ljubljanska banka
nadaljuje tradicijo
GORENJSKE KREDITNE BANKE
LETO XXV. — številka 96
Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, šk. Loka In Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčič * Odgovorni, urednik Albin Učakar
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA  LJUDSTVA  ZA   G O R E N J S K O
KRANJ, sreda, 13. 12. 1972 Cena 70 par .
Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tedniki Od 1. Januarja 1958 kot poltednlkj Od 1. Januarja 1960 trikrat tedenskob' Od 1. Januarja 1964 kot poltednilr* ln sicer ob sredah in s o b o I a h,
Več o uradnem obisku predsednika Tita
na 2. in 3. strani
Ne pozabimo na obdaritev najmlajših
Zaradi različnih stališč v posameznih občinah glede prirediti'v in obdariitev naj-nilajših pred novoletnimi prazniki je izvršni odbor občinske konference socialist ič-&e zveze v Kranju na zadnji 8cji prejšnji teden sklenil, da Ha obdaritev naijmlajših pred Prazniki vsekakor ne bi smeli Pozabiti Izvršni odbor se je &c posebej zavzel tudi za raz. lične prireditve v' okviru Praznovanja novoletne jolke.
A. Ž.
BLED
o d p r t o
od 11. do 23. ure
Rezervacije za silvestrovanje
'elefon: 77-458
PREDSEDNIK TITO V SLOVENIJI — Modri vlak dinara, s katerim se je predsednik Tito s soprogo Jovanko v sobot« pripeljal v Slovenijo, se je točno ob 12.40 ustavil na kranjski železniški postaji. Med najvišjim) predstavniki republike so ga pozdravili tudi predstavniki kranjske občine: predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, predsednik občinske konferenco SZDL Kranj Tone Volčič, predsednik občinskega odbora zveze z druženj borcev Pavle Bajželj in predsednik občinske konferenco zveze mladine Boris Bavdek. — A. 2. — Foto: F. Perdan
Schmitt in Cernan na Mesecu
V ponedeljek, ob 20.55, točno po predvidevanjih, sta se ameriška vesoljca Schmitt in Cernan, člana posadke apolla 17, z lunarnim modulom mehko spustila v mesečev kanjon Tau-rus Littrovv. Pristanek je bil brezhiben in je trajal natanko 12 minut. Poročila pravijo, da so astronavti izredno razpoloženi in da jih je komanda v Ilustonu morala celo opozoriti, naj v. svojem prekipevajočem navdušenju ne pozabijo zahtevnih nalog, ki so pred njimi.
Dvojica bo ostala na Luni 75 ur. Kar 21 ur je posvečenih raziskovanju in sprehodom v gorato okolico (do- 1200 m). Prvega od treh izletov sta Schmitt in Cernan že opravila, ko to poročamo, pa se odpravljata na drugega. Cernan je medtem nedaleč stran namestil posebni, zelo občutljivi sonar, ki lahko »vidi«in »tipa« 1500 m globoko v planctova tla, ter natanko določi njihovo sestavo in trdoto. Evans še naprej kroži okrog Zemljinega satelita ter z različnih kotov snema razjedeno površino. (L G.)
XIII. NOVOLETNI SEJEM 00 16. DO 26. DECEMBRA
03
JESENICE
0 Pri predsedstvu občinske konference ZMS se pripravljajo na seminar za vodstva ZMS srednjih in poklicnih šol. Na tem seminarju, ki bo predvidoma v soboto, 16. decembra, bodo govorili o samoupravljanju na srednji šoli, o idejnosti pouka, nalogah in organiziranosti ZMS na šoli ter o programu dela aktivov. Seminarja se bodo udeležili tudi trije mladinci iz vsakega razreda vseh šol v občini.
0 V ponedeljek je bila seja predsedstva občinske konference ZMS, na katerj so govorili o šoli za življenje, njenem programu in finansiranju, o predlogu programa meseca mladosti in o pripravah na volitve. D. S.
KRANJ			
0 V Kranju bo jutri razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov, na kateri bodo razpravljali o uresničevanju nalog iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ ter o uresničevanju sklepov 29. seje CK ZKS. Seja bo predvidoma trajala ves dan.
0 V petek ob 8. uri se bo sestal širši politični aktiv kranjske občine in razpravljal o uresničevanju ustavnih dopolnil v občini,
0 Komite občinske' konference zveze komunistov bo v petek in v soboto pripravil seminar za sekretarje organizacij, oddelkov in aktivov zveze komunistov v kranjski občini.
A. Ž.
RADOVLJICA^:
0 Radovljica, 12. decembra — Popoldne se je v Radovljici nadaljevala prekinjena seja komiteja občinske konference rveze komunistov, na kateri so razpravljali o nalogah po drugi seji občinske konference ZK.
0 Jutri popoldne se bo v Radovljici sestal širši politični aktiv, na katerem bodo razpravljali o uresničevanju ustavnih dopolnil v občini. .
0 Za jutri dopoldne pa je sklicana tudi seja izvršnega odbora kulturne skupnosti. Na dnevnem redu je razprava o proračunu skupnosti za prihodnje leto in poročilo o dejavnosti skupnosti za letos.
0 Ta teden bo v občini tudi več sindikalnih sestankov. Tako sta se v ponedeljek že sestala medobčinski odbor sindikata prometa in zvez in odbor za industrijo in rudarstvo. Za danes pa je sklican skupni posvet o nalogah sindikata in pripravah na občne zbore. A*ž.
0 Na ponedeljkovi seji izvršnega odbora krajevne konference SZDL mesta Radovljica so sklenili, da bo druga seja konference prihodnji ponedeljek. Med drugim bodo razpravljali tudi o dvoletnem delu krajevne skupnosti in o programu za prihodnje leto. JR
TRZIC			-
0 V ponedeljek je bila v Tržiču prva seja iniciativnega odbora novoustanovljenega solidarnostnega sklada za pomoč ▼ stanovanjskem gospodarstvu občine, ki je bil imenovan na zadnji seji skupščine občine. Iniciativni odbor mora pripraviti rse potrebno za ustanovitev skupščine solidarnostnega sklada, ki bo predvidoma januarja in na kateri se bodo odločili tudi za način zbiranja sredstev za solidarnostni stanovanjski •klad. -jk
0 Včeraj je bilo v Tržiču posvetovanje o uresničevanju ■stavnih dopolnil, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL Tržič in se ga je razen predstavnikov občinskih družbenopo-Stičnih organizacij, skupščine in delovnih organizacij udeležil tudi član republiške konference SZDL Mitja Gorjnp. -jk
Januarja občinska konferenca SZDL
Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju je sklenil, da bo še-•ta seja občinske konference januarja prihodnje leto. Kon-
ferenca bo obravnavala srednjeročni program razvoja kranjske občine in predloge oziroma pripombe z javnih razprav o omenjenem dokumentu.
Kadrovski problemi pred konferenco
V soboto, 23. decembra, bo v Tržiču II. zasedanje občinske konference zveze mladine. Organi občinske mladinske organizacije se nanj že dalj časa pripravljajo. Precej pozornosti posvečajo kadrovskim problemom organizacije. Ta vprašanja morajo biti do konference rešena, ker drugače normalnega dela konference in aktivnosti po njej ne moremo pričakovati. Na sejah predsedstva in sekretariata občinske konference ZMS v Tržiču ugotavljajo, da nekateri člani občinskega mladinskega vodstva in komisij ne delajo tako, kot bi bilo treba in kakor se je od njih pričakovalo. Njihova aktivnost in delavnost je tako zamrla, da jih bo treba zamenjati z mladinci in mladinkami, ki bodo pokazali pri delu več volje in prizadevnosti in seveda tudi več uspeha. Nove člane občinskega mladinskega vodstva in komisij iščejo v Tržiču med mladimi člani ZK in najbolj aktivnimi mladinci na terenu. Predstavniki občinskega mladinskega vodstva se z vsakim kandidatom posebej pogovarjajo in pojasnjujejo njegove nove naloge. S tem hočejo preprečiti take probleme, kakršne rešujejo danes. V Tržiču upajo, da bodo do konference ti problemi rešeni, -jk
Seminar za aktivne mladince
Občinska konferenca ZMS Skofja Loka pripravlja enodnevni seminar za predstavnike mladinskih aktivov *v delovnih organizacijah, šolah in na terenu, člane aktiva mladih komunistov, mladinskih in študentskih klubov, zveze tabornikov ter predsedstva občinske konference. Seminar bo 19. decembra v sejni dvorani skupščine občine Skofja Loka.
Predsednik republiške konference ZMS ?.ivko Pregl bo udeležencem seminarja govoril o vlogi mladinske organizacije v naši družbi, član predsedstva ZMS Robert Bo-banec . bo govoril o obrambi socialistične Jagoslavijc, sekretar komiteja OK ZKS Skofja Loka Tine" Kokelj o aik luninih družbenopolitičnih vprašanjih s škofjeloški občini ter predsednica OK ZMS Skofja Loka Olga Stucin o organiziranosti mladine v škofjeloški občini.       —lb
Na vabilo občinske konference socialistične zveze v Kranjifobčanom, da v soboto po 12. uri pozdravijo predsednika Tita ob prihodu na nekajdnevni obisk v Slovenijo,~se je, že dobro uro pred prihodom modrega vlaka dinara na kranjsko železniško postajo zbralo pred postajo in na ulicah Kranja nekaj tisoč mladih in starejših Kranjčanov. Na kranjski železniški postaji so dragega gosta s soprogo Jovanko najprej pozdravili najvišji predstavniki republike in kranjske občine, nato pa se je predsednik s spremstvom odpeljal na Brdo, kjer je priredil kosilo.
V ponedeljek popoldne pa je predsednik TUo položil venec na grobnico narodnih herojev v Ljubljani. Zatem je govoril zboru političnega aktiva komunistov mesta Ljubljane in republike Slovenije. Medtem je soproga predsednika Tita Jovanka Broz v spremstvu članice sveta federacije Lidije Šentjurc obiskala zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku iti novi klinični center v Ljubljani.
PREDSEDNIK
V soboto so ga pozdravili številni Kranjčani, v ponedeljek pa Ljubljančani
Modra dinara se je ustavila na kranjski železniški postaji v soboto točno ob 12.40, kot je bilo napovedano. Godba je igrala pozdravno koračnico, ko se je predsednik Tito pokazal pa vratih vlaka. Dobro razpoložen je izstopil iz vagona in se najprej pozdravil s predsednikom republiške skupščine Sergejem Kraigherjem in Lidijo šentjurc. Nato sta Titu in soprogi Jo-vanki izročila šopek cvetja 13-Ietni Andrej Logar In 12-letna Jožica Križnar, učenca osnovne šole Matije Valjavca v "Preddvoru v narodnih nošah.
Predsednika Tita so nato pozdravili še člani sveta federacije Franc Leskošek, Ivan Maček in Miha Marinko, člana predsedstva SFRJ Mitja Ribičič in inž. Marko Bule, predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik, predsednik republiškega Izvršnega sveta inž. Andrej Marine, gencralpolkovnik Franc Tavčar in drugi, med katerimi so bili tudi predstavniki kranjske občine: predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Franc Rogelj, predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič, predsed-
nik občinskega odbora zveze združenj borcev Pavle Bajželj in predsednik občinske konference zveze mladine Boris Bavdek.
Z vlakom predsednika Tita so prispeli tudi član sveta federacije Edvard Kardelj 9 soprogo, sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc in predsednik CK ZKS Franc Popit.
Državni himni je sledil raport kapetana Konstadi»a Koprivice, predsednik Tito pa je pregledal častno planinsko četo JLA. TakoJ^zatcm je kolona ob ploskanju In P°" zdravljanju številnih Kranjčanov krenila s postaje proti Erdu pri Kranju. Delovni ljudje Kranja so se zavali ob cestah, še posebno veliko Pa jih je bilo na Trgu revolucije, kjer je kolono pozdravila tudi kranjska godba. Ob cesti JLA so se zbrali števil«1 prebivalci Zlatega polja hi Vodovodnega stolpa, hitros* kolone pa se je močno zmanjšala tudi na Kokrici.
Na Brdu je sledil sprejel in razgovor v lovski sobi, kjer je predsednik Tito mejj drugimi posebej pozoJJJg tudi starega rcvoludonarneg tovariša Franca Lcskoška mu čestital za 75. rojstni d«'
ki ga je praznoval ta
d«"-
/O ljubljanska banka
Predsednika Tita je najprej pozdravil predsednik Med igranjem državne himne slovenske skupščine Sergej Kraigher
TITO V SL
Pionirka Jožica Križnar z osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru izroča predsedniku Titu šopek. — Foto: F. Perdan
Tovariš Tito se je pošalil in rekel: »Srečno ti Franc za 76. rojstni dan,« in mu tako zaželel leto več, kar je bil tovariš Luka seveda pripravljen sprejeti.
Nedeljo je potem predsednik Tito preživel na Gorenjskem, v ponedeljek popoldne točno ob 16. uri pa so ga pred Opero v Ljubljani pozdravili tisoči Ljubljančanov. Od tod se je podal peš prek jase h grobnici narodnih herojev, kjer so ga pozdravili najvišji republiški predstavniki. Na grobnico je položil venec rdečih nageljnov.
* V poslopju republiške skupščine so predsedniku Titu pripravili presenečenje slovenski lovci. Predsednik lovske zveze Slovenije Rado Pehaček mu je izročil najvišje slovensko odlikovanje za lovske zasluge I. stopnje.
Na povabilo mestne konference ZKS in CK ZKS so se toedtem v veli! i unionski dvorani že zbrali komunisti Ljubljane in Slovenije. Po burnem pozdravu vseh navzočih je predsednika Tita naj-Prej nagovoril sekretar mestne konference zveze komunistov Ljubljana Vinko Hafner. Rekel je, da je njegovo pismo V Sloveniji naletelo na širok odmev in zagotovil, da uresničevanje nalog iz pisma ne bo pomenilo le trenutno ak-c'Jo, marveč stalno delovno nalogo zveze komunistov. Jo-
že Globačnik je zatem govoril o temeljnih organizacijah združenega dela, direktor jeseniške železarne inž. Peter Kune pa je prikazal nekatere težave in probleme železarn in hkrati napovedal, da se bo položaj le-teh izboljšal še pred koncem tega leta. Po govoru predsednika občinske konference socialistične zveze Maribor Staneta Gavcza je spregovoril predsednik Tito.
Rekel je, da bomo danes, ko nas je več, kot nas je bilo med vojno, laže rešili vse probleme, ki nas težijo. Poudaril je tudi, da z ustavnimi dopolnili dežele nismo razdružiti in oslabili, ampak okrepili. Orisal je poglede Jugoslavije na mednarodna dogajanja in zatrdil, da se ne bomo vezali ne na Vzhod ne na Zahod. Posebej je poudaril, da Jugoslavija želi vzdrževati dobre odnose z vsemi državami in še posebej s sosednjimi. Seveda pa se bodo ti odnosi s sosednjo Avstrijo skalili, če avstrijska vlada ne bo izpolnila svojih obveznosti do koroških Slovencev iz, državne pogodbe.
Medtem pa.je bila soproga predsednika republike Jovan-ka Broz v spremstvu članice sveta federacije Lidije šentjurc na obisku v zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in v novem kliničnem centru v Ljubljani. Po pozdravnem govoru direktorja Srečka Rota so jI mladi  invalidi  v Kamniku
pripravili kratek program, v kliničnem centru pa se je pogovarjala z nekaterimi bolniki in si ogledala prostore.
Po končanem srečanju s političnim aktivom Ljubljane hi Slovenije sta bila predsednik Tito in Jovanka gosta na slovesni večerji, ki jo je v prostorih republiške skupščine v Ljubljani priredil predsednik skupščine Sergej Kraigher. Predsednik Tito in Sergej Kraigher sta izmenjala prisrčni zdravici, pred večerjo pa je nastopil tudi Partizanski invalidski pevski zbor.
A. žalar
V lovski sobi na Brdu pri Kranju je Tito čestital Francu Leskošku, ki je v soboto praznoval 75. rojstni dan. Med udo^ leženci kosila na Brdu se je dlje časa pogovarjal s tovarišem Luko. — Foto: F. Perdan ,
Po raportu kapetana Konstadina Koprivice Je predsednik Tito pregledal častno planinsko četo JLA. — Foto: F. Perdan
Vse boljši učni uspeh na osemletkah
Po podatkih, ki jih je za šolsko leto 1971/72 zbral zavod za iolstvu S:< S-ov; v je, organizacijska enota Kranj, se je osip učencev v primerjavi z letom prej zmanjšal za tri odstotke. j£ 31-odstotnim uspehom generacije so kranjske šole še vedno ha predzadnjim mestu med gorenjskimi osemletkami. Najboljši uspeh imajo osemletke v radovljiški občini, slede jim fesenice, nato Skofja -Loka, za kranjskimi osemletkami pa lo le tržiške.
Med vzroki za razmeroma
romen uspeh ene generaci-šolarjev   je razmeroma itrogo ocenjevanje pred leti. Takrat je ve T ko učencev zar »stajalo   predvsem   v prvih ■ji»Iliji   V  letu  1964/65 na brimer v prvih razredih ni fedelalo dobrih osem odstot-|tov učencev, lani pa trije od-:otki, v šestem in sedmera redu pa po 22 odstotkov encev, medtem ko v zad-em šolskem letu le dobrih
Sindikat skrbi za
Na Jesenicah potekajo v teh dneh občni zbori osnov-
foh organizacij sindikata. Med diugimi osnovnimi organizacijami- so zborovali tudi člani osnovne organizacije jeseniškega Univcrzala.
Čeprav manjši kolektiv je jeseniški Univerza! dosegel v Badnjih letih precej delovnih uspehov. V skrbi za moderni-sacijo in boljše delovne pogoje so nabavili več novih strojev, med drugim tudi stroj za rezanje lamel, ki omogoča boljšo izdelavo. Skrb za zaposlene se pri tem podjetju tdflfc y»MlUJHJM v prizadevanjih za čimprejšnje reševanje stanovanjskih problemov zaposlen h, saj so delavcem omogočili več kreditov za zasebno gradnjo z zelo nizko obrestno mero. Dobro se zavedajo tudi pomena rekreacije, zato organizirajo vsako leto
sedem odstotkov učencev ni izdelalo. Podatki kažejo, da se šolski uspeh generacije izboljšuje iz leta v leto, minimalni osip pa bo dosežen v nekaj letih. Med vzroki za slabši uspeh generacije je tudi doj-stvo, da so v nižjih razredih osemletk tudi kategorizirani otroci, ki jih starši nočejo poslati na zanje primernejšo in lažjo posebno osnovno šolo. Tudi otroci s cerebralni-mi motnjami so še vedno pro-
Univerzala zaposlene
več tekmovanj v kegljanju in namiznem tenisu. Svojim zaposlenim nudijo možnosti ugodnega letovanja v Novigradu, vedno so pripravljeni tudi pomagati delavcem, ki nimajo ustrezne kvalifikacije. 2e več delavcev je končalo razne tečaje, nekaj delavcev pa si s šolanjem na ekonomski in komercialni šoli želi pridobiti ustrezno znanje in višjo izobrazbo.
