldansko skupimo. Začetka tečaja so se udeležili tudfi predstavniki ObLO, za- ja. Tečajnice, kj so vztrajale do konca, so se kar težko razšle. Združilo jih ie skupno delo in lepa domača pesem, pa radio, ki so ga poslušale. Želele so, da bi tečaj podaljšali za teden dni, toda druge ln tovariš Božo Račič. Ka- delo na pol'jih in vinogradih juh tica je prevzella praknično delo, je klicalo na domove, tovariš Račić pa teoretični del »Jesenu se pa spet sestanemo«, pouka. Seznanul ie dekleta z vsem, sklenile; takrat bo na razjpola- kar je treba vedeti glede sprav- go tlKjj dovol] maceniaia. Stroške l;anja koruznega hčja v jeseni, tečaja sta prevzela občina in kme- da je uporabno za praktične iz- ^jska. zadruga, za kar se jam te- ddlke. Kdorkoli je prišel pegle* ^jnice lepo zahvaljujejo. Vse te- datu, kaj delaio dekleta, se na čajofce so se vključile tudn v Gnezdo nesnage ne pa socialističen obrat mogel dovoli naeudiiti prolepim vzorcem ženskih copat in cekar-jev, kri jiib je prinosila s seboj to-varisica Katica. Kupci bi pokupili nič koliko copac — če bj jih bilo kaj narejenih. Društvo za napredek gospodinjstva. »Iz malega raste veliko« se dejaiie ln zares jiim želimo, da bi jim dorn«):e pjetamaovo (1 tnipirerji dajalo postranski zaslužek, po možnosti pa kmailu tudti samostoj- O čevljarskem podjetju v Metliki, ki je šlo zadnja leta v nasprotno smer kot ostala socialistična podjetja, smo v našem listu že pisali. Kritično je obravnavala stanje v podjetju tudi občinska konferenca SZDL v Metliki. Skrajni čas je bil, da se je za to podjetje začela zanimati tudi javnost, kajti sanitarna in delovna inšpekcija, ki sta skupno z občinskim sanitarnem inšpektorjem in zastopniki občine pregledali razmere, v kakršnih dela ta kolektiv, sta odkrili vrsto grobih pomanjkljivosti, malomarnosti ter nepravilnosti. Stavba, v kateri je delavnica podjetja, je last splošnega ljudskega premoženja. Podjetje Jo je dobilo v dobrem stanju, sedaj pa razpada in je gnezdo nesnage. Prostori so obupno zanemar- jeni. Stopnice so v nevarnosti, da se podrejo. Strop se udira, omet odpada, pajčevme in nesnage je vse polno. Električna napeljava je samo zasilna in neprimerna. Peči tudi nihče ni vzdrževal ali popravljal. Namesto keramičnih peči so uporabljali Železne pečice, dimne cev: pa tako nepravilno izpeljali, da so se delavci dušili v dimu. Stroj ni bil niti pritrjen niti podprt in kadar je tekel se je vse treslo. Vrata se skoraj nikjer ne zapirajo. Tam. kjer je bila včasih kopalnica, so našli člani inšpekcije tako svinjarijo, da so zbežali ven. V delavnici niso ribali poda menda vsa leta. Za čiščenje prostorov so biJl določeni vajenci. Tudi v tem podjetju imajo upravni odbor petih članov. Kakšno vlogo je imel pri uprav- DOLENMI OBVEŠČEVALEC KINO »KUKA« — NOVO MESTO: od T. do 9. aprila: ameriški barvni film »Do zadnjega«, od 10. do 12. aprila: francoski film »Ponoćni ljubimci«. DOM JLA — NOVO MESTO: od 0. do 8. aprila: ameriški barvni f;km »Kapitan Koral lo«. Od 9. do 12. aprila: bolgarski film »Pod Igom«. METLIKA: 7. ln 8. aprila: »U-dva Ualle.v«. KOSTANJEVICA; 8. aprila: Irnmoosirt film »Lepotice noči«. TltLliNJE: 7 m 8. aprila: ameriški frlm »rohlepnežl«. Predstava V nodelito ob lfi.30 url. Mokronog: 7. ln 8. aprila: ■BOarllicI barvni flilm »Proti vsem sastavam« noi, toplice: T. aprila: ama rlSkl film »N;id 30. nad^troplem«. Predstava samo oh 18.30 uri. — t. niprlla: Jugosdovansko-nemškl film »Poslednl: most« Predstavi ob 15 30 m i».3o url 11 aprila: emeriSki film »O?.on.)enl — neoženjeni«. Predstava ob 19.30 url POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja ameriški film »Rdeče nebo« (za rhlndino priporočil ivo): v petek. 