282
Politični pregled.
Položaj. — Nejasnost položaja je postala že mučna. Javno mnenje je popolnoma desorijentirano in zbegano po različnih vesteh, katere so dan na dan drugačne. Sklepanja na podlagi dogodkov in dejstev je postalo nemogoče in morda se tisti ne motijo, ki zatrjujejo, da zategadelj, ker vlada že davno ne ravna po načelih politične logike, ampak se — da se izrazimo sicer nekam travijalno, a vender značilno — samo lovi. Suha dejstva so naslednja: Zastopniki obstrukci]skih strank so izjavili, da na podlagi načrtov za jezikovni zakon, katere je dala vladi napraviti po nemških birokratih, se z vlado ne morejo pogajati o spravi. To pač pomeni toliko, kakor da ne obnehajo od obstrukcije, dokler vlada ne prekliče jezikovnih naredb. Dalje se je vlada pogajala z zastopniki nemškoliberalnih veleposestnikov. Tudi ti so izjavili, da z načrtom jezikovnega zakona niso zadovoljni in da na tej podlagi ni doseči tiste sprave, katera je pogoj ponehanja obstrukcije. Vsakdo je mislil, da je vlada zdaj na jasnem. Jedni so trdili, da ta neuspeh grofa Thuna ni preprašil, da hoče novic začeti pogajanja z obstrukcijskimi strankami, a predno to stori, da v smislu izrecnih želj in pritožb premeni svoj načrt jezikovnega zakona Diugi so temu zgovarjali, zlasti glasilo mlado-češke stranke. Ta list, čigar dunajska poročevalca, Kyba in Penižek, dobivala svoje informacije direktno od finančnega ministra Kaizla, je zatrjeval v nedeljo, da se vlada z Nemci ne bo več pogajala, ampak da se sedanja, že dve leti trajajoča notranjepolitična kriza gotovo in v kratkem reši izvenparla-mentarnim potom in sicer takoj, čim se vlada dogovori z ogerskim ministeistvom. Res je koj na to prišel ogerski mi-niaterski predsednik na Dunaj, kjer se je v tej stvari dogovarjal z grofom   Thunom   in   od   koder   je   potem   potoval v
Ischl k cesarju. Verjetno je, da se od izida teh dogovorov z baronom Banffvjem odvisno, kako se razvije kriza, kajti avstrijska vlada se mora pri odločitvi radi obnovitve nagodbe ozirati na ogersko vlado, saj je obnovitev nagodbe poglavitni ako že ne jedini vzrok, da ne odpravi ustave. Ko bi ne bilo brige za nagodbe, bi že davno ne imeli več sedanjega parlamenta. Kaj se je pri pogajanjih z baronom Banffvjem doseglo, to seveda ni še prišlo v javnost Kar se v tem oziru bere, so same kombinacije V tem pa se je zgodilo nekaj, česar ni nihče pričakoval. Vlada je povabila zastopnike raznih drugih strank na posvetovanje o svojem načrtu jezikovnega zakona. Najprej se je posvetovala z zaupniki nemške katoliške-ljudske stranke, a poklicati boče tudi zaupnike „Slov krščansko-na-rodne zveze', zaupnike italijanskega in Falkenh^vnovega kluba, dočim se je z zaupniki poljskega kluba že dogovarjala Iz tega se sklepa, da hoče vlada svoj načrt jezikovnega zakona uveljaviti s § 14., torej potom cesarske naredbe, ako se zanj iz-reko zastopniki tistih strank, katere imajo v parlamentu večino. V zvezi s tem se tudi poroča, da namerava vlada po uveljavljenju tega zakona in po preklicu sedanjih jezikovnih naredb za Češko in za Moravsko sklicati začetkom meseca septembra državni zbor in poskusiti z njim rešitev nagodbe z Ogersko. Ako bi se to vsled nemške obstrukcije ne posrečilo, ako bi nemška obstrukcija zopet onemogočila redno parlamentarno delovanje, potem hoče vlada z radikalno, ustavnopravno reformo narediti konec sedanjemu parlamentu in vstvariti nov parlamentarni organizem.
Cehi in vlada. — Zvrševalni odbor mladočeške stranke je imel te dni shod, na katerem je strankino vodstvo poročalo o svojih pogajanjih z vlado glede jezikovnega zakona. Kakor znano, namerava vlada uveljaviti jezikovno ravnopravnost na ta način, da razdeli Češko in Moravsko na štiri vrste okrajev: na samonemške, na samočeške, na mešovite s češko večino in na mešovite z nemško večino V samočeških okrajih bi bila češčina jedini uradni jezik in istotako v samo nemških okrajih nemščina, da pa se zagotovi ravnopravnost, bi jezikovni zakon določil, da bi moral v teh okrajih biti pri vsakem uradu vsaj jeden, druzega jezika do cela zmožen uradnik, kateri bi vloge predlagal na uradni jezik, dočim bi moralo biti v mešanih okrajih vsaj nekaj uradnikov, zmožnih druzega jeziku, cehi so se izrekli proti tem nasvetom, a tega ukrepa ni jemati preveč tragično. Na taktiko čeških poslancev ne bo to Čisto nič uplivalo. Sklep je bil storjen največ zategadelj, da bi radikalna češka stranka ne imela uzroka, huj-skati proti mladočeški stranki. Za mladočeško stranko je dr. Baxa to isto, kar je za nemško stranko Wolf.