Osnovna organizacija Uni-verzala ne ostane neprizadeta tudi ob raznih življenjskih stiskah svojih delavcev, ob elementarnih jn drugih nesrečah. Letos so za poplavljen-ce v Pomurju namenili 4000 dinarjev, skoraj vsi člani kolektiva pa so redni krvodajalci. Skupaj še z dvema jeseniškima podjetjema je Univerza! pokrovitelj graničarske karavle v Savskih jamah.
Mladinski aktiv v Suknu
V tovarni Sukno v Za/pužah Oo v soboto ustanovili mladinski aktiv. To je 23. mladinski aktiv v občini, v de-.lovnih organizacijah v radovljiški občini i« zdaj 10 mla-,danskih aktivov. Mladinski («ktiv v Suknu ima prek 90
članov. Občinska konferenca zveze mladine Radovljica bo že naprej nadaljevala z akcijo o ustanavljanju novih mladinskih aktivov v delovnih organizacijah in v krajevnih ♦tpnobt.h v občini.
A. 2.
Kdo varuje otroke?
Komisija za otroško varstvo pri Temeljni izobr.užev al-ni skupnosti v Tržiču se ji odločila, da bo poslala komisijam za socialna vprašanja pri krajevnih skupnostih vprašalnik o socialnem položaju in skrbi za otroke. Ustrezne strokovne službe s tega področja obravnavajo namreč le najbolj kritične probleme socialne in materialne narave, omenjena anketa pa bo predvsem skušala
ugotoviti, koliko otrok iz tr-žiške občine ima zagotovljeno varstvo in koliko ne. Ker je v občini veliko mater in očetov zaposlenih, predstavlja varstvo v občini večji problem kot pa materialni položaj otrok. Večji socialni problemi, vezani s sredstvi za preživljanje, so v tržiški občini redki. Komisija se ba na osnovi rezultatov ankete lotila konkretnih akcij in ukrepov. —jk'
YQ ljubljanska banka
blem. Med ostalimi vzroki za osip pa so seveda tudi ne/.a-nimanje učencev samih in pa tudi staršev za šolanje svojih otrok. Nenazadnje pa je med ovirami za boljše učne uspehe tudi prenatrpanost učencev v posameznih oddelkih, tako da je individualizacija pouka le redko mogoča.
Seveda pa tak generacijski uspeh, ki nujno vsebuje ne-, uspehe in uspehe vsega osemletnega šolanja in s katerim nekateri niso zadovoljni, ne sme zamegliti vsakoletnega šolskega uspeha učencev. Ti pa je iz leta v leto boljši. Letos je nai primer v kranjski občini izdelalo 96,2 odstotka učencev, kar je za 1,3 odstotka več kot lani. Uspeh je vsekakor odsev prizadevanj učiteljskih kolektivov, da bi zm.njš;...'i <>:•>• p in števiđo negativnih ocen. K uspehu je vsekakor pripomoglo tudi prizadevanju za mdividualiizac jo pouka predvsem na razredni stopnji ter nove metode dela na šolah. Splošni učni uspeh v letu 1971/72 je posebno po rastel na stopnji predmetnega pouka, čeprav razlika med uspešnostjo na razredni in na predmetni stopnji še vedno obstaja. Na nobeni osem le i ki v občini ni bilo negativnih več kot 8 odstotkov učencev.
L. M.
Mladi pripravljajo kviz
V sredo se bodo sestali na Jesenicah člani komisije za splošni ljudski odpor, obrambno vzgojo in sod. kivan je z graničarjd. Pogovori:! i se bodo o izvedbi kviza Obramba socialistične Jugoslavije, ki ga pripravljajo kot osrednjo prireditev ob letošnjem dnevu graničar;..*.-'.
Jeseniški mladinci bodo tudi letos pripravili že tradicionalna srečanja z graničarji, sodelovali bodo v petek 15. decembra v Ljubljani, ko bo finale kviza mladih in grani-čarjev na temo Življenjska pot tovariša Tita. S trojimi predstavniki se bodo udeležili v soboto, 16. decembra, tud! razgovora predsedstva republiške konference ZMS s komando ljubljanske vojne oblasti v Mariboru. Mariborska občinska konferenca je lani zmagala v tekmovanju za odličje 22. december, v tekmovanju, ki zajemai vse občinske konference, ki prirej; jo skupne akcije z graničarji na kulturnem, vzgojnem področju, športu, negovanju tradicij NOB itd. Tudi letos bodo podelili to odl.e e, tokrat v Mariboru. Jeseniška občinska konferenca se trudi letos udeležuje tega tekmovanja, to-. krat z večjimi upi kot lani, '• saj so. Jetos organizirali še l enkrat več akcij kot prejšnje loto. D. S.
I
NTERESI POD PLAŠČEM
Prejšnji torek je bila v Kranju seja komiteja občinske konference zveze komunistov, za katero bi lahko rekli, da je pomenila nekakšen uvod ali pripravo za jutrišnjo razširjeno sejp komiteja, na katari bodo razpravljati o uresničevanju nalog iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ ter sklepov 29. seje CK ZKS. clani komiteja so se lotili zanimivega vprašanja: razreševanja problemov in uresničevanja različnih pobud posameznih krajevnih skupnosti in drugih org:miziranih skupin v občini, spoštovanja zakonitosti in gledanja na tako imenovano prakso o uresničevanju družbenih interesov.
Ocena je bila enotna in odločna. Interesom posameznikov ali skupin, ki pod nekakšnim plaščem širših družbenih interesov v krajevni skupnosti ali v krajevni organizaciji izzovejo tako imenovane pomembne družbene akcije, ki jim mora prisluhniti širša ukupnost, je treba narediti konec. Nihče v občini ne more in ne sme mimo temeljite poulične, samoupravne in širše družbene pruseje omogočiti in zagovarjati uresničitev pobude, za katera se izkaže, da je zgolj zavita v plašč širše skupnosti sicer pa sila lokalno in posamično pobarvana.
:• ie pobude, težnje m primeri so se dogajali: ne le v Kranju, tudi drugje. Nevzdfcžno fcs, neapvavic^o je, da neka krajevna skupnost zaradi stališč in teženj odgovornih predstavnikov v njej naravnost izsili od občinske skupnosti in odgovornih predstavnikov le-te, da se neki komunalni objekt ai] drug problem (največkrat pa se za t;m sit rtv? jo želje in interesi posameznikov in podobno) gradf celo mimo zakonitosti.
O tako imenovanih čistih črnih družbenih gradnjah v kranjski občini sicer ne bi mogli govorili. Res pa je, da se bili prjtiskj (predvsem s terena) in tem so sledili tudi rezultati, ki kažejo na določena odstopanja od začrtane zakonite poti. Vseh seveda ne gre metati v en koš, vendar vseeno lahko naštejemo primera, ki kažejo, da ba treba takšno prakso prekiniti tako na terenu kot v občini. Med primeri bi namreč lahko našteli pritisk ,za nadaljevanje gradnje gozdne ceste od Ambroža na Krvavec, prizadevanja za urbanizirano gradnjo v Naklem, odločitev vodovodne zadruge v Preddvoru in podobna. Globlji pogled in temeljitejša ocena glede razreševanja omenjenih primerov pokaže, da se pod plaščem širših družbenih interesov skrivajo želje, pritiski, nasprotovanja, izigravanja in podobno posameznikov in ožjih skupin.
S takšno prakso je treba v prihodnje odločno prekiniti, ao sklcmli na seji komiteja. Vse tiste, ki bi jo še naprej zagovarjali in tako v.li drugače skušali nadaljevati z njo, pa poklicati na odgovornost, če skušamo nazadnje še enkrat na kratko komentirati takšno stališče, potem lahko rečemo:
Pri razvijanju krajetii^ samouprave v občim in razreševanja družbenih vprašani na* terenu je treba upoštevati vse krajevne skupaosti v občini. To je treba upoštevati predvsem t::!;:,i, ko s terena prihajajo takšne ali drugačne pobude o zbiranju sredstev, prostovoljnih akcijah In podobno, k čemur naj bt s sredstvi prisluhnila tudi obehuika skupnost. Ne glede na to, da bi občinska skupnost s skreumim finančnim prispevkom lahko pomagala pri razrešitvi nekega komunalnega aH drugega problema na terenu, je takšen predlog, pobudo aH pritisk pred odločitvijo treba skrbno pretehtati. Res je sicer, da so pobude s terena, ki so podprte tudf z materialno soudeležbo, vredne vse pohvale in spodbud.*, vendar pa Je treba vedeti, da je v občini toiiko in toliko krajevnih l' upnosti, pri katerih je teža problemov, ki jih je treba razrešiti, včasih zelo različna. Zato je tudi na tem področju treba napraviti določen red In s sredstvi občinske i« krajevnih skupnosti razreševati najprej tiste pvobtem*i ki sa najbolj kritični. A. ialar
Spominska plošča Tonetu Čufarju
Ob koncu prejšnjega meseca so v Šentvidu pri Ljubljani v prisotnosti mladih iz osnovnih šol Jesenic, Ljubljane in Maribora, ki nosijo ime po Tonetu čufarju, ter ob udeležbi   predstavnikov ZB
odkrili spominsko ploščo Tonetu Čutar ju.
Ploščo so odkrili po uspe" akciji, ko so učenci teh treh osnovnih šol zbrali denar z3 spominsko ploščo in ob 30« obletnici Čufarjeve smrti.
D. S.
SEJEMSKI TELEGRAM
RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO
POHIŠTVO VSEH VRST STAVBNO POHIŠTVO JELOVICA GOSPODINJSKI STROJI GORENJE PEČI ^
SEJEMSKI POPUST DO 5
HLi ■ um KM■;
Obračunali s težavami
V Tekstilindusu razprodali zaloge—Vse manj nočnega dela — Že kmalu obrat plastičnih mas
Kot so nedavno s ponosom potrdili tudi na konferenci
tovarniške organizacije ZKS, Je Tekstilna industrija Tek-stilindus Kranj v tem letu do. končno obračunala s težavami, zaradi katerih je bila še Pred kratkim v dokaj kritičnem položaju. Odplačala jo dolgove in izboljšala svojo Plačilno bilanco ter plačilno •posobnost do meje, da njen **ro račun ni nikoli več blokiran. Tudi v zvezi z napovedanimi novimi zveznimi pred. Plsi zoper nelikvidnosti se jI *»e * obetajo nobene nepredvidene obveznosti.
Posebno razveseljiva je Ugotovitev, da je kolektiv izboljšal svoj položaj predvsem * lastnimi silami. Nehal se Je Ogovarjati na zunanje vplive
in je vso pozornost posvetil notranjim nalogam. Mednje je spadala tudi ureditev prodaje, predvsem prodaja oziroma zmanjšanje zalog, ki so vezala velik del sredstev. V začetku te sanacijske poti je bilo na raznih krajih in raznih skladiščih še 18 milijonov metrov neprodanega blaga. Po dokaj ugodnih cenah jim je to blago uspelo prodati prevsem v tujino. Sedaj njihove zaloge zajemajo komaj enomesečno proizvodnjo. Boljši finančni uspeh so dosegli tudi zaradi preusmeritve proizvodnje od »navadnih« bombažnih blag k boljšim, zahtevnejšim tkaninam.
V prvih devetih mesecih letos je kolektiv Tekst Hindusa ustvaril tudi že okrog 5 milijonov dinarjev ostanka dohodka, skupaj z amortizacijo pa si je podjetje zagotovilo za razvoj 20 milijonov dinarjev. Ta uspeh je še toliko bolj pomemben ob dejstvu, da so že skoraj povsem odpravili nočno delo. Se pred nekaj leti je v treh izmenah delalo prek 600 delavk, sedaj pa jih dela le še okrog 40. Pa Še te bodo že v prihodnjem letu delale le podnevi.
Vsa leta so bili zaslužki tekstilnih delavcev med najnižjimi. To se je še posebno pokazalo v zadnjih nekaj letih, ko smo bili priča mno-žlđnemu odhajanju delavcev Tekstilindusa v druge kolektive. Samo lani je podjetje
zapustilo okoli 700 delavcev, kar je več kot četrtina. Nedvomno bodo višji dohodki pripomogli k omejitvi fluktuacije. Oktobra so znašali poprečni osebni dohodki 1840 dinarjev. Najnižji prejemek je bil 1160 dinarjev.
Tudi o načrtih govorijo smelo in z zaupanjem v prihodnost. Hitrejši napredek bodo omogočile že letošnje nove naložbe v vrednosti 50 milijonov dinarjev, s katerimi bo Tekstilindus moderniziral predilnico in tkalnico ter uredil novo pletilnico. Prihodnje leto bodo izdelali več kot 28 milijonov metrov blaga, od tega 1 milijon metrov pletenega jerseva s tiskanimi vzorci.
Po zaključeni rekonstrukciji bo v Tekstilindusu delalo okrog 2000 delavcev, kar je 550 manj kot jih dela sedaj. Vendar to ne pomeni, da bodo delavce odpuščali, temveč bodo zmanjšanje števila zaposlenih prepustili rednemu odhajanju delavcev.
Ker na razmah tekstilne proizvodnje ne računajo, bodo več prizadevanj vložili v proizvodnjo plastičnih folij za pohištveno industrijo. Prostore bodo uredili v nekdanjem Inteksu. Izdelovali bodo imitacije furnirjev, ki jih na našem trgu primanjkuje, razen tega pa to delo ne zahteva veliko delavcev. Računajo, da bo delo steklo leta 1974.
L. Bogataj
Višji
življenjski stroški
V primerjavi z oktobrom so novembra življenjski stroški narasli za 1,4 odstotka. Cene na drobno so se dvignile za 1,1 odstotka in cene pri. proizvajalcih za 0,6 odstot. ka. Najbolj so se podražile alkoholne pijače. Vino npr. kar za 13 odstotkov.
Sicer pa življenjski stro. ški naraščajo predvsem zaradi povečanih Izdatkov za živila. V primerjavi s koncem leta 1971 so se živila podražila za 19 odstotkov, tobak in pijače pa za dobrih 10 odstotkov, obleka in obutev za 13 odstotkov, stanovanja za 12 odstotkov itd.
Kako hitreje do stanovanja ?
Republiški svet slovenskih sindikatov je pretekli teden pripravil širše posvetovanje sindikalnih delavcev, na katerem so razpravljali o osnutku načrta dejavnosti slovenskih sindikatov za hitrejšo graditev družbenih stanovanj.
Namen te dejavnosti je predvsem skrb za gradnjo stanovanj za delavce z nižjimi osebnimi dohodki, ki si strehe nad glavo ne morejo kupiti. Zato naj' bi v občinah ustanovili samoupravne stanovanjske skupnosti, ki bi skrbele za stanovanjsko politiko. Denar bi zbrali tako, da bi za daljše obdobje združili
sredstva delovnih organizacij, denar občinskih solidarnostnih stanovanjskih skladov in drugih virov, ki naj bi jih določili s samoupravnim sporazumom, zakonom in občinskimi odloki.
Graditev bodo družbeno usmerjali in tudi razčlenili -cene in ker pričakujejo, da bodo nekatere stroške lahko črtali, bodo tako zgrajena stanovanja lahko cenejša. Vendar so slovenski sindikalni delavci zahtevali, da pocenitve ne bi smeli doseči na škodo slabše kvalitete in opremljenosti in prav tako ne z graditvijo velikih »delavskih četrti«.
Končno promet po obvoznici
Zaradi nekaj manjših zadržkov se tudi zadnja napoved, da bo v soboto stekel promet po kranjski obvoznici, ni uresničila. Pač pa se je promet po obvoznici začel odvijati v začetku tega tedna. Obvoznica sicer še ni povsem končana. Položiti je treba še zgornjo plast asfalta in ure-
diti križišče oziroma priključek na glavno cesto pri Iskri. To pa bodo uredili spomladi. Vseeno pa se bo promet zdaj skozi Kranj oziroma mimo Kranja laže odvijal; posebno v delavnikih okrog 14. ure, ko je v Kranju velika gneča.
A. Z.
VEtETRGOVSKO "J" PODJETJE L     J U
E K L O
I    L    J    A M
E X P O R T A IMPORT
Bližajo se prazniki. Treba bo kupiti darilo. Nič zadrege. Vstopite v trgovino podjetja Steklo v Kranju na Titovem trgu 17 in rešeni boste skrbi.
Skrbno izbran asortiment najlepših izdelkov iz stekla, porcelana in keramike vas bo navdušil.
Na svidenje pri Steklu v Kranju.
irJivA
ŽIVILA
Popolna obveščenost odvisna od virov informacij
V četrtek, 7. decembra, so se na Jesenicah sestali člani komisije za radio, tisk in obveščanje, ki deluje pri občinski konferenci SZDL Jesenice. Udeleženci seje, novinarji Radia Jesenice, železarja, Glasa in tisti, ki kot dopisniki občasno ali redno poročajo o dogajanjih v občini, so razpravljali o problemih obveščanja in obveščenosti občanov v občini.
Najprej so poslušali uvodno besedo predsednika komisije Joža Varla, nato pa so se v dokaj živahni razpravi menili o problemih obveščanja. Menili so, da je obveščenost nasploh odvisna od zanesljivih, od popolnih in natančnih virov informacij. Na Jesenicah marsikje to vprašanje ni zadovoljivo rešeno, še posebno, ker novinarji ali dopisniki večkrat ne morejo dobiti popolnejše sli-
ke nekega dogodka, problema, zadovoljiti se morajo le s suhoparnimi podatki, ki pa jih ob nepoznavanju vzrokov in posledic ne morejo bralcu ali poslušalcu predstaviti drugače kot v obliki kratke vesti. Da bi lahko občane popolneje obveščali, bi morali biti vsaj občasno seznanjeni z vsemi dogajanji v občini, temeljito in kompleksno.