6. aprila, ob w url v Brusnicah; v soboto, 7. aprila, ob 1« url v straži; v nedeljo, 8. sprli*, ob 1». ur) v Dobrnlču Ln ob 18. url v Mirni peči. članku, ki je bil objavljen v Dolenjskem hstu v št. 5 z dne 3. februarja 1958. NI res, da bi meni vrgel v glavo kozarec Leopold Koienc lz Gomile, OBVESTILO Okrajna gostinska zbornica ln logom za plačilo taks«, ali do roka, kri je določen z Uredbo o spremembah in dopolnitvan taksne tarife zakona o taksah, t. j. do 0. aprila 1968, plačajo poleg redne takse še polovico redne takse kot zvišano takso Turistično "društvo" Novo mesto To izterja finančni organ občin ljanju podjetja, si lahko samo mislimo. Niti enega zapisnika o sejah upravnega odbora nimajo. Ni evidence o upravičenih in neupravičenih izostankih, delavske knjižice so izdali, brez potrdil. V njih manjka v vpi6 pri-Četka zaposlitve. Imajo sicer ta-ri'fni pravilnik m norme, plačani pa so po času. Inšpekciji sta izdali 21 točk obsegajoč nalog, da se vse te pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku. Kopalnico in pri-krojevalnico je prepovedano uporabljati. Takoj se mora urediti stranišča, stopnišča ter peči, ojačati tla pod strojem, izmenjati strohnele podnice, prebe-liti vse prostore in odstraniti kupe nesnage. Električno napeljavo je treba urediti po predpisih. Prav tako mora podjetje do 1. oktobra 1956 urediti vso stavbo. Na kraju pa moramo vendar postaviti tudi vprašanje sokrivde! All politične organizacije, zlasti pa občinski ljudski odbor, sanitarna in delovna inšpekcija prej res niso vedeli za tako stanje? Ali je nekaterim res več vredna ena oseba kot obstoj in pravilno poslovanje socialističnega podjetja? Naj pripomnimo Je. to. da je bil zadnji sanitarni pregled prostorov pred več ko sedmimi leti. Zato so že prvi dan tečaja pro- no zadružno delavnico. učili v Šentjerneju vse možnosti, kako bi utrdiili v dolini to panogo domače obrni. Predsednik KZ tovariš Za lok ar in upravnik tovariš Kunej sta dejala, da bo prevzela ves odkup pletarskih izdelkov kmeti.jska zadruga, ki jih bo prodajaia naprej v Novo mero, Ljubljano in druge kraje. Vse izdelke pa bodo morala dekleta za zdaj izdelovati doma, ker še ni pogojev za skupno delavnico oziroma podjetje. To je menil rudri predjed m:k ObLO Dodo Maj7.e!j. Potrebnih surovin je dovolj na razooilago, s pridnimi rokami pa bi labko precej zaslužili. Kavna tel j Račič je opozoril tudi na vrbopletarsrvo, ki bi v teh krajih leoo usipevaio. A. S. Izvolili so nov delavski svet V Medzadruinem lesnoindti-strijskem .podjetju v Ribnici so v nedeljo 25. marca izvolrli nov delavski svet podijetija. Volilna udeležba je bila zelo lepa, kar priča o zavesti delavstva glede delavskega samoupravljanja. V delav&i svet je biio kvofljenih 17 članov, med njiimi več mlajših delavcev. Spet nerodnosti v trgovini Tokrat Je bil pred okrajnim so-diSCem iposlovođja državne trgovine v Mirni peči Edvard Voif. Tečaj je trajal 8 dni; vsaka te- Neupravičeno je dajal bla.ro na prosita vse lastnike in najemnike hlft in stanovanj, da prijavijo proste sobe in leZISfa, ki bi Jih lah. ko ii.l:) !-aprila 1956. Taksni zavezanci, ki ne dajo poadtkov o promože. !iju a!i ne dajo takse v roku, in tta določi finančni org:in ofočm-skega ljudskega odbora 7 0» čajnica je Izdelala po en cekar, neka*ere tudi po dva, in copate, naučirie pa so se tudi beljenja tač- Igrolci iz Doblič so gostovali v Predgrađu 25. marca Je igralska družina iz Doblič gostovala v Predgrađu z igro »Dve poroki«. Vsa čast imenovani igralski družini, ker so res dobro zaigrali. Predgraj-čanl so do kraja napolnili dvorano in bili z igro zelo zadovoljni. Takih gostovanj si se želijo. r- 1. ?kega ljudskega odbora obenem 7. redno takso ln zaračuna tudi !> odstotkov zamudne obresti. KRONIKA NESRtt Pretekli teden so se ponesrečili In iakad.1 pomoči v novomeški bolnišnici: Oven Jo»e, sin posestnika z Maleca Vidma. 1e doma padel s stola In si poškodoval levi komolec. Jakia Drago, delavec !z Dol. Toplic se le orl sekanju drv usekal v desno roko. Kofevar Anton, sin posestnika lz Bnhova pri Karlovcu. Je dobil poškodbe na glavi, ker ga Je v Kostilni udaril s steklenico Zvone Boldn. KavSček Pavel, rudar Iz Strazbergn, sd i«, doma pri seka. nlu drv poškodoval levo roko. T:cek Jože, sin posestnika IZ Vel. Dol. s| Je s slnmoreznleo oškodoval prst leve roke. Jsklču Sta-niislavu, ceetnpmu delavcu Iz KočevlB. ie pri dedu padel kamen na levo nogo Koristen tečaj za mizarje v Novem mestu MRI OGlftSI PRODAM NJIVO v Novem mestu. Pn/ve