§ 14. — Sila kola lomi. Ker parlament ne funkcijonira, je vlada s cesarskimi naredbami na podlagi § 14. državnih osnovnih zakonov uveljavila celo vrsto zakonskih načrtov. Nemci so zagnali velik hrup ter dokazovali, da je tako vladanje neustavno. Nemško jezo ni težko umeti. Ako uveljavi vlada s § 14. jezikovni zakon in — če privoli v to Ogerska vlada — tudi nagodbo, potem je bila vsa nemška obstrukcija zaman. Uplivni član vodstva ml. češke stranke posl. dr. Stranskv je v lisu „Lid. Nov." objavil prezanimiv članek, v katerem dokazuje, da je vladanje s pomočjo § 14 ne samo popolnoma ustavno, ampak tudi parlamentarno. Vsi na podlagi § 14 izdani zakoni so provizorni in stopijo tisti hip iz veljave, čim jih parlament ne odobri. Vlada iih mora parlamentu predložiti in je torej od parlamenta odvisna, Ne bomo ponavljali j uri ličnih izvajanj dr. Stranskega, konštatujemo samo, da so v nemških krogih obudila veliko osupnjenje, saj sme po teh izvajanjih vlada tudi nagodbo uveljaviti s § 14. Ogerski osnovni drž. zakon določa, da se sme nagodba skleniti le s parlamentarno vladano Avstrijo, le parlamentarnim potom, a po izvajanjih dr. Stranskega je tudi obnovitev nagodbe s pomočjo § 14 parlamentarna in torej dopustna.
283
Ogerska. — Vlada je sklicala posebno enketo, da se izreče o njenem načrtu avtonomnega carinskega tarifa Večina zaslišanih izvedencev se je izrekla proti načrtu in sicer radi tega, ker bi carinska vojna, ki bi vsled uveljavljenia tega tarifa nastala mej Cislitvansko in mej Ogersko, utegnila ogerski eksport kmetijskih pridelkov popolnoma podvezati. A da se Ogerska osamosvoji tudi trgovinskopolitiČni,   ,ato   so bili vsi izvedenci.
Francija — Zidovstvo bije na Francoskem boj za biti ali ne biti S tem je povedan uzrok cele takozvane Drevfus-sove afere. Ako se Židom — zapomniti se je treba, da so Židje največ nemške narodnosti — posreči njih akcija, potem bi to utegnilo imeti za Francijo j ako nevarne posledice. Doslej so bila židovska prizadevanja zaman, razburila so sicer vse javno mnenje Evrope, razdelila Francijo na dva tabora, raznesla že nekaj ministerstev, a pripomogla so tudi protise mitizmu in ž njim čisti nacijonalci ideji na Francoskem do silnega razvoja. Nobena reč tega ne kaže tako jasno, kakor velika navdušenost francoskega naroda za francosko armado. Ta navdušenost je že tolika, da se nekaterniki boje vojaške diktature. Sedanja vlada, dasi po veČini vlada radikalne stranke, katera se je doslej večinoma angaževala za Drevfussa, hoče poč^njaDJu organizovanega Židovstva za osvoboditev izdajalca konec narediti. Kako se je v trn oziru izrekla na usta vojnega miDistra Cavaignaca v parlamentu in kako se je izjavil parlament, to smo že poročali zadnjič. Vlada je dala aretovati bivšega podpolkovnika Picquarta, glavno pričo za Drevfussovo nedolžnost, dala je aretovati bivšega majorja Ester-hazvja, glavno pričo za Drevfussovo krivdo in se sploh ener. giČno pnpravlja, da pred sodiščem razkrije spletke Drevfus-sovcga sindikata t«-r dokaže krivdo, Dreyfusso,\ o, da tako prepriča javno mnenje o ničevnosti Židovskih trditev. Zajedno pa hoče tudi najhujše hujskače .na obeh s raneh, kateri vznemirjajo prebivalstvo, narediti neškodljive. Mej drugimi je bil te dni obsojen znani romanopisec Zola radi žaljenja vojnega sodišča na jedno leto v jtčo. Želeti je. da bi se vojnemu ministru Oavaignacu začela akcija posrečila, da zadobi Francija zopet notranjj mir in stari ugled na zunaj.
Spanjsko-ameriška vojska — Tudi najprismojenejši španjski šovinist je s^daj prepričan, da je Kuba izgubljena Ljutim rojem za Santjago ie konec. Španci se se p*Č hrabro branili, a po uničenju Cerverovfga brodovja je bilo izgubljeno vsako upanje na rešitev in tako je končno general Toral s , 24.000 možmi kapituliral in so Amerikanci Santjago zasedli. Zdaj se Amerikanci pripiavljajo, da anektirajo Portcrico in da bombardujejo   španska   obrežna mesta    Admiral   Watson   je s
v
svojimi ladijami že odrinil v Evropo. Španska bi pač rada sklenila mir, toda amerikanski pogoji se jej zde pretrdi, zlasti se ne bi rada odpovedala Portoriki, pa svoji usodi ne uteče. Narod španski seveda ni zadovoljen s tem izidom vojne in ker spoznava da so z^clj merodajni krogi krivi španskega propada, zato se obrača ljudska nevolja najprej proti tem krogom. Vlada se je polastila diktature Eazveljavila je zakon o osebni svobodi državljanov, da bi mogla ljudi streljati in pobijati, ako bi se hoteli iznebiti sedanje kraljice oziroma kralja. Ee-publikanci in Karlisti agitujejo močno po vsi deželi in kdo ve Če se vzlic brutalnim varnostnim napravam venderle ne zgodi, da bi morala kralj in kraljica bežati.