Na zadnji seji so razpravljali tudi o tem, kako občani
sprejemajo vesti. Menili so, da bi morala osrednja republiška glasila več poročati o dogajanjih iz jeseniške občine, spregovorili so o materialni odvisnosti tiska in radia ter dalj časa razpravljali tudi o objavljanju reklam avstrijskih podjetij v naših glasilih, radiu in televiziji glede na nedavne dogodke na Koroškem.
Ob koncu seje so se domenili, da bodo do 20. decembra sklicali ponovno sejo komisije, na kateri bodo sprejeli končne sklepe zadnje seje in razpravljali o položaju in nadaljnjem razvoju Radia Jesenice. D. Sedej
Kritično pregledali svoje delo
Pred nekaj dnevi se je sestal občinski odbor Združenja rezervnih vojaških starešin Skofja Loka. Govorili so o pismu predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ in nadlogah, ki iz njega izhajajo, praznovanju dneva JLA, izvajanju strokovnega programa zveze, pripravah na strokovne izpite in drugem.
V razpravi o pismu predsednika Tita in izvršnega biroja so člani odbora kritično pregledali delo zveze rezervnih starešin kakor tudi posameznikov. Ugotovili so, da so nekateri člani Združenja rezervnih vojaških starešin premalo aktivni in se akcij in dela zveze na udeležujejo, zato se bodo člani odbora z njimi pogovorili. Premalo je
Uspešna dejavnost
gorenjevaškega mladinskega kluba
Coprav je .od ustanovitve mladinskega kluba v Gorenji vasa v Poljanski dolini preteklo šole nekaj mesecev, vendarle mladinci iz tega dela doline že lahko ugotovijo, da je taka oblika povezave med mladimi potrebna.
Prva od večjih akcij mladinskega kluba je bilo nedav. no tekmovanie v šahu in na-
miznem tenisu. Zal se vabilu nista odzvali ekipi JLA in mladinskega kluba Žiri, tako da so se mladi Gorenjevašča-ni lahko pomerili le s tekmovalci poklicne šole za lesno stroko iz Škofje Loke. V namiznem tenisu je zmagala prva ekipa PS za lesno stroko pred drugo ekipo jn tekmovalci iz Gorenje vasi. V šahu pa so bili ekipno boljši Go-renjevaščani, med posamezniki pa je zmagal C. Mrak, pred D. Oblakom in A. Bizjakom (vsi Gor. vas).
V soboto zvečer ob 19. uri pa bo v dvorani OS Ivana Tavčarja v* Gorenji vasi na povabilo mladinskega kluba predaval Sime Letinič o Sut-jeski in krajih, kjer so med zadnjo vojno potekale hude sovražnikove ofenzive.
Ob vsem tem pa je treba nedvomno omeniti tudi podporo, ki jo mladim Gorenjc-vaščanom daje občinska konferenca ZMS in vodstvo domače šole. Da pa bi bilo delo še uspešnejše, se bo MK Gorenja vas na priporočilo občinske konference ZMS Kranj že v kratkem povezal s sorodnima kluboma — MK Šenčur in MK Trboje!
-Jg
JLA
oia-
tudi sodelovanja med odbori za splošni ljudski odpor, mladino, strelskimi in drugimi specializiranimi mladinskimi organizacijami. Družbenopolitične organizacije in šole so tudi premalo storile v akcijah za večje vključevanje mladincev v vojaške šole in akademije. V zadnjih letih sc ni iz škofjeloške občine niti en mladinec vpisal v vojaško šolo. Statistični podatki tudi kažejo da je v JLA najnlanj aktivnih vojaških starešin iz Slovenije.
Ko so govorili o predvoja-ški vzgoji, so bili člani odbora mnenja, da ta ne ustreza več sedanjim načinom koncepta splošne ljudske obrambe in je zato večkrat neučin kovila in n?Kvaliletna. Zato naj ZRVS in odbori splošnega ljudskega odpora pripravijo za obveznike predvoja-. ške vzgoje in tudi za drugo mladino obiske garr in pogovore z vojaki škirni starešinami z namenom, da se bodo seznanili s sodobno oborožitvijo naše armade.
Poleg teh nalog, so poudarili čiani odbora ZRVS, pa se bo treba zavzemati za odpravo raznih deformacij v naši družbi. Pri tem so opozorili na pomen odpravljanja vzrokov neupravičenih socialnih razlik in v zvezi s tem na pomen enakih možnosti izobraževanja za vse in urejeno stanovanjsko politiko.
Na seji so naložili konrsiji za strokovno delo pri odboru ZRVS, da pripravi akcijski program izvajanja nalog, ki izhajajo iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ.
V počastitev dneva JLA bo občinski odbor ZRVS Skofja Loka tudi letos organiziral strelsko tekmovanje v Vin-carjih. Na seji so soglasno sprejeli sklepe, da bo tekmovanje 17. decembra dopoldne. K sodelovanju vabijo ekipe JLA, mladine, ZB in druge F. G.
Vzgojna dejavnost šol
v kranjski občini
Zavod za šolstvo SR Slovenije, delovna enota Kranj, je izvedel na osnovnih in srednjih šolah v kranjski občini anketo, s katero so ugotavljali, katere dejavnosti na šolah bi lahko pojmovali kot vzgojne dejavnosti. Šolam je, jasno, poleg poučevanja zaupana tudi vzgoja, vendar pa sta oba procesa tako poučevanje kot vzgajanje nedvomno povezana med seboj, saj vsako poučevanje vsebuje hkrati tudi vzgajanje. Kljub pomisleku, da je vzgojne učinke težko izmeriti, pa avtorja ankete sodelavca zavoda Mija Artačeva in Jože Trček v uvodu pojasnjujeta, naj bi anketa našla odgovor na očitke šolam, da so pogosto vzgojno nedelavne.
Anketa je zajela dejavnosti na šolah v šolskem letu 1971/72. Ob ugotavljanju delavnosti šolskih skupnosti je v anketi mnenje, da bi programi skupnosti morali imeti bogatejšo vsebino, oblika pa naj bi omogočala učencem in dijakom uveljavili samoupravne težnje in pravice. V preteklem šolskem letu je bilo na osnovnih in srednjih šolah 75 delovnih sestankov šolskih skupnosti, na katerih so obravnavali predvsem dolžnosti do reda in učenja.
, Med pomembne aktivnosti izven rednega šolskega dela sodijo krožki. Teh posebno na osnovnih šolah v občini ni malo, saj jih je kar 59. Manj jih je na srednjih šolah — 29. V rednih in občasnih krožkih je vključenih več kot 2200 učencev ali 30 odstotkov, na srednjih šolah pa le 580 dijakov ali 16 odstotkov. Nekatere srednje šole niti nimajo nobenega krožka. Največ teh dejavnosti ima gimnazija, ki ima poleg Šolskega centra ZP Iskra tudi edina organiziran marksističen krožek.
Zelo razširjena dejavnost na šolah predvsem osnovnih je tudi izdajanje šolskih literarnih glasil, saj jih imajo razen v Preddvoru vse osnovne šole v občini. Med osmimi srednjimi šolami v občini pa izdajajo svoje glasilo le tri.
Anketa vsebuje tudi pregled raznih tekmovanj na šolah v lanskem šolskem letu. Največ učencev in dijakov je sodelovalo na športnih tekmovanjih, na tekmovanjih o prometu, za bralne značke itd. Na osnovnih šolah je bilo lani 79 različnih tekmovanj, sodelovalo pa je kar 7111 učencev, na srednjih šokih, ki pa imajo veliko manj možnosti za te vrste dejavnosti, pa je na raznih tekmovanjih sodelovalo 929 dijakov.
Na vseh osnovnih šolah so v preteklem šolskem letu delovali klubi OZN, medtem ko na. srednjih šolah delujejo le trije.
V različne organizacije na šolah je sicer vključeno veliko mladine, vprašanje kvalitete dela, vsebine in akcij pa ostaja odprto posebno na srednjih šolah, kjer kot ugotavljata avtorja ankete »skoraj ni čutiti podpore znotraj samih soustvarjalcev učno vzgojnega procesa«, hkrati pa se ugotavlja vpliv drugih izvenšoiskih oblikovalcev mladih osebnosti.
Prav toliko osnovnošolske mladine kot v krožke je vključeno tudi v razna društva kot so planinska, šolska, športna društva itd. Na srednjih šolah pa je vključeno v ta društva le dobre štiri odstotke dijakov. Zato bi bilo potrebno predvsem na srednjih šolah zagotoviti materialne pogoje za to vrsto dejavnosti, ki nedvomno veliko prispeva k smotrnemu izkoriščanju prostega časa mladine.
Knjižni fond na osnovnih in srednjih šolah v kranjski občini je velik, saj imajo knjižnice na osnovnih šolah 31.000 knjig, na srednjih šolah pa 25.000 knjig. Vendar pa si učenci na osnovnih šolah veliko bolj izposojajo knjige kot pa dijaki srednjih šol.
V okvir vzgojnega delovanja šol sodijo tudi razne akcije kot so sodelovanja s tovarnami, šolami, razstave, razne zbiralne akcije, krvodajalske akcije itd. Te vrste vzgojne dejavnosti so na osnovnih šolah pestre in številne kot ugotavlja anketa, na srednjih šolah pa zelo okrnjene in usmerjene pgolj v nabiralne akcije. Tudi vzgojne dejavnosti z idejno politično pomembnostjo so na osnovnih šolah številne, saj je na primer samo Šola Lucijan Seljak s podružnicami imela v preteklem letu kar 91 raznih proslav in prireditev. L. M.
RESTAVRACIJA
GLOBUS
/Q ljubljanska bankaj
GLAS * 7. STR A M
V Tržiču solidarnostni stanovanjski sklad
Notranjost prenovljene trgovine v Stražišču.
Perdan
Prenovljena trgovina v Stražišču
V ponedeljek, 11. decembra, Je odprla veletrgovina Živila h Kranja v Stražišču prenovljeno trgovino. Pred tem je bila trgovina klasičen trgovski obrat. Zaradi vedno več-3'h potreb, zastarelosti in pretesnih prostorov pa so jo pre. Uredili V samopostrežno trgovino. Na ta način se je trgovski prostor povečal za 30 odstotkov, promet, ki je dosegal ■ftno 10 milijonov starih dinarjev, pa se bo povečal za lQ0 odstotkov. Za trgovino je Plačilen tudi popolnoma nov
delikatesni oddelek. Pri pre-urejevanju trgovine je odštela veletrgovina Živila za gradbena dela dobrih 10 milijonov starih dinarjev, za popolnoma novo opremo pa 14 milijonov starih dinarjev. Trgovski lokal ima kljub prostorski stiski precej velika skladišča.
Kot so povedali predstavniki Živil, bo prenovljena trgovina omogočila, da bodo prebivalci Stražišča za nekaj let preskrbljeni z osnovnimi ži-
vili, do takrat pa namerava veletrgovina Živila zgraditi v neposredni bližini sedanje trgovine nov potrošniški center. Živila so zemljišče že odkupila.
Prve kupce v prenovljeni stražiški trgovini je čakalo tudi presenečenje. Ker srn i bili v ponedeljek 11. decembra, je prejel 11. kupec lepo dardo. Ta sreča je doletela 5-letnega Tončka Kalana iz Stn-žišča.
-Jk
Sprejeli resolucijo o srednjeročnem
planu razvoja
V razpravah o srednjeroč-nern planu razvoja kamniške °°činc je sodelovalo prek ti« s°č občanov. O njem so razpravljali v delovnih organizacijah, na seji predsednikov delegatov krajevnih skup-?0st». na zboru delegacij de-lavskih svetov, v družbenopolitičnih orcaniz.aci jah, gla-Sl,u Kamniški občan itn. .. V Kamniku in bližnji oko-lCl živi 19.000 prebivalcev, Jkdtem ko 3500 občanov živi T. hribovitem svetu. Od 900 JJfHJ je le 11 takih, ki dodajo nad 10.000 dinarjev kairskega dohodka. Spričo
*S)e urbanizacije so se nako-Jjju   problemi komunalne
stCrbe, zlasti z vodo, kanali-
zacijo, cestami in razsvetljavo.
V občini je okrog 8000 zaposlenih, od tega skoraj polovica žensk. To terja več otroških vrtcev. Po končani osnovni šoli učenci nimajo dovolj izbire za nadaljnje izobraževanje. Od srednjih šol imajo le gimnazijo, zato se okrog 300 učencev vozi vsak dan na razne ljubljanske šole. Začrtan razvoj šolske mreže v naslednjih treh letih vključuje adaptacijo osnovnih šol v Smartncm in v Tuhinju ter gradnjo srednješolskega centra. Na Duplici bi začeli graditi osemletko šele leta 1975, ker bodo dali prednost srednješolskemu centru.
Na torkovi seji občinske skupščine v Tržiču so sprejeli odborniki po daljši razpravi odlok o ustanovitvi solidarnostnega sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Ustanovitev takega sklada zahteva sprejeta stanovanjska politika v republiki Sloveniji ter zakon o programiranju h financiranju stanovanjske i/gradnje ter zakon o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v Sloveniji. Solidarnostni sklad je nova oblika družbene pomoči' v stanovanjskem gospodarstvu. Denar iz tega sklada, ne glede, ali imajo stanovanjske probleme ali ne, krajevne skupnosti, upokojenci in občani, ki opravljajo samostojno obrt, sc bo trosil za gradnjo družbenih stanovanj, za pomoč pri stanarinah, za premiranje stanovanjskega varčevanja, za raziskovalno delo na tem področju in za kritje poslovnih stroškov sklada.
Skupščina je na torkovi seji imenovala iniciativni odbor sklada, ki ga za zdaj sestavlja 7 članov, kasneje pa se bo odbor razširil na 11 članov. Ta odbor ima do konca leta precej odgovornih
rnčniLi I Za zak,-uček ,eta in Prl-
I UOllIKI m letno praznovanje novega leta si nameravate opremit) vase stanovanje za to priliko. Mcrcator vam svetuje nakup vseh vrst pohištva po konkurenčnih cenah v Blagovnici Merca-torja v Tržiču. Nakup pohištva je možen tudi na potrošniška posojila.
**ercator
^ago dostavimo brezplačno na dom
V zadnjih letih je gospodarski razvoj v občini počasnejši kakor v republiškem poprečju. Ustvarili bodo pogoje za hitrejšo gospodarsko rast. Čez tri leta naj bi ustvarili za 47 % višji družbeni proizvod na prebivalca kot sedaj. Investicije v gospodarstvu bodo znašale skoraj 500 milijonov dinarjev, v negospodarstvu pa 130 milijonov dinarjev.'
Občina bo do leta 1975 reorganizirala gospodarsko osnovo, izboljšala prometne zveze z Ljubljano, Kranjem in štajersko. Posebno pozor-" nost bodo posvetili šolstvu, socialnemu varstvu, kulturni dejavnosti, športu in rekreaciji ter komunalno higienskim razmeram.
Razprava je pokazala, da je kamniško gospodarstvo razdrobljeno na razmeroma majhne delovne organizacije, ki niso primerne za hitro prevzemanje sodobne tehnologije in za kooperacijo z naprednimi podjetji doma in v svetu.
Razdrobljenost je posebno značilna za zasebni agrarni sektor. Kmetijska politika mora omogočiti boljšo bodočnost za mlade gospodarje.
J. Vidic
nalog. Do prihodnje seje občinske skupščine mora pripraviti način volitev članov za skupščino sklada in izvršni odbor sklada, tako da bo lahko občinska skupščina razpisala volitve. Prva seja skupščine sklada bo januarja. Na njej bodo sprejeli statut sklada, v katerem bo do-ločenp poslovanje in delovali je sklada ter kriteriji za prispevanje v solidarnostni sklad, o čemer bo potrebno še precej razprav. Delovne organizacije imajo o tem različna stališča.
Na torkovi seji skupščina smo tudi slišali očitek, da bi lahko v tržiški občini na tem področju naredili več kot so. Vendar so na seji ugotovili, da ta očitek ni povsem upravičen, saj pristojni občinski organi že nekaj časa obdelujejo to vprašanje, razen tega pa imajo pri svojem delu precej ovir. Delo občinskega organa   temelji  namreč na srednjeročnih programih stanovanjske gradnje v posameznih podjetjih, le-tch pa veČina tržiških kolektivov nima. Prav tako pa tudi na republiški  ravni še ni vse urejeno  ter pripravljeno.
J. Košnjek
Pri izvozu največ uspeha
Za tržiško gospodarstvo je v prvih letošnjih devetih mesecih značilno, da se razvija v skladu s predvidevanji in že kaže sliko letošnjega trži-škega gospodarjenja. Vse gospodarske organizacije so poslovale rentabilno. Izjema je Mesarsko podjetje, ki se je združilo s Kmetijskim gospo, darstvom skofja Loka. Družbeni bruto produkt se je povečal v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, prav tako pa tudi družbeni proizvod in narodni dohodek, še posebno razveseljivo je, da se je povečal izvoz, in to predvsem na konvertibilno področje.
Iz poročila občinskega upravnega organa za gospodarstvo povzemamo nekaj najvažnejših ugotovitev. Vsa povečanja, izražena v odstotkih so primerjana s prvimi devetimi meseci lanskega leta. Industrijska proizvodnja se je povečala za 8,6 odstotka, izvoz pa kar za 20,2 odstotka, od tega na konvertibilno področje za 16,5 odstotka. Povečalo se je tudi število zaposlenih! Pomanjkanje delavcev tare že dalj ti-žiško gospodarstvo in je vsako povečanje zaposlenosti uspeh. Porasli so tudi osebni dohodki, in sicer poprečno za 24,5 odstotka. Povečanje je za 5,4 odstotka večje od planiranega, na kar so vplivali pred
vsem večji življenjski stroški, V devetmesečni sliki letošnjega tržiškega gospodarstva je tudi nekaj manj razveseljivih ugotovitev. V primer« javi z lanskimi devetimi meseci se je število dni, ko so imele tržiške delovne organizacije blokirane žiro račune, povečalo, in sicer od 431 dni na 502 dneva. Kritičneje j« tudi pri  likvidnosti. Odn_>s med kupci in dobavitelji se je poslabšal. Tržiške dolovne organizacije imajo vedno več dolžnikov, ki so ob polletja doJgovali dve stari milijarda dinarjev, ob koncu septembra pa so dolgovi že presegli 6 milijard  starih dinarjev. V Tržiču lahko upra\ iceno sodijo, da je bil učinek multilateralne kompenzacije le enkraten in da je le trenutno izboljšal likvidnost in do določene meje zgladil odnose med dobavitelji in kupci, sedaj pa se ti odnosi vračajo v stare tirnice. Tržiška podjetja so te težave premagovala kot so vedela in znala. Denar za osebne dohodke so črpala iz rezervnih skladov in iz akumulacije, kar pa je vplivalo na zmanjšanje investicij, ki pa bi bile tržiške mu gospodarstvu še kako potrebne. Nekatera podjetja so za pre-most i tov teh težav najemali tudi kratkoročna posojila.