se nn Kandljekl cesti St 4. •0. MARCA SEM I7.GUP.TL volneno rokavice od menze do hotela »Kondlja« Vrniti v unravo !!,;„ (135-58) KUPIM v»e vnrte rabljenih desk razM&M velikost: In debeline. Ponudbe na unravo 1'jta. M2*-5«) PRIDNEGA IN pOSTENEOA kmečke«« fanta ?. odsluženo vo> JniJftlno »Di-Mmem tnkol za P°-moo.pri rtHu. Va'či Ko*lr. Brod 1, n ^nvhjTl orl N m. STANOVANJSKO HTSO v Novem ri"-stn z mož.noMtlo vselitve v It'pl»nbno stanovmie v primeru kunčje ter oM'ren. ograjen •žrl p'-'viniTi rtajbol.liemu ponudniku. rjfOd*V kimčtskl potrojl N.' '■'<>v v Pisr^riiivalni pisarni. LJubljana, Tavčarjeva ulica 8. bOB \ REDOVNIKA krava se proda zarad romin^kanjn kitne Pol/.ve se v Tr^1 vasi St. 8. PRFKLIC Podpisani Alol/. Klrn ll Gomole piil Mirni pi-akilcujem navedb« v IZ MATIČNIH URADOV IZ uOVOMESKE ROaODftSNICE PrPteikH teden §o v novomeški porodn;Sn'c: rodile Mikllč Hllda iz Llvold« -de6ka Rtopar MnrMa Iz. Orehovl-ce - dečka. Kozel 1 Rozal'J« Iz Podbukovja — dečka. Raniov? Msrijs iz Martlnje v»s| — deklico, Rtadle Anica iz Sotenrev — deklico, Tisovec Mara U CrmnS-nlle — dečka. Koi LJudmMa i« De«5Jt va«i — deklico. Potočsr MartJa iz. Praproč — deklico. Pe-trlc Katarina lz Trnovea — d"čka. Rre1 UdovlC. niit-karea, M leti s Paneer? grma. Bojane Jožefa roj. Judež, užitka rlca, 67 let, lz Vel. Orehka*. Prejšnji teden Je bil dvodnevni tečaj za mizarje iz vseh dolenjskih krajev v prostorih Mizarstva V Gotnl vasi. Namen tečaja Je bil seznaniti udeležence z novim načinom politiranja in lakiranja z nitro-lakom. To je nov, sodoben način, ki Je mnogo kvalitetnejši, hitrejši ln cenejžl. Tečaj je priredila zagrebška tovarna »Chromos«, ki izdeluje razne lake. Tak način lakiranja ao odslej imeli na Dolenjskem v Mizarstvu v Gotnl vasi, v tovarni lesnih izdelkov »Novoles« in v mizarskem podjetju »Topol« na Mirni. Tečaja se Je udeležilo 46 tečajnikov. Od tega jih je bilo 1* državnega sektorja 33 iz zasebnega 11, dve tovariSici pa Je poslala na tečaj Posredovalnica za Pevske v nje v Starem trgu V letolnjih zimskih večerih se Je zbralo 18 pevcev ln pevk, ki so začeli pridno vaditi razne starotrSke pesmi, katere so peli naši predniki pred sto ln več leti. V nedeljo, 11. marca, je ekipa Radia LJubljana posnela naše petje na magnetofonski trak. Pripravili smo 8 pesmi ln dve starodavni polki, ki so Ju zaigrali naši tamburaši. Vse te pesmi boste lahko slišali po radiu. M. K. delo. Udeleženci ln prireditelji so bili a tečajem zelo zadovoljni. Pri tem naj omenimo še, da so nitro-laki navedene tovarne v Zagrebu izdelani lz domačih surovin, zaradi česar so se zadnje leto zelo pocenili. V bodoče bo imelo take lake stalno na zalogi tudi podjetje »Zeleznina« v Novem mestu. Kik UU raznim etrankam. Ob pregledu trgovine lani 1. decembra Je imel dolžnikov za 198.153 din. Tudi tehtnica v trgovini ni bila v redu. Za dobri Ove deki so bili po njej prikrajšani potrošniki. To pomeni prj 100 kilogramih 2 kilograma, tpri vagonu moke pa kar 200 kg! Z malim trudom se le da-la tehtnica naravnati točno, toda to so delali le od čaia do časa, netočna tehtnica PA Je bila v rabi več mesecev. Poslovodja Je za sebe vzel na kredit razno blago, prav tako tudi 8.000 din, za katere Je podpisal zadoiznico. To Je potreboval, ker uslužbenci tri mesece niso dobili plač. Knjigovodstvo ni bilo na iakočem, ker poslovodja nI dajaJ knjigovodji pravočasno vseh temeljni« za knjl-ženje. Na BOdisCu Je, bila zadeva za Volfa toliko bolj nerodna, ker Je Imel že (pogojno kazen 30 dni zapora, Pogojna kazen Je btli preklicana, tej pa se Je pridružilo Se 25 dni zapora ln 900« din de-narme kazni. Tudi ta primer kaže, da je večkratna kontrola trgovin potrebna, da pa Je treba navodila inšpekcije tudi upoštevati. Ce bi Velf upošteval navodila pa prvem pregledu, prav gotovo ne bi r>Hr>. 4. Hrovat Domine. KK Kmet. 355 . 5. Zupane Milan, 6. Zupane Jože. 7. Hudoklin Franc. 