J. Košnjek
Prizor t predstave CESARJEVA NOVA OBLAČILA, ki jo je uprizorila Mladinska skupina Pre-krnovega gledališča v okviru kulturnega dne na osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah.
Prešernovo gledališče pred novim letom
KULTURNI DAN. — Mladinska skupina Prešernovega gledališča pod vodstvom Jožeta Kovačiča je v soboto 9. decembra, gostovala z uprizoritvijo CESARJEVIH NOVIH OBLAČIL in POJOČE SKRINJICE na osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah, kjer je ta prireditev obenem pomenila tudi kulturni dan na šoli. Kar 300 učencev se je na dveh predstavah uvodoma seznanilo z vsemi glavnimi podrobnostmi nastajanja predstave od prvega branja vlog do določitve scenografije, kostumografije, glasbe in maske. Zamisel kulturnega dne je v vseh smislih uspela in pomeni organiziran pričetek uvajanja mladega občinstva v gledališko kulturo.
GOSTOVANJA. — Prešernovo gledališče je v soboto 9. decembra gostovalo na Je-
senicah z uprizoritvijo Cankarjeve komedije ZA NARODOV BLAGOR, kar pomeni, da bodo Jeseničani še v tej sezoni vrnili gostovanje. — Z isto predstavo gostuje Prešernovo gledališče 16. in 17. decembra na Tržaškem, in sicer na Opčinah ter v samem Trstu. To gostovanje pomeni nedvomno priznanje, za gledališče pa še izjemen kontakt z našim življem onstran meje. S tem bo tudi sklenjen lok gostovanj na Primorskem, in to od slovenskega obalnega področja (Koper, Izola) do goriškega (Nova Gorica, Doberdob, Stara Gorica) in do omenjenega obiska na Tržaškem.
PREDSTAVE ZA NOVO LETO. — Mladinska skupina bo z uprizoritvijo CESARJEVIH NOVIH OBLAČIL ter POJOČE SKRINJICE decembra pripravila kar 15 pred-
stav. — Lutkovna skupina pod vodstvom Saše Kumpa bo z igrico PRAVLJICA O MEZINČKU, za katero je zanimivo, da je kombinacija lutke in žive osebe, vsaj 10-krat gostovala po šolah in na ta način izpolnila svoj načrt gibljive predstave. — Prešernovo gledališče pa bo v okviru že dogovorjenih predstav (22 po številu) na novo pripravilo PLEŠOČEGA OSLIČKA (Vos-Petan), in sicer v režiji Matije Logarja, scenografiji Saše Kumpa, kostu-mografiji Anje Dolenc, z glasbo Darijana Božiča, koreo-grafsko postavitvijo Jake Hafnerja in glasbenim vodstvom Marka Studena. Premiera bo v torek, 19. decembra, ob 16. uri, nastopajo pa: Tine Oman, Vlado Uršič, Jože Vunšek, Irena Šiling, Marjet ka Rutar, Danica Bednik in Janez Kovačič.
Podpora višji šoli iza organizacijo dela
Predlog kranjske skupščine izvršnemu svetu: Višja šola naj se preimenuje v Visoko šolo za organizacijo v Kranju
Odborniki kranjske občinske skupščine so na četrtkovi •ejl razpravljali o razvojnem programu Višje šole za organizacijo dela v Kranju. Strinjali so se, da je Šola v vseh letih obstoja dosegla vrsto uspehov pri razvoju organizacijske in pedagoške dejavnosti in da se je tako uveljavila, da Ji je čimprej treba zagotoviti pogoje za nadaljnji razvoj. Zavzeli so se, da ta
ustanova, ki še vedno nima svojih prostorov in gostuje na različnih krajih, le-te čimprej dobi.
Zato so sklenili, da se Soli brezplačno zagotovi komunalno opremljeno zemljišče za izgradnjo novih prostorov. Skladno s tem stališčem so se zavzeli, da se enako zemljišče zagotovi na Planini tudi za Center strokovnih šol. Odborniki so se strinjali, da
se za zemljišče nameni višek natečenih sredstev od gospodarstva. Razen tega pa so pozvali vse delovne organizacije v občini, naj šoli, dokler ne bo imela novih prostorov, pomagajo reševati organizacijske probleme in da kasneje pomagajo tudi pri izgradnji novih prostorov. Republiškemu izvršnemu svetu pa bo skupščina predlagala, naj republiška skupščina sprejme zakon, da se kranjska Višja šola za organizacijo dela preimenuje v Visoko šolo aa organizacijo v Kranju.
A. 2*
Uprizoritvi v Češnjici in Srednji vasi v Bohinju
V Bohinju so lepo začeli novo gledališko sezono. Ze prejšnjo nedeljo je igralska skupina domačega društva iz Češnjice zaigrala na svojem odru dramo Po žrtvi do zmage. Zadnjo nedeljo pa so v Srednji vasi mladi igralci, ki so člani dramske sekcije, pod režijskim vodstvom tovariši-
ce Zupanove zaigrali komedijo Ljubezen ali smrt.
V obeh omenjenih društvih se že pripravljajo na novi uprizoritvi. Vsem nastopajočim, predvsem pa režiserjema, gre vse priznanje, številni gledalci v obeh krajih so bili ob premierah in ponovitvah zelo zadovoljni.
N. R.
Liferarno-glasbeni večer v Bilčovsu na Koroškem
Minulo nedeljo so jeseniški kulturni delavci, člani kultur-no-umetniškega kluba, člani amaterskega gledališča Tone čufar, članice ženskega pevskega zbora nastopili z lite-rarno-glasbenim večerom v Bilčovsu na Koroškem. Biili so gostje Slovenskega prosvetnega društva Bilka v Bilčovsu, ki deluje v okviru Sloven-
ske prosvetne zveze iz Celovca.
V polni dvorani in ob izredno toplem sprejemu so nastopili najprej člani amaterskega gledališča Tone Ču> far in Miha Baloh, ki so recitirali poezijo in brali prozo članov kulturno-umetniškega kluba Tone Čufar.' V drugem delu se je predstavil ženski pevski zbor Jesenice.    D. S.
Občni zbor filmske skupine Odeon
Danes se bodo zbrali člani filmske skupine Odeon na rednem letnem občnem zboru in pregledali svoje dosedanje
delo. Občni zbor filmske skupine bo ob 10. uri v klubskih prostorih na Cesti železarjev na Jesenicah. D. S.
Večji prostori za tržiško knjižnico
Tržiška občinska skupščina ter druge, za kulturo odgovorne organizacije, predvsem kulturna skupnost, že dalj časa razmišljajo, kako bi dobile večje in primernejše prostore za tržiško knjižnico. Trenutno je v občinski stavbi, in sicer v njenem levem traktu, kjer ima svoje prostore tudi oddelek za finance. Po daljših razpravah in
iskanju primernih rešitev so sklenili, da bi bilo najboljše, če bi dobila knjižnica še prostore oddelka za finance, k-naj bi se preselil v desno krilo občinske stavbe, kjer j* uprava Mesarskega podjetja. Le-tcj so dali na občini že odpoved. Mesarji se bodo pre* selili takoj, ko bodo dobili primernc upravne prostore.
-Jk
V soboto, 9. decembra, so v dvorani delavskega doma n* Javorniku gostovali pevci mešanega pevskega zbora Svoboda II iz Trbovelj pod vodstvom dirigenta Staneta Ponikvarja-Pevci iz Trbovelj so se predstavili z novim celovečernim P.r°" gramom narodnih in umetnih pesmi. Koncert, na katerem J* nastopil tudi trboveljski oktet, so priredili na Javorniku «f 50-letnici delovanja javorniške Svobode.
V soboto, 9. decembra, je v dvorani gledališča Tone Čute-* gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja s Cankarjevo korne* dijo Za narodov blagor. S to predstavo so kranjski gledali^ niki nastopili zelo uspešno že po drugih krajih Slovenije.
Prejšnjo soboto so člani dramske skupine z Javornik* uprizorili delo Tolmun in kamen v delavskem domu na Javof' niku. Premiera ob 50-letnici delovanja javorniške Svobode J bila zelo toplo sprejela. Prejšnjo nedeljo so delo upriz°rl tudi v dvorani na Breznici. V četrtek, 21. decembra, pa gostovali v dvorani Svobode I v Trbovljah. S trboveljsko Sjjg bodo Javorničani sodelujejo že dobrih petnajst let, javorn'5 dramski odsek pa bo v Trbovljah gostoval ob 20-letnici 0 stoja in delovanja trboveljske Svobode.
/|J) ljubljanska banka
študijska knjižnica v Kranju. — Foto: F. Perdan
Gorenjske knjižnice ob mednarodnem letu knjige
Kranjska knjižnica že leta 1960 storila korak, ki ga šele sedaj uvajamo in uzakonjujemo v slovenskem knjižničarstvu
Več pozornosti bodo posvetili tudi sodelovanju z bralci. Ti namreč  najbolj vedo
za poman j ki j vos ti. Njihove pripombe bi zlasti koristile prj nakupu novih knjig. Nekaj podobnih oblik sodelovanja so že uvedli, vendar so bolj občasnega značaja. Trajno sodelovanje z bralci pa je tudi prispevek k večji odprtosti študijske knjižnice.
V Sloveniji se je pred dve-11-a letoma začel reformski Proces v knjižničarstvu. Oblikoval naj bi nov, enoten tip knjižnice, ki naj odpravi sedanjo delitev na študijske in ljudske knjižnice. Pokazalo Sl> ie namreč, da ta dvojnost ne ustreza več družbenemu razvoju in zahtevam bralcev, indijske knjižnice so vse preveč zaprte in se "tako ome-juJejo na ozek krog bralcev, 'iudske knjv.nice pa se ukvarjajo predvsem z izposojo k^lig oziroma branja za zabavo. Nov tip knjižnice, ki r'a! b0 splošno izobraževalna Ustanova, nobene od prej 0rr^njenih dejavnosti ne uki-ampak jih le vsebinsko 111 kvalitetno dopolnjuje. , S rez nepotrebne hvale lah-*° Zapišemo, da so v Kranju v^ai za korak  pred sloven-
pirn knjižničarstvom. Korak, K'
it
ga predvideva reforma 'nic, je bil tu storjen že
je(a 1960, ko sta se Ljudska n Studijska knjižnici združili ^ °notno Osrednjo knjižnico !anvi- Obe ustanov] sta no ^ru/itvj poleg Pionirska J*J:*nice postali samostojna c "c-1 ka osrednjega kranjske-Va knjižnega hrama. Podobno v ' v Kranju so naredili tudi N(Jvi Gorici. Ptuju in No-
pariti
'neslu. Ob tem velja po-
«. da ima knjižnica ved-ll"dno podporo družbene
n0
Jfenosu
tll^n^inc in zadnja leta Kul-
prej občinske
l rn- skupnosti. Zato so lah-nim\C(1no na tekočem s knjiž-Vsei' nov'tctamj in se izmed b0]. s|ovenskih knjižnic naj-1 Približujejo standardom
srednjeročnega razvoja slovenskega knjižničarstva.
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Kranjska Študijska knjižnica je bila ustanovljena leta 1950. Danes ima že prek 64.000 zvezkov knjižne zaloge. Vodstvo knjižnice si prizadeva, da bi bila literatura vedno sveža, kar mu uspeva predvsem na področju družbenih ved, medicine, prava in tehnike. Vsako leto kupijo približno 2000 novih knjig. Nekaj novega fonda pa predstavljajo tudi obvezni izvodi, ki jih po zakonu pošiljajo knjižnici slovenske tiskarne. S tem je zagotovljena prisotnost sleherne nove publikacije na njenih knjižnih policah.
Strokovni sodelavci knjižnice vsako leto obdelajo tudi nekaj stare zaloge, predvsem pa veliko periodičnega tiska. Zaloga revij in časnikov že obsega okrog 600 naslovov. Od tega je okrog 500 slovenskih.
V Študijski knjižnici so že izdelali študijo o prehodu na modernejši tip poslovanja, ki je pomemben prispevek k slo. venski knjižničarski reformi. Doslej se je njena dejavnost omejevala predvsem na izposojo, na dom in na študij v čitalnicah. Odslej naj bi bil tudj ta knjižni hram bolj odprt za javnost. Pristop do knjig naj bi uredili tako kot v ljudskih knjižnicah. Bolj bi se usmerili tudi k zbiranju domoznanskega gradiva, tako v občini kot na Gorenjskem.
LJUDSKA KNJIŽNICA
Ljudska knjižnica je prav tako. kot Studijska oddelek osrednje knjižnice in je namenjena bralcem nad štirinajst let starosti. Na njenih policah je natrpanih že prek 35.000 knjig. Vsako leto kupijo okrog 2000 novih, zato so posebno v zadnjem času vse bolj na tesnem s prostori. Lani jo je obiskalo prek 42.000 Kranjčanov in okoličanov, ki so si izposodili 50.500 knjig.
še pred desetimi leti je bila Ljudska knjižnica primer modernega knjižnega hrama. Do danes pa je njeno delovanje tako naraslo, da ima vse večje težave s preglednim nameščanjem knjig. Prav tako nima kje urediti čitalnice in so med policami lahko nameščeni le skromni bralni kotički, ki s svojo stalno zasedenostjo upravičeno zahtevajo boljši in večji prostor. Delno si v knjižnici pomagajo s tako imenovanim »čiščenjem« knjižnega fonda, to je z izločanjem starih, obrabljenih in nebranih knjig.
V Kranju so že večkrat razpravljali, kako zagotoviti Ljudski   knjižnici primerne
prostore za razvoj dejavnosti. Najidealnejša rešitev bj bila v novogradnji, a ker to za zdaj še ni mogoče, je prevladal predlog, da bi knjižni hram začasno preselili v zahodni del delavskega doma. Tako bi prostorska vprašanja rešili vsaj za deset let, hkrati pa bi večje prostore lahko dobila tudi Pionirska knjižnica.
V okviru Ljudske knjižnice deluje že več let tudi podružnična knjižnica v Stražišču. Lani je imela 5.400 knjig. Deluje v popolnoma neprimernih prostorih, zato tudi obisk ni tako velik kot bi lahko pričakovali glede števila prebivalstva. Boljši časi se ji obetajo z obnovitvijo straži-škega kulturnega doma, v katerem so predvideni tudi prostori za knjižnico.
Maja letos pa je začela dedovati tudi podružnična knjižnica v Šenčurju. Uredili so jo v kulturnemu domu in ima trenutno nekaj manj kot 1000 knjig.
PIONIRSKA KNJIŽNICA
Pionirska knjižnica v Kranju je ob mednarodnem letu knjige dobila prenovljene prostore in novo opremo. Že tako velik obisk se je tako še povečal. Na njenih policah je 16.000 knjig. Lani si je 19.000 obiskovalcev do 14. leta starosti izposodilo okrog 51.000 knjig. Letos so tolikšen obisk zabeležili že sredi leta. Seveda je na tako velik obisk vplivala tudi razgibana dejavnost knjižnega hrama za najmlajše bralce.
Ena od temeljnih postavk dela strokovnih sodelavcev knjižnice je skrb za mladega bralca,, ki ga želijo izoblikovati, da se bo kasneje lahko samostojno vključil v delo ostalih oddelkov. V ta namen so se povezali z vrtci in šolami. Določeni dnevi v tednu se lahko otroci teh ustanov . seznanijo z delom v knjižnici in novitetami. Stalno so tudi v stiku z Zavodom za prosvetno pedagoško službo in Zvezo prijateljev mladine.
Letos so uvedli Ure pravljic za otroke od 5. do 10. leta starosti, ob Prešernovem dnevu in drugih praznikih pripravljajo skupno s šolami literarne večere, organizirali so tudi samostojno razstavo šolskih glasil in mladinskega tiska, pripravljajo pa že novo z naslovom: Kvalitetna in nekvalitetna slikanica. Še ta mesec pa bodo za svoje obiskovalce pripravili srečanje z Antonom Ingoličem.
Zamisli za delo z mladimi bralci je še veliko, prav tako volje sodelavcev knjižnice, a jo prav tako kot njeni sovrstniki, tare vprašanje prostorov. Izkoriščeni so do zadnjega kotička in za zdaj ne dopuščajo novih oblik dejavnosti, ne da bj okrnili tiste, ki so že utečene.
BODOČNOST: SKUPNI PROSTORI
V mednarodno leto knjige se je kranjska osrednja knjiž-' niča vključiila s pomembno akcijo, ki je za seboj pritegnila tudi druge gorenjske knjižnice: uvedla je letno članarino, namesto dosedanje izpo-sojcvalnine za posamezno knjigo. S tem je ustregla zlasti stalnim bralcem, ki jim je izposojevalnina pomenila že precejšen izdatek. Hkrati pa v kranjski knjižnici že ugotavljajo, da se je število izposojenih knjig povečalo in s tem je tudi potrjena upravičenost tega koraka.
Dokončna reforma kranjskega knjižničarstva bo veliko lažja, če bo ta pomembna ustanova dobila skupne prostore in ne bo več razdrobi je. na" na treh krajih. Združeni bi bili knjižni fondi, ki se ne ne bi več ponavljali v vseh treh knjižnicah in laže h[ bili dostopni javnosti. V skupni stavbi bi bila lahko tudi osrednja kartoteka knjig, tudi tistih, ki so v tovarniških in šolskih knjižnicah in bralci često niti ne vedo zanje. Vendar je to za zdaj le še želja* ki pa bo v prihodnosti vsekakor uresničena.
L. Bogataj
PASTIRJI NA DOVJEM V MOJSTRANI
(iz vaške kronike Mihe Anclja, p. d. Tileševga Miha iz Mojstrane.)
Nekdaj, ko gozd še ni imel prave veljave, je bila v Dolini živinoreja najpomembnejša veja kmečkega gospodarstva. Poleg goveda in koz so redili tudi ovce. Teh je bilo nekdaj največ. Vsak kmet jih je imel po 70—100, nekateri celo več, le pri Železniku in Bvažeju (Na Dovjem) jih je bilo manj, ker so se ukvarjali s prevozništvom. Vsi kaj-žarji — večji in taki z neznatno krpo zemlje so redili ovce in koze. Vsaka samska ženska je čez leto napravila toliko mrve, da je mogla vzdrževati čez zimo po eno ali dve ovci. Poleti so dajale ovce v pašo h kakšnemu večjemu ovčjemu tropu. Jeseni je dobila skuto in sir. To so imele te sirote čez -zimo za hrano. K polenti in žgancem so pripravljale skutek — jed, ki je danes nihče več ne pozna.
Pred 100 leti je bilo v naši fari od'5—6000 ovca, koza je bilo mnogo manj, ker so bile puste (muhaste) za pašo, vsak pastir se jih je' branil pasti z ovcami. Od zgodnje spomladi do trde jeseni se je živina pasla na skupnih va-
ških pašnikih in v planinah.
Pašo so urejali srenj ški možje, ki so jih domačini izvolili iz svoje srede. Določili so, kdo bo za pastirja na domačih pašnikih, kdo bo pa-sel koze in koga bodo z živino poslali na planinske pašnike, ki smo jih imeli na Planini, v Rožci in v Bovkah —■ dokler so bile te naše.
Krave in mlečne koze so čez vse leto pasli na pašnikih v bližini vasi. Kravjo čredo je pasel črednik, kozji trop
— imenovali smo ga kožarja
— pa kozar. Kozar je pasel od sv. Jurija do sv. Martina (če ni že poprej padel sneg), govedar pa od srede maja do sv. Mihela. Pri paši mu je pomagal vedno še mlajši pastirček, ki smo mu rekli tre-tinek, tretinili so navadno šolarji. Lastniki živine so morali oskrbovati pastirje s hrano. Več živine je imel kdo na paši, več dni je moral hraniti pastirja. Število dni. se je ravnalo po številu živine, ki jo je posamezni gospodar dal na pašo.
Na pašo so gonili živino že zgodaj zjutraj. Govedar je zvonil z debelim zvoncem, ko
je šel skozi vas, kozar pa je trobil z velikim kozjim rogom. Na ta klic so gnale gospodinje iz vse vasi živino na določeno mesto. Vsak dan je pastir preštel živino preden jo je odgnal na pašo. Govedar je bil navadno kak domačin, ki ni bil za težko delo, ali bolj prileten možak, ki je po več let pasel, tako da je bil navajen živine, gospodinj in pašnikov. V Mojstrani je bil dolgo let za govedar-ja Tomažov Bože, ni bil poročen, rad ga je cuknil pa tudi uma ni bil prav zdravega. Kadar je bil v rožcah, je rad pel pesem: »Oj, Tomažev Bože pa vse kravce pase pa če eno zgubi, pa vso nouč ne zaspi.« Umrl je v visoki starosti pri sestri Rezr Pavlov-čič.v Mojstrani štev. 102 (34). Nam otrokom je zmeraj nosil male možicljne, ki jih je delal na paši, dekletom pa punčke ali vajharje. Za pusta . se je zmeraj napravil v mačkore — v slamnatega moža in zvonil po vasi. Mojstrani so vsak dan gonili na pašo v Brano, v Možakljo, v Črno-goro. Za planino pa tudi v Kof na Kališa — pač kakor
je kazalo vreme in kjer je bila paša na vrsti. Dovžan-ska čreda se je pasla vsak dan na Belem polju, na izredno prostranem pašniku med Dovjem in Hrušico. Paše tu nikoli ni zmanjkalo, čeprav je bilo okrog 100 glav v čredi. Razen tega so se pasle krave tudi v Rebru, tu so pasli tisti dovški gospodarji, ki niso dali krav v skupno čredo. Tudi v Rebru je bilo mnogo krav, saj je bilo včasih v obeh vaseh mnogo več goveje živine, zlasti pa drobnice, kot jo je danes.
Drugačno pašo je imel kozar. Ta je moral vsak dan obhoditi več gora. Mnogo let je pasel Vilman Janez — Le-nartkov, rojen 1833, umrl 1907 pri naši hiši, bil je naš sorodnik, in ni bil poročen. Le-nartkov Janez je bil invalid, ranjen je bil v vojski 1. 1863 v Italiji, zato je Italijane vse življenje mrzil. Ker je dolgo vrsto let pasel koze, so ga domačini imenovali kozar. Ta Janez Vilman Se omenja tudi v knjigi Gorski vodnik, letnica njegove smrti 1917, ki je navedena v tej knjigi, je napačna, prava je 1907. Pripovedoval nam je, kakšno pot je vsak dan napravil kot kozar. Koze je zjutraj nastavil v Brani proti Planini, sam je šel počasi po poti na Planino, koze pa so se okrog poldneva pripasle za njim po Čelešniku. Na Planini so pri stari koči počivale, nato pa so se spet gredoč pasle na
poti v Višek, od tam pod Krasi do Rosa, v Telečnico, na Tnavo in od tam domov. Pastir ni imel opravka z njimi, šel je pred njimi in čakal na Tnavu. Koze so se pasle gredoč, niso jih zaganjali nazaj, to bi bilo prenaporno za pastirja pa tudi napasejo se na ta način ne. Koze imajo glede paše drugačen način kot ovce, zlasti velja to za one gorske koze, ki so jih nekdaj imeli pri nas. Ko je Vilman Janez popustil koze, je prevzel službo nočnega čuvaja. Naj mimogrede omenim, da sta pred sto leti — vse dokler ni v Mojstrani Začela obratovati tovarna — Dovje in Mojstrana imela vsaka svojega nočnega čuvaja. Leta 1890 ko je bila narejena Dežmanova planinska koča pod Triglavom (sedaj Staničeva) je postal Vilman njen prvi oskrbnik. On je podžgal župnika Aljaža, da je postavil slovensko planinsko kočo na Kredarici. Ko je Aljaž nekoč prišel v Dežma-novo kočo, ga je oskrbnik Janez sprejel s temi besedami: »Ko bi prišli v soboto, ne bi dobili nobenega prostora, ker je bilo vse polno. Nemcev.« To je Aljaža razkurilo. Da bi na domačih tleh Slovenci zavoljo Nemcev ne imeli prostora v kočah! S Požgancem je poiskal primeren prostor in že naslednje leto postavil kočo na Kredarici, še bliže Triglava. (Se bo nadaljevalo) Priredila Anka Novak
Matjaž Žlgon
DRUGO ROJSP
29
-
k Spominjal se je še, da je tedaj povprašal komisarja, čemu mu bo to pisanje — od tod dalje pa mu je spomin zašepal; kaj pravzaprav mu je bil popisovalec takrat odgovoril, ni več vedel zagotovo, le dozdevalo se mu je, da se je bil vprašanju nekako izognil; vendar pa je bil sedaj, ko je o tem razmišljal, prepričan, da pri popisu ni moglo iti za nič drugega kot za predlog za odlikovanje, saj so se vsa Knapova takratna vprašanja sukala okoli tega ....
-Odlikovanje sta prejela iz komisarjeve roke še dva ranjenca, manj odgovorna funkcionarja — toda nižje, ne red, le medaljo za hrabrost, takšno z glavo partizana na okroglem zlatem obesku — nato pa sta Knap in Blisk brez pojasnila nekam čudno hitro odšla iz sobe.
Aleš, ki je do zadnjega zatrdno pričakoval, da bo tudi on poklican, saj prostovoljno, brez poziva se ■udeležiti takšnega hudičevega juriša' na postojanko in v ognju in žvižganju krogel zapleniti puško ni malenkost — je bil zdaj strašno razočaran. Zbodlo ga je tudi, ko je čestital Pavlu, pa v njegovih očeh ni zasledil niti trohice sočustvovanja zaradi krivice, ki mu jc bila pri-zadeiana temveč le napuh nekoga, ki ga je slavljenje zavedlo! In povrh je Pavel prav kmalu za Knapom izginil, ne da bi se sploh poslovil od njega, soborca — seveda, prevzetnež — nič drugega mu sedaj ne bodi' po glavi, kakor to, kako se bo z zlatom na prsih postavU še v spodnji baraki!
Ah, da, ta Pavel... je z okusom po pelinu v ustih zatuhtal Aleš ... hraber je že bil, kadar je bila nuja — ali pa se je vsaj znal delati hrabrega?... Da, tistikrat, ko smo blokirali belčke v postojanki ... postojanki... no, saj ime ni važno ... Proti vasi padajoč, breg, položen,
gol, midva tičiva za samotnim brmovim grmičkom — oh, ko da ga imam pred očmi: tiste štrleče vejice z bodečimi iglicami z modrikastimi črticami po sredini, tisti mladi vršički, za prst dolgi, svetlo zeleni — da, poletje prihaja... Leživa torej v plitvi kotanji, ravno toliko je globoka, da ne bi videl utrjene cerkve in bunkerjev tam spodaj, če bi se še z glavo prižel k tlom — in oni mene tudi ne! ... Granate treskajo po naših položajih, druga'za drugo, brez presledka, na gosto, skoraj da ni metra, kamor bi še ne bilo udarilo, v ušesih skeli, po zraku piskajo drobci, prst te zasiplje, okus po zemlji imaš v ustih, smrdi po razstrelivu, st.okajo ranjenci — pot me obliva, da, najraje bi imel glavo zarito v rušo ves čas, ne le kadar eksplodira prav blizu, a se pred drugimi sramujem — Pavel pa — Pavel — svojo velikansko glavačo obrača visoko dvignjeno k meni — in — iz švabobrancev —- norce brije! Se reži! Na vsa usta se rezi!
Da, znal je biti hraber, ali se vsaj narediti hrabrega ta komisar, kadar je že naneslo tako, da se ni mogel izmuzniti, ne da bi drugi opazili — znal pa je v drugih okoliščinah tudi paziti, o še kako paziti na svojo glavo! Tisti juriš, tedaj, ko sem zaplenil, mavzerico — kaj se ni zgodilo takole...?
In neverjetno podrobno se je obnovil pred Alešem viharni doživljaj — morda celo bolj, kakor se ga je bil zavedal v skrajni napetosti takrat sproti med dogajanjem:
Potem ko je on, ki je bil med pokanjem pri-jurišal tretji v postojanko, pograbil mavzerico v veži pod stopniščem in se pognal nazaj v zaklon, za vrata zadimljene sobe, in se je raztreščila v veži ročna granata, ki jo je zabrisal proti njemu orožnik iz gorečega nadstropja, je planil proti stopnicam neki drug borec s pisanim šalom okrog vratu — tisti, ki je poprej v sobi grabil tobak — zagnal gor nasekano bombo ter skočil nazaj na varno; po ogluši j ivi eksploziji bombe — kakor da so bili vsi orožniki v nadstropju mrtvi
ali vsaj v zadnjih vzdihljajih — razen prasketa ognja ni bilo slišati ničesar več!
Šele tedaj je pridirjal skozi vhodni bunker Pavel, šele tedaj, ko je kazalo, da je že vsega konec! Seveda, računal je, da je prišel čas, ko se lahko poceni postavi — saj dokler je bila borba ostra, ga ni bilo videti pred linami! A se je uračunah enega Nemca le še ni pobralo, prežal je na vrhu stopnišča, in ko se jc Pavel, zmagovito nasmejan, prikazal v veži — pok — zadet! Tisti borec s šalom in še eden v razpetem plašču, ki se je tedaj od nekod pojavil v veži, sta nato z bombami vdrla gor po stopnicah — on, Aleš, pa je v istem hipu pograbil hudo ranjenega Pavla, že na tleh, in ga odvlekel ven, na varno ...
Da, tako je šla ta zadevščina in takšno Je bilo to Pavlovo junaštvo..", je bilo zdaj Alešu popolnoma jasno. In čisto pošteno je pri tem mislil. Pač se ni zavedal, da gleda danes, po toliko tednih, po toliko preblodencm in prešanja* nem, na burni pripetljaj mogoče vendarle malo drugače kakor v tistem časku, ko se je pred njim in z njim dogajal. Tudi ne bi sedaj jemal za resno, če bi mu kdo hotel dopovedati, da mu spomin po ranitvi tudi tam,- kjer je ohranjen, celo na tako globoko doživetje mogoče le ni docela zanesljiv, da so v njem mogoče le kake b*m nje ali luknjice, pa da mu jih okrnjeni možgan'i ne da bi sam vedel, mašijo s čim, kar je bil doživel kje drugje, kdaj drugič, s kom drugim . .< ali pa da mu jih mogoče mašijo celo le z domišljijo?
Saj ne zavidam Pavlu, je hotel Aleš nazadnje prepričati samega sebe. če je že dobil red hrabrosti, ki ga menda prejemajo predvsem presku-Šeni komandanti in komisarji — naj ga ima! A potem sem tudi jaz'zaslužil vsaj medaljo za hrabrost, ko sem kot prostovoljec pri jurišu v P°~ stojanko zaplenil puško! Saj Pavel je v partiza nih od razpada Italije kakor jaz — že res, P°!7trfj je bil v internaciji in še poprej je menda ne
delal na terenu — saj pa je tudi starejši
kal^r
jaz — a priboril si orožja ni nikoli nobenega-
Sejem smučarske opreme v Tržiču
V sindikalni dvorani v Tržiču je bil v torek, 5. decembra popoldne sejem rabljene smučarske, sankaške in drsalne opreme, ki ga je tako, kot prejšnja leta organiziral smučarski* klub Tržič. Med obiskovalci sejma, največ je bilo mladine, smo srečali tudi enega od organizatorjev vsakoletnega sejma, nekdanjega smučarskega reprezentanta in sedanjega tehničnega vodjo mladincev in članov pri smučarskem klubu Tržič .Petra KRIŽAJA, ki jc o sojmu rabljene smučarske opreme povedal tole:
»Naš klub organizira takle sejem vsako leto, in to predvsem zaradi najmlajših ljubi-
teljev smučanja. Otroci hitro rastejo, smučarska oprema, predvsem čevlji in smuči, je iz leta v leto premajhna, star. ši pa ne morejo vsako leto kupovati nove. Otroška smučarska oprema ni tako poceni, zato lahko vsak na takem sejmu kupi poceni rabljeno, vendar še uporabno opremo za smučanje. Da je to res, potrjuje današnji sejem, saj je največ zanimanja prav za otroške smuči in »pancerje«. Le-ti so na primer vsaj 50 od-stotkov cenejši kot v trgovini. Podobno velja tudi za ostalo smučarsko opremo. Cena za otroške čevlje se na tem sejmu giblje med 10 in 15 tisočaki, novi otroški čev-
lji za smučanje P^ stanejo vsaj 40.000 starih dinarjev. Enako razmerje je tudi prt smučarski opremi za odrasle. Sam sem dal na primer za nove smučarske čevlje 35 jur. jev, jih uporabljal eno sezono, danes pa jih nameravam prodati za 18 starih tisočakov. Povedati moram, da na sejmu ne prodajamo slabega blaga in o kakšnem 'okoli prinašanju' ni govora.
čeprav Je na današnjem sejmu veliko obiskovalcev in kupcev, sodim, da bi jih bilo še več, če bi bil sejem v soboto, recimo od 9. ure dalje. Tako pa traja le tri ure.«
T. Košnjek
Nedeljska družinska idila
Nedelja je strahovito, ne-Znansko in nepreklicno najbolj dolgočasen dan za vse člane naše številne družine. Običajno je dopoldne na nogah le mama, ki hiti s pripravljanjem nedeljskega kosila za zelo pozno vstajajoče, godmjave in krmežljavo sitne sobotne ponočnjake, ki bi se jim zdel nepopravljiv greh, če bi ostali vsaj en sobotni veier v letu doma.
Tako vstajanje v nedeljo Zjutraj ali bolje v nedeljo dopoldne poteka po nekem ustaljenem zaporedju: pozne, je se je kdo vrnil, pozneje vstane. Sama sem navadno Med zadnjimi, s to razliko, da imam za poležavanje čisto dostojno in lepo opravičilo. Preden oberem in pobc-..Tem v soboto ponoči vse sestre in brate iz raznih disco klubov in drugih zabavišč, je ura polnoči in več. Medtem ko oni kinkajo, zehajo in se Pretegujejo na sedežih okoli Mene, imam sama dovolj PPravka, da mi ne pokaže svojih zahrbtnih zob poledenela cesta ali oster ovinek.
FILMSKI SPORED
. Mama jih, jasno, ponoči ne iaka, čeprav jo vedno skrbi l'[ 'udi zanima, kje naj bi bdi. Sicer pa je postala žc tQk psiholog, da ji naslednji dan ni treba prav nič spra-\evati, kako-so se njeni otro--lčki kaj zabavali. Modro l,gunet da se je Miran spet Porekel s punco, ker zjutraj *!cPrestano tišči k vodi, kar {* »(-'zmotljiv znak', da se je '/ revež, od razočaranja na. pt'; sestra Polona se kremži 2 ,laibolj trapastim izraz.om
na
svetli, kar nedvoumno p
Ie"\ da je njend nova sim-pi"ija še pogledal ni; sestra ana pa neprestano tuli, da v  tak zanikrn* lokal ne
Je
sPrin>;
n;hre   vr.   kaj šele
njen zagamani butec, ki ga ima po dveh letih vrh glave in čez.
Tako so vsi na moč nesreč, ni, razočarani nad samim seboj in svetom, še najbolj pa nad nedeljo, ki se v takem razpoloženju preveša v najbolj obupno dolgočasni popoldan. Redka sreča je, če pokažejo toliko volje, da vse popoldne presedijo ob taroku. Navadno posedajo zdaj tu zdaj tam, brez miru, s stalnim negodovanjem in ja-dikovanjem. Vsak bi rad počel kaj posepnega, kaj takega, kar bi mu povrnilo vsaj kanček dobre volje. Njihovi interesi in želje so dokaj jas. ni, a kaj, ko so preleni in preveč naveličani, da bi se jim ljubilo želje tudi uresničiti.
Miran vsako nedeljo kot obseden prebira nedeljsko izdajo Dela. Ko misli, da je po bežnem branju naslovov — morajo biti precej vidni, skoraj vsiljivi — dovolj seznanjen z dogodki doma in po svetit, se intenzivno začne ukvarjati z branjem filmskega sporeda. Sprva je za dober film pripravljen sest i-celo na vlak ali avtobus, pozneje že najde vzrok, ki mu to povsem onemogoči. Nato neskončno dolgo ugotavlja, kaj naj bi bilo dobrega v vaških kinematografih. Ko le strokovno ugotovi, da je v pičli izbiri film Kavboj z Rdeče reke boljši od filma Kavboj Z Rumene reke, se zaradi oddaljenosti kinematografa spet premisli. Po svojih stalnih nedeljskih monologih ob prebiratijit sporeda se zanesljivo vedno odloči za najbližji kinematograf.