8. Glmpelj Domine 9 Sebe ni J?nez. io. Medte Viktor. Na tekmovanju je bilo 30 keg-ljičev, ki so skupno podrli 9 240 kegiljev In zmetali 3.000 krogci: povprečje je 30C kegljev, podrtih pa je bilo 54,»;rat vseh devet. Največ jih je zrušil Keušič (8-krat), — n. vsem tekmovanj. Tako so W1S društva večinoma prepuščena sama sebi in so iskala sretistev, kakor so vedela in znala. Nekateri občinski ljudski odbor; so razu-medi potrebe telovadnih društev, ampak to so bili redki primeri. Prostori za vadbo so nezadostni in premalo opremljeni Lastno streho imajo le 4 društva: Metlika, Mirna, Mokronog in Semič; 4 društva gostujejo po zadružnih domovih: D od. Toplice, Mirna peč. Stri. | -Vavta vas in Trebnje; 4 društva imajo prostore v šolah; Črnomelj, Novo mesto, Otočec ob Krki in Zuženv berk; l društvo, Šentjernej, pa v zimskem času ah' pa ob neugodnem vremenu ne more najti pokritega in zaprtega prostora za redno delo. Z letnimi telovadišoi je oskrbljenih 6 društev, 6 pa se poslužuje vaških in šolskih igrišč, le društvo Straža-Vavta vas še ni prejelo od občinskega odbora za ta namen primernega prostora. V ostalem pa so ti prostori le delno ali pa nič opremljeni. Tudi v pogledu higiene, ti prostori ne ustrezajo povsem. Telovadnega orodla in športnih rekvizitov imajo društva še vedno pre-mado. Pri tem moramo poudariti, da so cene telovadnega orodja ln Športnih rekvizitov za društva nedosegljive. Urejenost telovadišč ln IgriSC naj bo prva naloga! Razumljivo, da Je delo v društvih pod takimi pogoji izredno težavno. Potrebno je ogromno dobre volje vodnikov in telova-dečih, da vse te ovire premagajo in poleg tega dosegajo še večje adi manjše uspehe. Urejanje Igrišč ln telovadiš« bodi naša prva letošnja naloga. Veliko bodo lahko storile mladinske brigade, ki se bodo formirale prav s tem namenom. Na občinskih ljudskih odborih je, da nudijo društvom vso pomoč pri takih gradnjah, pa tudi pri vzdrževanju enih in drugih naprav. Društva naj si pravočasno omislijo ustrezne načrte, priskrbe potrebno zemljišče ln zadostijo vsem ostalim pogojem, da bo akcija čim uspešnejša . Tekmovanje za pokal Ljudske pravice Ze več let zaporedoma Je organizirano pod tem naslovom tekmovanje uredništva LP z namenom, da bi budilo partizanska društva k živahnejšemu delovanju. Spored tekmovanja Je zelo obširen in zajema celokupno dejavnost posameznega društva. V tem tekmovanju lahko sodeluje vsako društvo in Je prav gotovo škoda, da se v preteklem letu iz okrajne zveze Novo mesto nobeno društvo nt odzvalo pozivu. V bodoče naj ne bo društva, ki ne bi tekmovalo za ta pokal. Zdravstvena kontrola ln poškodbeni sklad Namen telovadne organizacije Je. da vzgaja zdrav rod, za kar se mora posluževati vseh razpoložljivih sredstev. Poleg tega, da društvo pošilja svoje člane v telovadnico in na razna tekmovanja, mora skrbeti tudi za njihovo zdravje. To opravlja z rednimi zdravniškimi pregledi. TI ne smejo biti samo pred raznimi tekmovanji, temveč morajo biti redni, da lahko ugotavljajo vse spremembe na posamezniku, ki se ukvarja s telesnimi vajami. Za zdravje članstva in posameznika Je važno, koliko je pridobil na zdravju z redno ln splošno vadbo. Tudi se lahko zgodi, da temu ali onemu zdravnik omeji ali pa sploh ne dovoli telesnih vafl in tekmovanj .ker bi to lahko škodilo njegovemu zdravju. Društva naj zato na zdravstvene preglede polagajo več pažnje kot doslej. Pri tem moramo omeniti še po-ikodbeni sklad, ki ga pripravlja za svoje članstvo republiška zveza. Gre za to, da bo vsak član, kt bi se pri redni vadbi ali tekmovanju poškodoval, zavarovan m tako užival zdravniško pomod ln zdravljenje. V ta namen bo predviden minimalen prispevek, kt ga bodo člani vplačevali skupaj s članarino. Odnosi med Športnimi zvezami in Partizanom Osnovna nadoga telesnovzgojnlh društev Je gojiti telesno in duševno zdravje svojih članov. Zato naj društva skrbe, da pri. tegnejo k sodelovanju čimved mladine. Opustijo naj prizadevanje, da bi vzgajala le nekaj posameznikov za vrhunske rezultate. To se dogaja v športnih klubih, ne sicer vseh, izkušnje pa kažejo, da to ne prinese nobene koristi ne organizaciji ne posamezniku, ki morda trenutno dose. že kak vidnejši uspeh, ne ve pa» če mu morda to ne bo škodilo pri njegovem zdravju. Organizacija Partizan pozna le splošno telesno