MODNI DIALOG
Poloni se zdi, da je nedeljsko popoldne pat najprimernejši čas.' da si v nenehnih
besednih spopadih zagotovi primerno finančno udeležbo staršev ob nakupu novih ob. lek. Presenetljivo natančno ugotavlja, kako izbran okus ima večina obiskovalk disco kluba. Pri tem'nas tako prepriča, da nam poslane več kot jasno, da je videti ona v svojem novem modernem hlačnem pletenem kompletu pravo staromodno strašilo, ki je vredno pomilovalnih in usmiljenih pogledov okolice. Ognjevita prepričevanja, da ima solidno in zavidanja vredno garderobo, se končujejo ob njenem vpitju, bes. nem cviljenju, dokler ne prerastejo v histerične izbruhe in vzdihe, da je najbolj osovraženo in nesrečno bitje pod soncem, ki pri domačih ne najde niti trohice razume, vanja, kaj šele potrebne pomoči!
Če se nedeljsko popoldne izpolni še z obiskom, je mera polna. Vsak v svojem kotu čepi in čaka tisti srečni tre. nutek, ko se bo sorodnica ali znanka odločila oditi, da bo potem lahko spet 'glasno stresal svojo slabo voljo na drugega.        . '
Zvečer je ozračje mirnejše, kajti nekaj se jih odloči iti ven, v kino ali kavarno. Ja>ia spet s svojim zagamanim butcem, ki po takem nedeljskem popoldnevu postandne. nadoma ves srčkan in ljub, Miran pa po -sili razmer — sam. Polona ostane doma, na robu živčnega zloma, a še s toliko moči, da se spravi name. Tedaj prvič prostovoljno začnem iskati nesrečnega brata in spet naveličano se-, stro, da bi jih pripeljala, v varno zavetje doma. Se sreča, da je pozna ura in da je ljubke nedeljske družinske idile s krajšimi pretresi zanesljivo konec.
D. Sedej
Najbrž se tudi strugi nekdaj kristalno čiste poljanske Sore gabi nesnaga, s katero jo brezobzirno zasipajo industrijski in drugi obrati, nanizani vzdolž njenih bregov. Ob zadnjem deževju jc izbruhala precej odpadkov, ki ji jemljejo sloves ene najlepših gorenj sklh*rek. Na obrežnem grmovju so obvi-sele polivinilaste vrečke, cunje in plastične posode. Bo kdo kaj ukrenil? Lahko bi, saj krivcev ni težko najti. Novoletne jelke so sicer lepa zadeva, toda najlepši okras drevja sta še vedno sneg in v ledene sveče sprijet led. Plastičnih »okraskov« si zares ne želimo, (ig) — Foto: F. Perdan
Kam s svinjskimi kožami ?
Vsako leto so kmetovalci iz Gorij in okolice ob zakolu prašičev lahko oddali svinjske kože v zadrugi v Gorjah. Zadruga je na primer lani imela organiziran odkup kož dvakrat na teden. Lotos pa kož v Gorjah ne sprejema in tudi na Bledu ni organizira-
nega odkupa. Sele v 12 kilometrov oddaljeni klavnici v Radovljici jih je moč oddati. Številni kmetovalci so zaradi te novosti precej nejevoljni. Mnogi kože zdaj raje od vržejo ali zakopljejo, ker se jim jih v sorazmerno oddaljeno Radovlj-ico ne izplača voziti.
J. Ambrožič
Predavanje o Kilimandžaru
Delavska univerza Jesenice jc minulo soboto organizirala v domu upokojencev na Jesenicah predavanje Marka Butinarja   o Kilimandžaru.
Predavanje je bilo zanimivo, z več lepimi diapozitivi, obisk pa tolikšen, da je bila dvorana premajhna.
D. S.
1
ISLOVENIJ&IGS
•*.*>.     LJUBLJANA <^V.»' ••••••»•••••••
.•v« v
in prodaja na novoletnem
sejmu v Kranju
stanovanjsko pohištvo
stavbeno pohištvo keramiko gradbeni material
velika izbira popust
Gozd - Martuljk pred zimsko sezono
Med kraji gornje savske doline, med Mojstrano in Kranjsko goro, je morda prav Gozd-Martuljk edini, kd se lahko ponaša s čudovito naravno okolico okoliških vr. hov, z zolo ugodno klimo, s precejšnjima možnostmi za uspešen nadaljnji turistični razvoj. Z uresničitvijo že sprejetega zazidalnega načrta, ki med drugim obsega več gostinskih objektov, več rekreaoijskih objektov in novih smučišč, bo z leti tudi v Gozd-Martuljku v zimski sezoni zelo živahno.
Gozd-Martuljk pa ne sameva tudi v sedanjem zimskem času, saj ima dovolj terenov za smučanje ter vlečnico, ki jo je postavilo podjetje Via-tor z Jesenic. Ne manjka tudi zadovoljivih gostinskih storitev depandanse hotela Špik in Rozmanovega doma ter zasebnega gostišča, gostom pa ponujajo sobe tudi zasebniki ter trgovsko podjetje Rožca. Oba hotela v Gozd-Martul jku sta last Viatorja, ki ne ponuja le storitev po zmernih cenah, temveč poskrbi tudi za zabavo gostov. Drugi hoteli in gostišča po gornje savski dolini najbrž čakajo resnične prave zimske sezone in ne ponujajo gostom druge zabave kot v kopališčih in na kegljiščih. Le v Viatorjevem hotelu v Gozd-Martul jku prirejajo vsako soboto in nedeljo ples. Nič čudnega, če imajo več kot zadovoljiv obisk prav vsako soboto in nedeljo.
Pri jeseniškem Viatorju predvidevajo, da bodo že prihodnje leto lahko začeli z uresničevanjem novega načrta, ki predvideva med drugim tudi dve novi vlečnici v Gozd-Martuljku. Za zdaj so temeljito obnovili depandanso hotela Špik, kjer so uredili popdlnoma novo kuhinjo in druge prostore, uredili kurilnico in  napeljali avtoma-
tično centralno kurjavo. Uredili so prav vse razen zgornjega dela, kjer imajo sobe , za goste. Pravijo, da bodo za zdaj ostale cene storitvam nespremenjene
Gozd-Martuljk pa se spreminja tudi z novimi vikend hišami, ki jih gradijo nedaleč stran od ceste ob vstopu v Gozd-Martuljk. Prav zdaj je v avli občinske skupščine razgrnjen zazidalni načrt vi-
kend hišic v Gozd-Martuljku, ki predvideva še nekaj novih počitniških hiš v tem predelu.
Skratka, jeseniški Viator se je s svojima dvema hoteloma v Martuljku dobro pripravil na novo zimsko sezono, ki bo posebno ob vlečnico privabil številne smučarje. Nedvomno pa se Gozd-Martnljku v naslednjih nekaj letih obeta še bogatejša in pestrejša zimska sezona. D. Sedej
Zakaj hotel ne v Kamniku
Ni skrivnost, da turizem v kamniški občini šepa. Domačih turistov jc iz leta v leto manj, tujih pa nekaj več. Poprečno se domači gosti zadržujejo dva in pol dneva, tujci pa okrog tri dni.
Področje gostinstva in turizma je menda med najslabše razvitimi panogami v občini. Tega se dobro zavedajo družbenopolitični in turistični delavci. Srednjeročni plan predvideva močan pospešek v tej smeri. Predvidena je gradnja novega hotela ob spodnji postaji žičnice na Veliko planino, restavracije na Veliki planini, ureditev sistema žičnic, graditev šest-steznega kegljišča in ureditev ter razširitev restavracije Planika. Skupne naložbe v gostinstvu in turizmu bodo v prihodnjih treh letih znašale 71 milijonov dinarjev.
Ko so razpravljali o srednjeročnem planu razvoja občine, so občani večkrat zastavili vprašanje, zakaj bodo novi hotel gradili ob spodnji postaji žičnice in ne v Kamniku.
Predsednik občinske skupščine Vinko Gobec je zato na VeČ sestankih pojasnil stališče občinske skupščine do tega vprašanja;
»investitor hotela bo Viator in ne občinska "skupščina. Nimamo drugega ponudnika, da bi lahko določili naše pogoje. Vse dobre in slabe strani gradnje hotela ob spodnji postaji žičnice na Veliko planino bodo prizadele investitorja in ne občino. Ko se bo kdo javil, da želi graditi hotel v Kamniku, mu bomo takoj določili zemljišče za gradnjo.«
J. Vidic
Priznanje TD Bied
Predstavniki turističnega društva Bled so v soboto dobili v Rovinju priznanje turistične zveze Jugoslavije. Turistična zveza Jugoslavije je lotos namreč prvič podelila priznanja  tistim turističnim
krajem, ki so imali najbolje organizirano zabavno življenje za svoje goste. Priznanje modri konjiček so predstavniki turističnega društva dohodi na posebni prireditvi.
Dobri obeti pred zimo
Strokovni odbor za turizem in gostinstvo Kranj pri republiški gospodarski zbornici je v torek na Bledu med drugim razpravljal tudd o pripravah na letošnjo zimsko sezono. Menili so, da si na Gorenjskem letošnjo zimo lahko obetamo dobro sezono (če bo le dovolj snega) saj so številne agencije in posamezniki že rezervirali večino športnih zmogljivosti. Razen tega pa so v smučarskih središčih za goste pripravili tudi nekatere novosti.
V Kranjski gori bodo še ta mesec odprli nov hotel s 160 posteljami, razen tega pa bodo postavili tudi dve novi vlečnici. Pričakujejo, da bo letošnja sezona boljša od lanske, saj so na primer sa-
mo za novoletne praznike morali številne goste odkloniti. V Bohinju letos pričakujejo še več ameriških go-sfbv kot lani. Dogovorili so se namreč kar za devet čarterskih poletov. Novost, ki so jo pripravili, so krajše vlečnice v dolini. Na ameriške in kanadske goste so se letos preusmerili tudi na Bledu. Pričakujejo, da bo Zatrnik letos prvič zaživel v pravi smučarski sezoni, saj so potrebne naprave končane in smučišča urejena. Škodni je le, da še ni uresničen program glede oskrbe smučar-
jev. Na Zatrniku bodo nam reč. tudi to zimo le zasilne stojnice, prevozi gostov z Bleda na Zatrnik pa bodo prav zaradi tega zelo pogosti. In kako je na Krvavcu? ličnica bo obratovala, med letom pa so uredili še nekatera smučišča, tako da bo smuka mogoča že ob dobri podi snega.
Podobno so se pripravili na zimsko se/ono tudi drugje na Gorenjskem. Napovedi so torej ugodne in turistični delavci so pripravljeni. Čakajo le še na sneg.
A. f-
1%} ljubljanska banka
ive naloge zdravstvenega varstva prebivalstva SR Slovenije do 1975. leta
Letošnji III. kongres slovenskih zdravnikov je razpravljal o zdravstvenem stanju prebivalstva in o dolu zdravstvene službe v SR Sloveniji ter postavili slovenski zdravstveni službi in slovenski javnosti okvirni program neodložljivih nalog zdravstvenega varstva prebivalstva SR Slovenije do 1975. leta.
Menim, da je pomembno, da se s temi nalogami seznani čim širši krog državljanov, med njimi tudi naši bralci. Kajti, neodložljivih nalog zdravstvenega varstva neke dežele ali neke skupine ni možno izvesti brez aktivnega moralnega in materialnega sodelovanja vsega prizadetega prebivalstva.
Po mnenju III. kongresa slovenskih zdravnikov so ne-odlož.Ljive naloge zdravstvenega varstva prebivalstva SR Slovenije do 1975. leta naslednje:
1. Izboljšati odnose med zdravstvenim delavcem in bolnikom.
2. Omogočiti hitrejšo in enakomernejšo realizacijo pravic prebivalstva in zdravstvenega varstva.
3. Sistematično spremljati in urejati človekovo in širše okolje.
4. Na področju varstva matere, otroka in šolske mladine moramo ustvariti pogoje Za izvajanje sistematičnih zdravstvenih pregledov vseh otrok starih 3 leta in s tem bistveno vplivati na zdravstveno stanje predšolskega otroka, ki ga doslej še ne nadziramo.
5. Z novimi stalnimi strokovnimi zdravstvenimi kadri °niogočiti izvajanje sistematičnega zdravstvenega varstva Šolarjev in šolske mladine unij v kmetijskih območjih toBMrj mestnih središč.
6. Potrebno je okrepiti zdravstveno varstvo YaJ^nccv-
7. Potrebno je odpraviti de. ncitarnost zobozdravstvenega V£K"stva otrok in mladine.
Zaradi upadanja rodnosti Prebivalstva mora družba *°t celota ukreniti vse za izboljšanje socialnoekonomskih r*fcnaer družin z več otroki.
. »«'Na področju reprodukci-^ 'n planiranja družine mo-2 zdravstvena vzgoja žena in ekletpostati organizirana in
Planirana medicinska dejav- ' nost.
, JO, Potrebno  je zagotoviti adrovske in materialne po-*°J« za patrpnažno službo in
za nego na domu kroničnih bolnikov in ostarelega in invalidnega prebivalstva.
11. Potrebno jc organizirati in izvajata boj proti kroničnim boleznim in zato moramo uvesti sistematične zdravstvene preglede 40 let in več starega prebivalstva na dispanzerski način, a za zgodnje odkrivanje kroničnih bolezni srca in ožilja, dihal, duševnih motenj, sladkorne bolezni M; ter za preprečevanje zgodnje invalidnosti in smrti.
12. Usmeriti se na izkoreninjenje tuberkuloze kot množične socialne bolezni.
13. S sistematičnim in intenzivnim dispanzerskim delom odkrivati in spremljati bolnike s sladkorno bolezni-znijo, da bi preprečili komplikacije in invalidnost.
14. Okrepiti moramo sistematično odkrivanje raka, predvsem na prsih in spolovilih pri ženah ter na koži, v ustih in grlu in povsod, kjer so podane možnosti zgodnjega odkrivanja in u s peš n ega zd ravl jenja.
15. Pričeti razvijati učinkovito psihiatrično dispanzersko delo.
16. V nevrološki službi moramo popraviti izredno pomanjkanje posteljnega fonda in strokovnega kadra.
17. Potrebno je izvajati širšo preventivno dejavnost prota epidemiji poškodb.
18. Potrebno je izboljšati urgentno medicinsko pomoč in moramo zato na območju cele republike urediti funkcionalno razporeditev reševalne službe, ki se mora preusmeriti na dajanje kvalitetne prve pomoči na kraju nezgode oziroma na kraju hudo obolelega prebivalca ter na strokovni prevoz poškodovancev in bolnikov.
19. Čimprej in čimbolj zaje. zitj številčno naraščanje delovnih invalidov.
20. Potrebno je omogočiti nadaljnji strokovni razvoj službe medicine dela, ki naj se v čim večji meri preusmeri v preventivno dejavnost v obratnih ambulantah in dispanzerjih za medicino dela.
21. Zdravstveno-vzgojno delo mora postati sestavni dol vsake zdravstvene dejavnosti in
22. Potrebno je sistematično in organizirano kadrovsko ojačati predvsem deficitarno sJužbo splošne medicine, ambulantno specialistično službo in dejavnost specializirane so. cialno-medicinske in epide-miolo.ško-higienske dejavnosti ter izboljšati statistično analitično službo v zdravstvu.
dr. Mario Kocijančič
USPEŠNA
NOVEMBRSKA
AKCIJA
za zbiranje odpadnega papirja in krp
Unija-Papir servis, Ljubljana, Pod ježami je za Društvo SRS za boj proti raku zbrala v novembru 1972 60.400 kg odpadnega papirja in 350 kg krp v naslednjih krajih Dolenjske in Gorenjske:
Domžale	(8/11-1972)	1.460 kg
Jesenice	(16/11-1972)	11300 kg
Kamnik	(6,11-1972)	5.820 kg
Kočevje	(27/11-1972)	860 kg
Kranj	(13/11 1972)	1.300 kg
Krško	(24/11-1972)	6.010 kg
Litija	(10/11-1972)	740 kg
Novo mesto	(22/11-1972)	2.900 kg hi 350 kg krp
Skofja 1 ok.	(20/11-1972)	860 kg
Trbovlje	(22/11 1972)	2.680 kg
Tržič	(27/11-1972)	17.296 kg
Papir so darovali predvsem občani, šolska mladina In trgovine.
VSEM DAROVALCEM ISKRENA HVALA!
Naslednja zbiralna akcija bo v mesecu APRILU 1973, zato vljudno prosimo, da do takrat hranite odpadni papir in krpe. Točne dneve zbiranja bomo pravočasno objavili.
DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU 61105 LJUBLJANA, pp. 25 Komenskcga 4 telefon 322-862 (od 9. do 12. ure) Žiro račun: 50101-678^9189
Popolno nerazumevanje za probleme Ljudske tehnike
Kje so vzroki, da Ljudska tehnika na Jesenicah ne najde izhoda in vztrajno nazaduje?
Pred leti je občinska zveza Ljudske tehnike (zdaj se imenuje organizacija za tehnično kulturo) na Jesenicah združevala številne mlade in starejše ljubitelje modelarstva, padalstva, jadralstva itd. Njeni člani niso tvorili le eno izmed številnih organizacij, ampak so uspevali tudi kot zelo prizadevni in uspešni člani na raznih srečanjih in tekmovanjih. Bilo je razumljivo, da v tako industrijsko razviti občini deluje tako kvalitetna in številna skupina mladih iznaj-diteljev, novatorjev ali samo vernih ljubiteljev vse dejavnosti, ki vključuje vse tehnične dosežke.
Že nekaj let pa na Jesenicah Ljudska tehnika životari, saj od nekdanjih dvajset organizacij delujejo le še štiri društva    Ljudske tehnike:
/O ljubljanska banka
manjša skupina na osnovni šoli Prežihov Voranc, na Železarsko izobraževalnem centru, filmska skupina Odeon ter fotoklub Andrej Prešern. Tako stanje povsem razumljivo pojasnjujejo podatki o financiranju Ljudske tehnike: letna dotacija leta 1970 je bila 17.000 dinarjev, leta 1971 13.000 dinarjev in naslednje leto 12.000 dinarjev. Ce upoštevamo še dejstva, da nimajo njeni člani primernih prostorov za svojo dejavnost, da jim primanjkuje primernih aparatov in rekvizitov, da ob tako pičlih finančnih sredstvih ne morejo pričakovati mentorstva sposobnih mladih tehnikov in inženirjev, potem lahko le še ugotovimo, da Ljudska tehnika resnično životari. Se več: ne gre le po polževo naprej, temveč stopa na rakovo pot.
S temi skromnimi finančnimi sredstvi Ljudska tehnika na Jesenicah razvija izven-šolsko dejavnost v krožkih Ljudske tehnike na posamez-
nih šolah, za višjo stopnjo tehnične kulture pa ji občutno primanjkuje sredstev, kadrov in prostorov. Tako životari v občini, ki bi ji kot industrijsko zelo razvita mo-. rala dati vse možnosti in ji posvetiti več pozornosti, Če hoče vzgojiti iznajditelje in novatorje. Tako bedno životari v času, ko tako zelo poudarjamo pomen splošnega ljudskega odpora, ko ne gre podcenjevati pomena Ljudske tehnike za splošni ljudski odpor.
Tako stanje pa ni značilno le za jeseniško občino. Podobne probleme imajo po vseh gorenjskih občinah in jih bolj ali manj uspešno tudi rešujejo. To ugotavljajo na raznih posvetih, ki jih pripravljajo vse občinske zveze gorenjskih Ljudskih tehnik. Tako so ugotavljali na nedavnem posvetu v Kranju, o tem se bodo najbrž menili tudi 22. decembra, ko sc bodo zbrali v Radovljici in se domenili o sodelovanju go-
renjskih Ljudskih tehnik na praznovanju ob 1000-lctniel Škofje Loke.
Ob podatkih o financiranja (pred 15. leti je na primer dobila jeseniška Ljudska tehnika 60.000 dinarjev dotacij, letos le 12.000 dinarjev) so so zamislili tudi pri občinski konferenci ZMS Jesenice. Skupaj s predstavniki Ljudske tehnike pripravljajo posvet d nadaljnjem delovanja Ljudske tehnike.
Verjetno bomo morali kar kmalu jemati probleme Ljudske tehnike dokaj resno, jI pomagati in ji nuditi vso materialno in moralno pomofi ter ji omogočiti vsaj tolikšno dejavnost, kot jo je imela pred leti. Na Jesenicah, kjer je v Železarni zaposlenih pre* cej mladih inženirjev in teh* nikov, to ne bo težka naloga« Le priznanje ji je treba dati, jo materialno podpreti in jo tako obravnavati, kot zaradi svoje pomembne vloge tudi zasluži.
D. SedeJ
-& t;
Ob jubileju Kokre je 37 delavcev z najdaljšim stažem pri tem podjetju dobilo denarne nagrade, 48 delavcev pa ure. Ob tej priložnosti so se z denarnimi nagradami spomnili tudi Kokrinih upokojencev. Na sliki: Predsednik delavskega sveta podjetja Vilko Papler izroča nagrado Polonci Erce in Francki žumer.
25
LET
v
VćkruL
• .Mi i
REBRNI
JUBILEJI O
Nič ni bolj razveseljivega kot praznovanje jubileja ob solidnih gospodarskih uspehih, na trdni gospodarski osnovi, ki tudi ne dopušča nobenega dvoma o prav tako uspešni bodočnosti. Veletr-jovsko podjetje Kokra Kranj zaključuje svoje jubilejno leto z rekordnim prometom. Letos bodo dosegli najvišjo realizacijo blagovnega prome. ta, odkar Kokra obstaja — 280 milijonov din. še nikoli n| Kokra prodala toliko blaga kot prav letos. Sploh je leto 1972 za to trgovsko podjetje nekaj posebnega: letos so se površine Kokrinih skladišč skoraj podvojile, maloprodaj, ne zmogljivosti so večje za Več kot 100 odstotkov, obnovljeno je nekaj prodajaln, urejeni novi garažni prostori, število članov kolektiva Je trenutno 541, kar Je skoraj petkrat več kot pred desetimi leti, od tega deluje v samoupravnih organih podjetja petina zaposlenih.
V svoji rasti pa podjetje seveda ni šlo mimo težav in problemov. Rojstvo današnje, ga velet rgovskega podjetja Kokra sega v leto 1947, novo obdobje v zgodovini pa je letnica 1951, ko je z združitvijo okrajnega magazina Kranj in okrajnega trgovskega podjetja Prehrana Kranj ustanovljeno Trgovsko podjetje za Gorenjsko na veliko Kokra Kranj. Kasneje se je Kokri priključilo še nekaj trgovskih podjetij. Takšno podjetje je hido uspešno zlasti na področju veleprodaje in osnovnega preskrbovanja prebivalstva na Gorenjskem pa tudi drugod po državi. Spre-
menjene tržne razmere in notranje težave so za nekaj časa zavrle razvoj podjetja. Po letu 1962 je podjetje s pripojitvijo nekaterih manjših organizacij spet začelo oživljati svojo dejavnost. Kokra se je vključila med največja vele-trgovska podjetja tekstilno galanterijske stroke. Po reformi je zaživela tudi zunanjetrgovinska dejavnost v podjetju.
In Kokra danes? To Je gospodarska organizacija s sodobno in smotrno notranjo organizacijo dela ln poslovanja, z razvejano strukturo samoupravnih organov ter z
vsestransko izdelano notranjo samoupravno zakonodajo. Ukvarja se z grosistično, de-tajlistično in zunanje trgovinsko dejavnostjo. Podjetje je specializirano za poslovanje s tekstilom in galanterijo, skozi skladišča in prodajalne pa gre kakšnih 10.090 vrst blaga.
Morda še nekaj številk za kar najbolj nazoren- pregled rasti in razvoja v 25 letih. Medtem ko je na začetku podjetje s 55 zaposlenimi delovalo na komaj 560 kvadratnih metrih površine, pa danes ta moderna^ trgovska organizacija posluje na 5575 kvadratnih metrih prodajne površine ter 6870 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov. V letu 1972 ima Kokra 21 pro. daijnih enot, in sicer v Kranju, v Tržiču, na Bledu, Jesenicah, v Škof j i Loki, Žireh, Metliki in tudi v Novem Sadu. 2e lani so bile drobno prodajne zmogljivosti za desetkrat večje kot pred desetimi leti, z dograditvijo veleblagovnice Globus, v kateri ima Kokra 3200 kvadratnih
metrov površine, pa so se te kapacitete še podvojile.
Ko tako pregledujemo razvoj Kokre, moramo omeniti tudi to, da ni naraslo samo število zaposlenih, pač pa se je obenem tudi Izboljševala njihova kvalifikacijska struk, tura. Tudi načelo kadrovske politike v podjetju je tako, da imajo načeloma vsi zaposleni možnost nadaljnjega šo-lan j a in strokovnega usposab. Ijanja, ob seveda nenehni skrbi za dotok novih kadrov.
Samoupravljanje se je v Kokri začelo razvijati bolj organizirano z letom 1963. Sedanja samoupravna in poslovno organizacijska ureditev Kokre temelji predvsem na nujnosti in zahtevi po taki organizaciji služb in razporeditvi delovnih mest, ki objektivno omogočata racionalno opravljanje delovnih dolžnosti, učinkovito vodenje poslov, obstoječa razvejanost samoupravne strukture v podjetju pa naj bi dala kar največ možnosti za uveljavitev iniciative vseh delavcev.
-Os
Direktor Kokre Ivo šefic Je na slovesnosti ob 25-letnici spregovoril o začetkih podjetja, o težavah ter o uspehih.
Ob 25 obletnici ustanovitve veletrgovskega podjetja Kokre Kranj je bila v kl-nodvorani Center v Kranju svečana proslava, ki so se je poleg članov kolektiva udeležili tudi predsednik skupščine občine Slavko Zalokar, predstavniki družbenopolitičnega življenja v občini ter predstavniki podjetij, s katerimi ima Kokra poslovne odnose.
■ (ntnr-
VELETRGOVINA
IVI L.A
RESTAVRACIJA
obus
vam poleg že znanih gostinskih storitev hudi tudi od 11.12. dalje
DNEVNI M E N U
za 11,00 oziroma 15,00 din
Priporočamo se za obisk! Veletrgovina ŽIVILA Kranj
GRADITELJI!
Preski bite si pravočasno
gradbeni material
ljubljanske opekarne
Obveščamo vse graditelje in ostale interesente, da bodo imele na voljo vse opečne **delke preko zime.
V industrijski prodajalni Je na voljo tudi ves gradbeni material in stavbno pohištvo.
Vse Informacije daje prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na ^Vrhovce 2 telefon št. 61-965 in 61-805 ter zastopnika za Gorenjsko And rej SMOLEJ, Kranj - Nazorjeva 4 (poleg nebotičnika), telefon 23-138, KZ Bled, telefon št. 77-425.
Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju! Solidne cene — hitra dobava
Na podlagi pravilnika o podeljevanju občinskega priznanja osvobodilne fronte slovenskega naroda komisija za podeljevanje priznanj pri občinski konferenci SZDL Tržič
objavlja
da je odprt rok za predlaganje kandidatov za podelitev občinskih priznanj of v letu 1973
Ob priliki obletnice OF, 27. aprila, bodo podeljena priznanja OF zaslužnim organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosežkom trajnejšega pomena in so s tem vplivali na uveljavljanje in razvoj' socialističnega družbenopolitičnega sistema socialističnih družbenih odnosov, jia razvoj samoupravljanja, zlasti pa za dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Predvsem pa tisti, ki prostovoljno opravljajo družbeno delo in izredno izstopajo s svojo prizadevnostjo in požrtvovalnostjo ter z delovnimi uspehi kjerkoli v svojem okolju. Predlog za podelitev lahko podajo organizacije SZDL, druge družbenopolitične organizacije, samoupravne skupnosti in njihovi organi ter posamezniki.
Predlogi morajo vsebovati osebne podatke in obširno utemeljitev razlogov in pogojev zaradi katerih naj predlagani kandidat prejme priznanje OF. Zadnji rok za prijave je 1. marec 1973. Kasneje podanih predlogov komisija ne bo upoštevala. Predloge sprejema komisija za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Tržič.
Komunalni servis Kranj
obvešča" vse potrošnike — graditelje stanovanjskih hiš, da prodaja razne vrste parketa in keramike raznih dimenzij in kvalitet z znižanimi cenami, ker gre za razprodajo parketov in keramike manjših površin.
Razprodaja bo obe soboti dne 16. in 23. 12. 1972 v skladišču na Primsko-vem (RLičigajeva cesta) od 7. do 15. ure.
Izkoristite ugodno priložnost.
5LAS * 20. STRAN
SREDA — H. decembra 1972
	m.	TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
ugodnih (	triglav in pižame ;enah v pi	Nudimo vam zimske spalne srajce iz flanele in kosmatega polycrepa po odajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču
VELETRGOVINA f ^^^^^fc^i^^^^^^   •* J^nmim ^^^^^^^^^^^^^^
S1. decembrom smo spet začeli s KLASIČNO PRODAJO MESA v potrošniškem centru
BITNJE
Priporočamo se za nakup!
Veletrgovina ŽIVILA Kranj
Razpisna komisija za imenovanje direktorja
KOVINSKEGA PODJETJA KRANJ
Jezerska cesta 40
razpisuje po 85. členu statuta podjetja delovno mesto
direktorja
(reelekcija)
Kandidati za to delovno mesto morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
visoka strokovna izobrazba s 5-letno prakso na delovnih mestih v gospodarskih
organizacijah ali
višja strokovna izobrazba z 10-lctno prakso na delovnih mestih v gospodarskih
organizacijah;
da ni bil obsojen za kazniva dejanja našteta v 55. členu temeljnega zakona o podjetjih;
da mu ni bila s sodno odločbo izrečena prepoved opravljanja dolžnosti direktorja.
Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, delu v drugih organizacijah, nekaznovanju ter dokazili o izpolnjevanju gornjih pogojev sprejema komisija, na gornji naslov 15 dni po objavi tega razpisa.
Obrtno podjetje SLOGA
Moste pri Komendi
razpisuje več prostih delovnih mest:
1. KV MIZARJEV
2. KV TESARJEV
3. VAJENCE
za mizarsko In tesarsko stroko
Pogoji: za mizarje in tesarje je zaželena praksa, sprejemamo pa tudi začetnike.
Vajence sprejemamo tudi z nepopolno osemletko.
Osebni dohodki so po pravilniku podjetja. Nastop službe je možen takoj!
PAVZJHOVA PRATIKA
Nagradna igra v Pratiki, v Pavlihi kupon
EMBALAŽNO GRAFIČNI ZAVOD
Skofja Loka, Puštal 21
razpisuje prosto delovno mesto
administratorja
v skladišču
Pogoji:
a) zahtevan poklic in izobrazba:
L: srednješolska izobrazba; 2.: administrativna šola
b) zahtevane delovne izkušnje:
L: 1 leto delovnih izkušenj na ustrez 2m delovnem mestu;
2.: 2 leti delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu. \
Nastop službe je mogoč takoj! Zainteresirani kandidati lahko dobijo dodatne informacije telefonično na št. 85-565/064 ali se zglasijo osebno v upravi. Ponudbe naj kandidati pošljejo na gornji naslov! Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
J
2*1000
ma
Prodam 5-kilogramski SUŠILNI STROJ candy. Stareto-Va 20, Kranj 6318
Prodam dva meseca stare PISKE nesnice. Konjedič Franc, Delavska 39, Kranj
6336
Poceni prodam dobro ohranjeno     visoko LONČENO PEC. Sp. Plavž 13, Jesenice 6529
Prodam PRAŠIČA za zakol. Bobovek 3, Kranj 6423
Prodam rabljeno POHIŠTVO. Ogled popoldne. Huma r Danica, Šorlijeva 9, Kranj 64-24
Prodam čez 300 kg težila PRAfelCA za zakol. Šenčur, Pipanova 40 642
Prodam 180 kg težkega PRAŠIČA in 2 m* suhih BOROVIH PLOHOV. Trstenik 25, Golnik 6426 ' Prodam SVINJO za zakol. Voklo 12 MB7
jProdam 14 mesecev SteBO TELICO. Zabnica 1 6428 ^frodam nov PLINSKI STE. TILNIK. Delavska cesta 13, »tražiščc, Kranj 6429
Prodam PEC na olje emo I, °°-litrski in 8-litrski električni BOJLER tiki. Sp. Duplje 91 6430
Prodam eno leto rabljeno pEC kupersbuseh in RADIO z 8ra.mofonom triglav (avtomat-ska menjava 10 plošč). Inlor-macije na telefon 21-729 6431 TProdam KRAVO za zakol. lri"Jje 4, škofja Loka ("432 L Prodam mlado KRAVO, fr°io pet mesecev in hlevski J^'OJ. Eržen, Pungart 9, Šk. p*a 6433 kProdam 200 kg težko SVi-*J0. Lahovče 39, Cerklje
6434
ftPl'od;,m 150kg težkega PRA. iCA. Poženik 11, Cerklje . 6435 i $fJ°Lkvir>    rabljeno POIII-! c   ^ za dnevno sobo. Cadež, •sta kokrškega odreda 17/b, 6436
prodam    90-li trski ...I   MEŠALEC. Kr-
CONSKI MEŠALEC.
uue. Hafnarjeva pot 6437
*2d?ja in tiska CP Go-j!nJski tisk Kranj. Ulica JJ10^ Pijadeja 1 — Naslov J"e'1ništva in uprave lista: Jra«k!, KCoš« Pijadeja 1. — -e'coči račun pri SDK v £ru«iju 51500-501-10152 — <J, (>nh glavni urednik, v ^vorni urednik in upra-21 *90, uredništvo 21 «35, Pjnarji 21-860, malooglas-2l Ul nar°čniški oddelek ^ 94. — Naročnina: letna ^ Polletna 30 din, cena Ij. en° številko 70 par. ^ u °gIasi: beseda 1 din, w?ćnikI imajo 10% po-^ la- Neplačanih oglasov obJavljamo.
Poceni prodam PLINSKO PEC in dva BOJLERJA (zelo malo rabljeno). Betonova 13, Kokrica, Kranj, 6438
Prodam mlado KRAVO po teletu. Breg 15, Preddvor
6439
Ugodno prodam PLINSKO PEC, mlađega VOLCJAKA, GRAMOFON in ASIMIL PLO. ŠCE za učenje nemščine. Pri-stov Bogdan, Vrba 18 6440
Prodam PRAŠIČA za zakol. Rezar Anton, Vrbnje 11, Radovljica 6453
Prodam PRAŠIČA za zakol. Voglje 40 Ć454
Prodam sedem mesecev staro rodovniško SVINJO odlične pasme in KOČIJO po izbiri. Mengeš, Prešernova 36 6455
Kupim d:ese'. MOTOR 3 do 5 KM. Koroška 65, Kranj
6441
Kupim rabljeno GOSTINSKO OPREMO: mize, stole in točilno mizo. Ličof Jožica /:-•. Gorje 66 6442
V Kranju kupim PODSTREŠJE za adaptacijo stanovanja. Ovtratar Boris, Ljubljana, Cigaletova 10 6443
A/l C/ rvJInjV A ¥ vMtiLA
Prodam karambol i ran V\V 1200 in oljno PEC kontakt. Poizve se v Kranju, Staneta Žagarja 34 6341
Picilam KOMBI kesonar, starejši letnik ali samo STROJ po generalni. Telefon 81-679 Jesenice 6342
Prodam VW, letnik 1958. Cena 9S00 din. B rezova r, Kidričeva 25, škofja Loka 6412
Ugodno prodam FIAT 750, prevoženih 23.00U km — nova karoserija. Ogled vsak dan pri Jerebu Stanetu, Lesce, Begunjska cesta. Informacije tu. dj po telefonu 75-422 6444
Piodam FIAT 750. Ogled v četrtek od 15. do 18. ure.-Ov-senek Miro, Kdričcva 17, Kranj, telefon 21-635 6445
Prodam AUSTINA 1300, letnik 1970 ali zamenjam za FIA 1 750. Kranj, Smledniška 23 • 6446
Kupim dobro ohranjen avto SKODA. Naslov v oglasnem oddelku 6447
Prodam dobro ohranjenp ŠKODO, letnik 1968. Dr. Pajn-tar, Kranj, Cesta JLA 6 11 6448
Prodam FOLTOVORNI AVTO avala. O^led na Suhi 17, Skofja Loka 6449
Prodam FIAT" 750, letnik 1966. Poljšica 18, Podnart
6450
Prodam FIAT 600 D. Visoko 72 6451
Prodam dobro ohranjen FIAT, 125, letnik 1969. Infor: maci je na telefon 21-123 ali 23-771 Kranj 6452
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1968, nova izvedba. Hraše 7, Smlednik, telefon 061-71-382 • 6456
ZAPOSLITVE
Takoj sprejmem SLIKO-PLESKARSKEGA VAJENCA. Cehovin,'Staneta Žagarja 43, Primskovo, Kranj 6355
Ura pravljic
V četrtek, 14. decembra, bo ob 17. uri V Pionirski knjižnici v Kranju URA PRAVLJIC za otroke od 5. do 8. leta. Vabljeni
NO
■ lil s .