vzgojo, v kateri se posamezniki lahko urijo v posameznih panogah tudi preko rednih vadbenih ur, kolikor imajo za to veselje. Zato Partizan ne pozna sekcij, ki Imajo namen specializacije posa-mezntika. od katerega terjajo čimveč rekordov in vrhunskih rezultatov. Poleg Partizana obstole športne zveze, ki združujejo razne športne panoge in prirejajo zanle tekmovanja vseh vrst. V manjših krajih na! se razvija vsa športna deiavno-st v okrilju partizanskih društev, ki lahko 8 svojimi ekipami tekmulejo po razpisu in sistemu tekmovanja športnih zvez. Naša društva na takih tekmovanjih tekmujejo samo z vednostjo naše zveze, prvenstveno pa morajo zadostiti koledarju in tekmovanjem po r».znis!h okrajne zveze Partizana •>» Partizana Slovenije. Ce bodo rf'»5tva tako delala, ne bo nobenih nesoelaaij med part:zansk1ml in športnimi društvi, kstera bi nekateri tako radi razpihoval!. Mlatfna. ki telovadi ln goli ra^ne ŠPor+ne pano-pe, mora tudi tekmovati, tekmuje pa naj v zdravem športnem duhu I j k. Društvo rejcev malih živali pripravlfrjo 2e pred vojno je bilo v Novem mestu društvo rejcev malih živali. Taka društva imajo tudi ▼ drugih mestih in krajah. Na pobudo 'posameznih rejcev je bul ▼ Novem mestu pred kratkim izvoljen pripravljalni odbor za tmanovitev društva. Pripravljalni odbor je ie priskrbel društvena pravila in sklical ustanovna občni zbor, k"' bo 8. aprila letos. Odbor vabi v članstvo vse rejce malh živali. Prijave sprejema Branko Toplak, gostižČc na Loki, •trati f • DOLENJSKI EI S T t T* Stev. M (31#» Namen in pomen umetniških recitacij, To variš, h o češ bomb e' Ob Večeru umetniške besede v Novem mestu HRABRA PIONIRJA IZ POLJANSKE DOLINE OB lv$LPI TJmetalSko recitacijo, oziroma ipored umetniške besede kot samostojne prireditve, smo v Novem mestu prvič slišali pred 4 leti, ko je Jože Tiran recitiral Cankarjevo Belo krizantemo. TJru&i tak večer je pa priredil v ponedeljek, 5. marca član Celjskega gledališča Marjan Do-linar. Tudi tokrat je bil na vrsti Cankar. Recitator, oziroma predvajalec, je povedal 9 zgodb iz Podob lz sanj, devet najlepših umetnin iz te čudovite in globoke Cankarjeve predsmnrtne knjige. Poslušalci so v tem načinu predvajanja književne besede resnično uživala in recita-torja nagradili s toplim aplav-«om. Ker so taki Večeri umetniške besede pri nas še vedno nekaj novega, še neudomačenega, smo tov. Dolinarju zastavili nekaj vprašanj. Vprašanja in odgovori imajo namen propagirati to vsekakor žlahtno zvrst posredovanja leposlovnih stvaritev poslušalcem, in sicer ne le njih vsebino, ampak tudi psihodoško-glasovne finese in odtenke, ki iih lahko poudari in posreduje i živa, izgovorjena beseda. Tovariš Dolinar, kdaj in 1 kje ste debili pobudo .n i navdušenje za tovrstno po- 1 sredovanje umetniških del? Recitiranje me je zanimalo že Od prvih let. kar pomnim. Marsikje sem »deklamirali, kot se temu n.mi teksti. Kasneje sem po priteče, večkrat mi je bilo v veselje, nastopat, s pesmmi in podob, povedovanju znancev Ln prljate. Ijev izvedel, da je pripovedovanje večjih besedil ali obsežnejšega izbora kraijših tekstov zunaj po sve. tu splošen ob čaj. nič manj v na. vadi kot solistični glasbeni koncerti in padobn-i nastopi Tako ni biio težko zbrali pogum za prvi Tein, nastop. Neposredno pobudo za prv. tak večer so trni pa dali tovariši v mladinski delovni brigadi — poleti leta 1&47 v Cmi pri Mežici; tam sem bil nekak kultur^ -inštruktor v tečajih smo Skupaj predelovali tudi re.citacije prijatelji so videli, da znem — pravzaprav slučajno — že precej tekstov na pamet in so me pregovorili, da sem Jih kar priložnostno zbral v enoten nastop. Potem se je pa začelo. Novomeška mladina je počastila 10-ietnico mladinskih brigad Z lepo uspelo akademijo Je mladina Novega mesta v soboto 81. marca počastila 10. obletnico začetka dela prvih mladinskih delovnih brigad. Proslave ao se udeležili tudi predstavniki ljudske oblasti, okrajnega komiteja LMS, občinskega komiteja ZKS Novo mesto in nekateri prosvetni delavci. O neštetih delovnih uspehih mladinskih brigad, ki so bile kovačnica bratstva in enotnosti jugoslovanske mladine, je govoril petkratni brigadir Jože Hartman. sodelovali pa so še recitatorji, pevski zbor učiteljišča in folklorna skupina gimnazije. Kako ta zvrst besedne umetnost, uspeva v svetu? Veliko vam ne vem povedati; toliko ne morem zasledovati tujih publikacij. Slišal sem pa, da na primer Ccmed.e Framcaise vsako nedeljo dopoldne prireja pri-povedovalne matineje, bod si ene. ga : mega člana, bodisi več njih. Ti nasitopj so baje nadvs« po>pu-lai ni, često že razprodani po tedne in tedne vnaprej. — Največ tega nastopanja je pa menda med ruskiimi igralci; slovanskemu igralskemu temiperamentu taka obi ka nastopanja tudi prav posebno Ustreza. Znanci so md pa vedeli povedati, da taki nastopi tudi pri Angležih n^so neznani, nuti redki. Kako sprejemajo take na. stope naš,; ljudje? Pri nas je ta reč še dokaj nova ln kom-aj znana, saj so se nekoliko intenzivneje z njo doslej ukvarjali kvečjemu trije slovenski igralci, pa še ti ksnvsj kaj več kot priložnostno; Jože Tiran in Janez Rohaček v Ljubijan . Janko Hočevar v Mariboru. Upostevari moramo tudi da ima beseda »ie. citacija« pri nas zavoljo često okornih šolsikih deklamacij ln ne-rodnih nastopov na razmih proslavah ali akadem j ah dokaj slab prizvok Ljudje se zatorej v vsakem kraju, kjer prvič nastop m s takim sporedom, kar malce ustrašijo ln temu primerno tudi prvi obisk nikoli ni pretirano razveseljiv Nasprotno pa vedno znova z veseljem in navdušenjem ugotavljam, da se obč'nstvo kaj hitro — dasi s presenečenjem — otaja in drugi nastop v istem kraju mi Je bi še vsakokrat znatno bolje obiskan od prvega. Kar je pri vsem tem najlepše in — vsaj zame osebno — najbolj bolj zakotnih krajih kjer h< človek po mestnih in meščanskih razveseljiva pa je to: tudi v naj-pvedsodkih pričakoval najmanj posluha za naporno umetn sko do. jemanje — raim ukvarjajo predvsem dramski igralci — pač zato. ker tudi naš poklic že sam po sebi (daš? v čisto drugem smislu) terja kar najvišjo kulturo materinske besede. Kakšni m vasi načrti? V najbližji bodočnost mislim na dva sporeda: Se en večer Cankarjevih besedili — izbor z »Moje njive«; za tem pa večer Ose ar J a Wllda: nekaj njegovih najlepših proznih pravljic, nato pa — v klasičnem prevodu Josipa Vidmarja —' znamenito »Balado iz Jetnišnioe v Readingu«. S kakšnimi problemi se srečujete ob sami izbiri tekstov, zlasti kar se tiče melodioznosti jezika? Vsak pripovedovalec bi si moral izbirati taika besed la, da mu »ležijo* — po slogu, po miselnosti, po čustvenem ozadju. To je najvažnejše. Vsekakor so vedno laže govorljlva iavirna besedila kot še tako dovršeni prevodu, dasi se tudi tem ne moremo zmikati. Pri tem pa ne gre toliko za muzikalno melodioznost jezika, kolikor za iskrenost Izraza, za polno človeško vsebino, ki mora pripovedovalcu biti jasna n t ažurni j i va — ne samo možgansko, tudi Čustveno in nagonsko. Kakšen Je pomen takih večerov za propagando umetniške besede ln za kultiviranje podeželja? Nisem eden tistih, kj bi verjeli v misijonarsko poslanstvo »■prinašanja kulture«. Ne nasprotno — često prihajam ravno v najbolj zakotni podeželski kred z največjim vznemirjenjem pred nastopom. Saj kultura nj samo v poznavanju tol ko in toliko knjig — kultura Je v življenjski moči te eksistenčni tidnosti vsega žvlja: ravno v tem smislu pa se mora prav mestni človek izobraženec često »učiti kulture« od najpreprostejšega človeka. Zato ne moremo govoriti o »prinašanju kulture« Vemo, kako je partifiMooui manjkalo orožja in municije, zjasni do italijanske kai;i/tu.aci;p. Naboji, pištole, bomb« in ostalo razstrelivo je bilo za slehernega partizana m aktivista največja dragocenost. Mnogo akcij, pa tudj žrtev, je bilo v borbi za okupatorjevo orožje, po katerega so hodili naši borci z golimi rokami. Za aktivista je bila idealna obo- paitrone. ampak noco> jih ne moreva najti. Cisto gotdvo ti jih poš'ljeva.« Nisem vedel, kako bi se. »»hvalu pogumnima pionirjema. »Kajne, tovariš, ko odr na občnem zboru prijavljali. Slepi vojni Invalid tovarlS Raztresen iz Jan-kovlčev prt Adlešičlh je v raz- pravi poudaril, da slepi lahko več sodelujejo v političnem delu na vasi. Bolje kot doslej se morajo povezati z ostalimi organizacijami. Letos bodo slepi v novomeškem okraju proslavili deseto obletnico obsoja organizacije. Glavna prireditev bo svečana aka4emija v Novem mestu 10. aprila zvečer, na kateri bodo izvajali kulturni spored slepi iz Stare L«kt. Občnemu zboru so prisostvovali tndi zastopniki ljudskega odbora. Tajništva za zdravstvo in socialno politiko, okrajnega odbora ZVVI, sveta za socialno skrbstvo ter predsednica osnovne organizacije Združenja H Kranja profesorica glasbe Milica Debeljak, tzrolltj so nov 9-članski odbor ln dva delegata za republiSko skupščino. S« naprej je predse J ,iica osnovne organizacije Zora Meriol, taj niča pa Poldka Tratar. UČENEC REŠIL TRI OTROKE Trije dečki »o se sankali ob Petrinjčici (Hrvatska). Nenadoma jim je sanke zaneslo naravnost v reko in so se začeli utapljati. To je opazil 14-letni učenec osemletke iz Petrinje Branko Pešk i r. Hitro se je pognal v vodo in rešil vse tri dečke. Lep primer poguma in prisebnosti. \3BHBBaWBwBSS8s5Siss88BH Mojster Tanjšek iz celjskega Mestnega gledališča pri delu v gledališču KD v Kostanjevici na Krki. Tečajnikom kaže, kako naredimo Mefista ali pa Zlodeja iz Cankarjevega Pohujšanja, ki so ga v Kostanjevici že igrali. Za Mefistom se skriva Emil Košak, bodoči masker kostanjevlškega gledališča smo se upali rudi v bližino z žico zavarovanih positojank. Seveda je bilo tvegano, rodi s pomočjo našli h lijud! srno dosegli sleherno vas zunaj žice, pa tudi posamez- USTANOVNA SKUPŠČINA NOVEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA Danes bo ob 20. uri v prostorih menze v Študentskem naselju pod Rožnikom v Ljubljani ustanovna skupščina združenih klubov študentov prejšnjega novomeškega in črnomaljskega okraja. Dolenjski študenti, udeležite se polnoštevilno skupščine novega kluba! Ne ko odra-ULta, vidva sta partizana >e se laj,# stera »Imttt rekel m bla sta.nadvse ponosna. Takti so bili naši pionirji med narodnoosvobodilno vo*no. P. Romonič, V popolni bpmi se noben biser ne sveti! Školjk je ogro\nno, o biser je le v malokatsrbj Marsikateri ko&tji je bolj težak kot pa gorak! Ni pod vsakim klobukom enako vroče! Komur je preveč vroče, gotovo misli na hlad! Nima vsako pišče svoje Usitne posebne koklje! žep raztrgan — tudi streha bo kmalu raztrgana! Ko so vse posode prazne, kmalu odidejo tudi gostje! Čeprav mačka spi, klobaso vseeno dobro spravi! Od pokvarjene klobase ie pes crkne! Sama suha slina ne gre rada po grlu! Požeruh — težko da bi bil slok in suh! Kadar ni zadosti uren — gre po tičjem grlu muren! Iz ene same klice nikoli ne bo potice! Zaideš v temi, čudno ni — saj mnog po dnevi pot zgreii! Hud dež bo morda pogasil ogenj — huda burja pa nikoli.' S. St. DELO DOLENJSKE TURISTIČNE KONFERENCE prva letošnja seja biroja dor lenjske Turistične konference, ki združuje turistična društva kočevskega in novomeškega okraja. Je bila v Novem mestu 1. aprila. Hkrati je bila tudi seja komisija za propagando. Na posvetu v Kočevju lani 17. decembra sprejele sklepe društva Izvajajo. V teku so priprave za ustanovitev turističnih društev V Predgrađu, Žužemberku, Šentjerneju. Sodražici, Vel. Laščah ln še nekaterih drugih krajih. V Predgrađu ln v Sodražici bosta ustanovna občna zbora predvidoma že v aprilu. Čimprej Je treba ustanoviti društva tudi v Žužemberku, na Fari ln v Veđikih I_,a*čah, Se letos pa prav tako na Mimi in v Mokronogu. Potrebno je rudi, da obstaja nji vsakem dobi«!?« V temi sta me odpeljala na vrt med kopriive in začela grebsti po zemlji. Kaij če imata otroka kake odiprte bombe, sem si dejal, nesreča bo... »Pa res imata bombe?« »Imava; zakopala *va jih tule občinskem ljudskem odboru svet v krtine.« »Pa roiso morda odprte?« »O, brez skrbi! So Čisto cele. Midva že veva, kakšne morajo biti, da niso nevarne.« Po kratkem posvetu, kje So pravzaprav zakopane, in po brskanju stila jih začela vleči na dan. V nekaj minutah sem imel v rokah 7 bomb, rdečih ko pa-ridižn.kl, bomb, ki so nam toliko pomenile." Sedem bomb takrat ni zmogel ves rajonski odbor. »Kako na sta jiih dobila?« »em ju vprašal. »Veš, tovariš, Italijani so vsak dan v naši vasi. Smuk al a sva se krog njih in jim iz torbic jemala borni«. Slišala sva, da partizani za turizem. Turistična konferenca bo ob pomoči svetov za turizem čtmprsj zbrala podatke o zmogljivosti gostinskih obratov in cenah v posameznih, obratih, zlasti v planinskih postojankah. Biro Turistične konference apelira na vsa gostišča in turistične postojanke, da bi bile cene čim bolj ugodne za goste. Oba okraja bosta zamenja* la med seboj propagandne diapozitive ln filme. Zmogljivost posameznih Kostišč ln nlihove cene bodo objavljene v časopisju. Laskavo priznanje je dobilo kočevsko Turistično društvo oči Slavnega odbora Turistične zveze Slovenije ,to Je drugo mesto v Sloveniji ln denarno naerado 120 tisoč dinarjev. Novomeško turistično druStvo Je dobilo, kot smo že poročali, v tem tekmovanju peto mesto In denarno nagrado 50.000 din. Prihodnja seja odborov dolenjske Turistične zveze bo potrebujejo strel'va. Imava tudi verjetno sredi maja na Mirni gori. 13. Rok se Je obrnil In v hipu trdno zaspal. VllČe pa ni mogel. Zbadale so ga iglice, da je zleze! izpod bodičaste odeje. Poleg tega je postal še lačen ln skoraj mu je bilo žal, da se je spustil v to pustolovščino. Utrujen je zaspal šele proti Jutru in se v snu nemirno premetaval. 14. Vilče je smrčal kot polh, ko Je Rok prilezel ti ute. Del je prenehal. Zdelo se mu je, da je ravno pravi čas, da najde kaj za pod zob. Indijanski lovci vstajajo vedno zgodaj, navadno še pred soncem. Stopal je po rosni travi, opazoval prebujajoče ss jutro in se zadovoljno smehljal. 15. V bližini je zaslišal šumenje potoka. Ze po nekaj korakih je bil na bregu, kjer je voda živahno Žuborela preko skal. Na več krajih so ji prekinjala tok podrta debla. No, s umivanjem se Rok ni dosti zamudil; raje se je n.ipotll po bregu ob vodi navzgor. Prišel je bolj na odprto mesto... Ce |e ženska kapetan Po prometni ulici glavnega finskega mesta Helsinki se je zibal pijan vojak. Pa mu pride nasproti neki kapetan, pripadnik ženskega vojaškega korpusa »Lotta«. Kapetan je ostro prijel vojaka zaradi vedenja in posvinjane uniforme. Vojak je poslušal pozorno in mirno, kot se spodobi za podrejenega. Ko je bilo »pridige« konec in sta odšla vsak v svojo »mer, se Je vojak obrnil, pogledal svojega ženskega starešino in zaklical: »Oprostite, gospod kapetan, ampak je res: kombineža vam gleda izpod krila!« Seveda je šel sedet v gnrnizijski zapor. Naj* ne bo družine, ki bi ne prejela knjižnih zbirk Prešernove družbe za leto 1957» PUTNIK Novo mesto ostane Ze dalj časa se širijo govorice, da bo poslovalnica Putnika v Novem mestu opuščena, kar pa ni res. Poslovalnica Putnika v No. vem mestu ostane kot je z vsemi nalogami m uslugami, kot Jih ja imela do sedaj. Pač pa ne bo ved spadala pod ljubljansko podjetje Putnik, ampak bo v okviru turi^ stičnega biroja Novo mesto. Nt« loge poslovalnico se a tem v nH čemer na spremene. SUMUIVA POHVALA Gospa Stevens lz Quebecka ^) Kanadi je poslala tamošnjem vi listu takle dopis: »Se unamoi kavalirje v naši deželi. CujteJ zadnjič sem tekla na avtobus in padla tako. da sem obležala. Moški, ki so tudi tekli na avtobus, so bili lako kavalirski, da so me preskakovali all pa obšli. Vsak je pazil, da mi ne bi stoplj na glavo ...g OKROGLE 14 ...ln opazil, da se ne drugem bregu nekaj giblje. Velika uharica je čepela čisto kraj vode ln prežala na postrvi. Rok se je priplazil bliže. Zdajci je stara sova pograbila ribo v vodi in čofo-taje odskakljala na breg. Rok se Je pognal proti njej ln zakričal. Sova je prestrašena spustila ribe iu udfrfotaia. 17. Ko se Je Rok vračal s plenom, mu je pritekel naproti Vilče. Radovedno je gledal veliko ribo. »Kje si jo dobil?« Rok se je hudomušno nasmehnil: »Vidiš, /goiii zjutraj Je pravi ča<rta in pravi: »Vaše živali mojima sinovoma jako ugajajo. Rad bi jih kupil.« »Nen*ogoče, gospod,« je odgovoril ravnatelj. »Pač pa, če hočete, jaz kupim vaša dva fanta!* »Tu Je "blago za tvoj novi telovnik, ljubi možlčekt Se tt ne zdi, da bo ostal ie kakšen ko-* Mek meni za obleko?«