Kranj CENTER
13. decembra amer.-ilal. barv. film KRALJ STROJNICA ob 16., 18. in 20. uri
14. decembra amer.-ital. barv. film KRALJ STROJNICA ob 16., 18. in 20. uri
15. decembra angl. barv. film VSE ZA KARIERO ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORŽIC
13. .decembra ital.špan. barv. film BES VETRA ob 16., 18. in 20. uri
14. decembra jug. barv. film FAZANOVO POPOLDNE ob 16., 18. in 20. uri
15. decembra amer.-ital. barv. film KRALJ STROJNICA ob 16. uri, araer. barv. film RYANOVA HCI ob 18. uri
Tržič
14«. decembra amer. barv. film RYANOVA Hcl ob 18. uri
Kamnik DOM
15. decembra amer.-ital. barv. CS film PREGON ZA 100.000 DOLARJEV ob 17.30
Škofja Loka SORA
13. decembra franc. barv. film ŠUM NA SRCU ob 18.
.in 20. uri
14. decembra franc barv. film ŠUM NA SRCU ob 20. uri
15. decembra amer. barv. film DVOBOJ NA PACI1 IKU ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
13. decembra kinoteka LE-TEcI VRAGI ob 20. uri
14. decembra amer. barv. film DVOBOJ NA PACIFIKU ob 20. uri
15. decembra amer. barv. film CRNI IZZIV ob 20. uri
Radovljica
13. decembra kanad. barv. film UVAJANJE V LJUBEZEN ob 20. uri
14. decembra amer. barv. film PATTON — JEKLENI GENERAL ob 20. uri
15. decembra ital. barv. film DJANGO STRELJA PRvT ob 20. uri
Bled
13. decembra amer. barv. film DOLINA SMRTI ob 17. in 20. uri
14. in 15. decembra amer. barv. film IDEALNA DOJILJA ob 17. in 20. uri
Jesenice RADIO
13. decembra amer.-ital. barv. CS film ZLATA MRZLICA
Jesenice PLAVŽ
13. in 14. decembra ancl. barv. film ZASEBNO ŽIVLJENJE SHERLOCKA IjOL-MESA
15. decembra' amer.-ital. barv. C S fihn ZLATA MRZLICA
Kranjska gora
13. decembra amer. barv. film MESTO NASILJA
143 decembra amer.-ital. barv CS film ZLATA MRZLICA
Javornik
DELAVSKI DOM
13. decembra nemški barv. film KAJ DELAJO BREZDELNE GOSPODINJE?
ISKRA - Elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj
želi zaposliti nove sodelavce:
dipl. novinarja
(lahko tudi diploma iz »B« predmeta)
Pričakujemo, da bo novi sodelavec izpopolnil obstoječe interno informiranje, izdelal sistem množičnih (tudi povratnih) komunikacij, načrtno zbiral in oblikoval informacije, raziskoval mnenje članov kolektiva ter sodeloval tudi z zunanjimi sredstvi obveščanja.
inženirja varstua pri delu
Želimo sprejeti kandidata z visoko izobrazbo tehniške smeri, ld bi bil pripravljen delovati v ekipi na področju varstva pri delu. To delo obsega predvsem naslednja področja: vključevanje varstva v razvojno dejavnost, funkcionalno izobraževanje, analitično dejav; nost, periodične pregled? in preizkuse delovnih priprav ter preiskave fizikalnih in kemičnih škodljivosti v zvezi z delom.
vodjo odseka za stanovanjske zadeve
Na tem delovnem mestu želimo zaposliti socialnega delavca ali inž. organizacije dela, ki naj bi koordiniral kompleksno delo na področju individualne stanovanjske gradnje, vodil delo v zvezi z nakupom stanovanj ter izvajal finančne aranžmaje s poslovnimi bankami.
vodjo gospodarske priprave proizvodnje
v obratu stikal
Želimo, da-ima kandidat, ki bo vodil ta oddelek, visoko izobrazbo strojniške aH ekonomske smeri.
Prijave pošljite do 31. decembra na naslov: ISKRA — Elektromehanika Kranj, 64000 Kranj, Savska loka 4 — kadrovski oddelek.
Pogreb mojega najdražjega sina
Bogomira Arharja
bo v četrtek, 14. decembra, ob 15.30
Do pogreba leži v vežici na kranjskem pokopališču. Neutolažljiva mami V Kranju, 12. decembra 1972
Zahvala
Ob težki izgubi moža in očeta
Lovrenca Drinovca
se iskreno zahvaljujeva vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujeva vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje, č. duhovščini. Lepa hvala čebelarski družini za poslovilne besede in vsem čebelarjem. Zahvaljujeva se za prapor zvezi koroških borcev in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem tistim, ki ste nama pomagali v najtežjih dneh ob izgubi dragega ata in nama izrekli sožalje, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivana in hčerka Darinka z možem
Meja, Njivica, 8. decembra 1972
Zahvala
Ob težki izgubi mojega ljubega moža
Miha Černefa
sem dolžna izraziti iskreno zahvalo vsem, ki so mi ob tem težkem trenutku stali ob strani, predvsem krajevnim organizacijam v Gor. vasi, ZK šk. Loka, godbi Alpina Žiri, oktetu Gor. vas, dr. Bojanu Gregorčiču, vsem sosedom ter številnim prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili v zadnji dom. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoča žena Iva Černe
Gorenja vas, 7. decembra 1972
Zahvala
Ob smrti ljubega očeta
Franca Kožuha
se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga spremili na njegovi poslednji poti, mu darovali cvetje in mi izrekli sožalje. Posebna hvala kolektivu osnovne šole Lucijan Seljak, pevcem, dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za spremstvo.
Kranj, 7. decembra 1972
Hčerka Marija
Zahvala
Ob smrti našega moža in očeta
Franca Klinarja
borca škofjeloškega odreda
se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala še pevcem, godbi iz Lesc, duhovniku ter vsem sosedom, ki so nam ob težki izgubi stali ob strani. x
žalujoči: žena Marija, hčerki Ivanka iri Marta z družino
Vlom na bencinski črpalki
V noči na 11. december so neznanci vlomili na bencinski črpalki ob glavni cesti v Radovljici. V notranjost so prišli tako, da so razbili steklo na stranskih vratih. V prodajnem prostoru so našli železno blagajno, jo prenesli v dežurni prostor in jo tam nasilno odprli. Iz blagajne so vzeli 37.425,85 din, v bencinskih bonih, tuji valuti in našem denarju.
Na XIII. novoletnem sejmu v Kranju od 14. do 26. decembra vam nudimo s posebnim sejemskim popustom moške in ženske zimske čevlje ter ženske škornje.
PRIPOROČAMO SE!
Kern Stanko, modno Čevljarstvo Kranj, Partizanska cesta 5.
Vlom v avtomobil
V noči na 11. december je neznanec vlomil v osebni avtomobil Zdravka Bcrganta iz Ljubljane. Avtomobil je bil parkiran pred hotelom Bor v Preddvoru. V avtomobilu je
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ
Obrat komercialni servis prodaja
v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 [bivši Beksel):
krmila za kokoši (briketi)
krmila za krave
molznice
oljne pogače"
koruzo
pšenico
Cene konkurenčne! Se priporočamo vsem kmetovalcem.
odvil kombinirani radio m* gnetofon na kasete znamke grunding in si ga prilastil.
ŽIVIL.A
GLOBUS
ČP Gorenjski tisk Kranj
Moše Pij ade j a 1
Po sklepu DS razglašamo javno ustno licitacijo za razprodajo izločene pisarniške opreme.
Licitacija bo v soboto, 23. decembra, ob 8. uri ^ vhodni avli. Pravico sodelovanja na licitaciji in^J vse fizične in pravne osebe.
Pogoji: takojšnje plačilo izlicitiranega predmeta W in prevzem najkasneje v treh dneh p° citaciji.
tO ljubljanska banK
7474
Tržič pred velikim športnim dogodkom
Vse kaže, da bo leta 1974 na novi progi na Ljubelju evropsko prvenstvo v sankanju, saj komisija sankaške zveze Slovenije in člani organizacijskega odbora, ki so si v soboto ogledali progo, menijo o progi in ostalih pogojih, potrebnih za tako veliko tekmovanje, vse najboljše!
Evropska sankaška zveza je odločila, da mora biti prihodnje evropsko prvenstvo v sankanju v Jugoslaviji! V naši državi tako pomembnega tekmovanja v tej panogi še ni bilo. Organizacijo tega tekmovanja, ki bo leta 1974 ali 1975, je prevzela sankaška zveza Slovenije oziroma poseben odbor za organizacijo .evropskega prvenstva pri zve-tt. Čeprav imamo v Sloveniji Vedno več sankaških prog, sta se zdeli sankaškj zvezi za organizacijo takega tekmovanja najbolj primerni dve, in sicei; sankaška proga na Ljubelju, ki jo je zgradila sankaška sekcija pri TVD Partizan Tržič, in proga v Sori pri Medvodah. Komisija sestavljena iz članov sankaške zveze Slovenije in članov orga-
nizacijskega odbora za organizacijo evropskega prvenstva, je v soboto pregledala obe progi. Proga na Ljubelju, katere gradnja se je začela leta 1968, ima prednosti. Dolga je 1200 m, višinska razlika znaša 150 m, ima 16 različnih zavojev, poprečni padec pa znaša 13 odstotkov. Zgrajena je po načrtih inž. Arčona, sodelavca projektivnega biroja zavoda inž. Stanka Bloudka. »Krstna« tekma na njej leta 1968 je odlično uspela. Trži-čani so letos progo popravili in dopolnili. Sankači so opravili prek 2000 prostovoljnih delovnih ur. Pomoči niso nikjer iskali. Le buldožerjeve delovne ure je plačala sankaška sekcija pri TVD Partizan Tržič, "katere predsednik je Janez Bahun.
OD NEDELJE DO NEDELJE
HOKEJ — V nadaljevanju I. zvezne hokejske lige so Jesenice v Beogradu brez težav odpravile Crveno zvezdo. Tudi Kranjskogorci so gostovali v našem glavnem mestu. Domači Partizan je bi! pretežak nasprotnik Gorenjcem.
Rezultati: Crvena zvezda : Jesenice 0:8 (0:3, 0:4, 0:1), Partizan : Kranjska gora 9:2 (4:0, 3:1, 2:1).
Pari prihodnjega kola: Partizan : Jesenice, Kranjska gora : Medveščak.
V H. zvezni ligi je kranjski Triglav startal v Sisku. Doživel je poraz le z golom razlike. Rezultat srečanja: INA : Triglav 5:4 (1:1, 3:1, 1:2).
V mladinski ligi je Kranjska gora katastrofalno odpravila mlade Jeseničane. Rezultat srečanja Kranjska gora : Jesenice 22:0 (7:0, 7:0, 8:0).
Jeseniški hokejisti, ki tekmujejo v alskem pokalu, •o se kljub porazu v Cortini uvrstili v drugo kolo. V Prvi tekmi so namreč na domačem igrišču premagali goste iz Italije s 6:2, medtem ko so drugo tekmo izgubili z 8:6. Njihov drugi nasprotnik bodo hokejisti Medvcščaka.
NAMIZNI TENIS — Namiznoteniške igralke Trigla-va tudi to pot niso imele sreče. Namesto da bi povedle 7: 2:1, so na koncu kar s 5:0 izgubile srečanje. Tokrat •ic za domačinke najbolje zaigrala Ljuba Novak, ki bi *3hko z mirnejšo igro spravila na kolena obe nasprotji. Toda športna sreča ji je obrnila hrbet.
Rezultati srečanja: Triglav : Marathon (Zagreb) 0:5. fosamezni izidi: Zerovnik :#Batanič 7:21, 21:19, 15:21, Novak : Kovačič 22:20, 17:21, 14:21, Zakojč : Srbeč 14:21, J21, Novak : Batanič 21:16, 19:21, 18:21, Zerovnik : Srbcc 10:21, 18:21.    » „
ODBOJKA — V desetem kolu II. ZOL — zahod sta °ba gorenjska predstavnika Kamnik in Jesenice doživela poraz. Kamnik je izgubil s Savo, Jeseničani pa z Metalcem (Sisak).
Rezultati: Sava : Kamnik 3:2, Metalac : Jesenice .3:0. c p*»i j prihodnjega kola: Kamnik : Maribor, Jesenice : klonit. -dh
Komisija, ki je v »oboto, 9. decembra, temeljito pregledala in ocenila progo, ni imela bistvenih pripomb. Menila je, da bodo le v spodnjem delu potrebni manjši popravki in da zadržkov za organizacijo evropskega prvenstva v sankanju ni. Končna odločitev, ali bo veliko tekmovanje v Sori pri Medvodah ali v Tržiču, pa bo znana po posebnem sestanku, ki bo v soboto, 16. decembra v Kranju.
Po sobotnem ogledu proge smo prosili za krajše pogovore dva člana komisije, in sicer predsednika tehnične komisije sankaške zveze Slovenije in člana organizacijskega odbora za izvedbo prvenstva Jožeta Rozmana ter člana sekretariata sankaške zveze Slovenije Jožeta Jelovčana.
Jože Rozman je povedal tole:
»Proga na Ljubic j u ima več dobrih kot pa slabih strani. Le-te bodo Tržičani lahko odpravili po zadnjem testiranju proge, ki bo leta 1973. Ljubeljska proga leži na senčni strani, ima obilo snega, razen tega pa so na progi tudi vodni hidranti. Skratka, pogoji so idealni in organizacijski odbor se bo najverjetneje odločil in poveril organizacijo evropskega prvenstva Tržiča-nom.«
Tudi Jože Jelovčan je bil enakega mišljenja.
»LjuT&ljska proga je lepo speljana in ustreza določilom mednarodnega pravilnika, saj ima pravilen naklon in pravšnje število različnih zavojev. Predvsem pa omogoča tekmovalcem motoriziran povratek s ciJja na start. Nošnja 20 kg težkih sani na ramah vzame vozačem veliko moči. Prav tako je lega ljubeljske proge taka, da omogoča gledalcem pogled na celotno progo, ki je poraščena s travo, -zaradi cesar je obstojnost snega večja. Kot že rečeno, bodo vse pomanjkljivosti odpravljene leta 1973, ko bo na tej progi zadnje testno tekmovanje pred prvenstvom, ki bo najverjetneje januarja leta 1974.«
Vse kaže, da bomo čez dve leti gledali na Ljubelju najelitnejše evropsko sankaško tekmovanje, kj bo obenem prvo tovrstno tekmovanje v Jugoslaviji. Zaupanie organizacije tc prireditve bo najlepše priznanje tržiškemu san-kaškemu kolektivu, ki ima že vrsto let primat v jugoslovanskem sankanju in kar 8 državnih reprezentantov v vseh sankaških kateeoriiah.
J. Košnjek
Didfć v Šibeniku
Danes se bodo v Šibeniku začele desetdnevne pri. prave naše državne vaterpolske reprezentance. Poleg trenerja Saifcrta in Orlica pa ' bo jugoslovansko člansko vaterpolsko reprezentanco treniral tu-
di trener vaterpolistov Triglava kranjski Splitčan Peter Didič. Didic naj bi v prihodnjih letih amatersko prevzel krmilo naše državne reprezentance. Še eno priznanje!
—dh
Sovjetskega trenerja še ni
Kljub točnemu sporočilu iz Sovjetske zveze, da bo prispel sovjetski hokejski trener, ki naj bi v letošnji sezo-'
ni treniral hokejiste jeseniškega hokejskega kluba v Jugoslavijo, trenerja ob napovedanem času še ni bilo.D. S.
I. slovenska šahovska liga zahod
Koper : Kranj 6,5 : .3,5
Kranjčanom tudi v četrtem poskusu ni uspelo zmagati. Poraz z ekipo Kopra je tretji s tremi točkami razlike in če bo šlo tako naprej, potem se izpadu iz lige ne bo moč izogniti. Tokrat se ženski zopet nista izkazali, Naglic pa je izgubil že četrtič in je nasprotniku dobesedno poklonil točko. Mladinca sta i grafa dobro in osvojila poldrugo točko. Pohvaliti pa je treba Paunova, ki je z borbeno igro poraz spremenil vtzmago.
Rezultati: Matjašič : Omla-dič 0:1, Bukovec : Brečevič 0:1, Bavdek : Milenkoveč remi. Naglic : Vulič 0:1, Bertoncelj : Urek 0:1, Paunov : Horva-tič 1:0, Pire : Kamenšek 0:1, Gole : Kaligarič 0:1, Kancilija : Kramberger* remi, Deželak : Jeras 1:0
Lestvica po štirih kolih: Domžale 32,5, Kočevje 25, Zmaj 22,5 N. Mesto 19,5, Ko* per 18, Kranj 15, Borovnica 14, Lesce 13,5.
M. GabrijelčiČ
Nova sankaška proga na Jesenicah
Uresničuje Se dolgoletna želja jeseniških sankačev po ustrezni tekmovalni progi v neposredni bližini Jesenic. Ze nekaj dni člani sankaške-ga kluba SD Jesenice pod vodstvom Janeza MEGLICA uspešno . širijo in urejajo gozdno pot, ki vodi od strel--skega doma na Jesenicah na Mežakljo. Sedaj je v glavnem urejeno in razširjeno okoli 500 m poti ali slaba polovica tekmovalne proge, predvsem pa odstranjene vse večje skale ob poti.
Glede na to, da bo iztek nove tekmovalne proge pri strelskem domu, tako rekoč
v mestu samem, si bodo tekmovalci kluba zagotovili boljše pogoje za svojo dejavnost, predvsem glede lažje in hitrejše priprave proge in njenega vzdrževanja. Skozi celo zimo vzdrževana in urejena tekmovalna proga pa ne bo rabila samo tekmovalcem kluba za treninge in izvedbo raznih tekmovanj, temveč tudi -stalno sank al išče vsem, ki bodo želeli preživeti nekaj prijetnih uric v sankanju. Vsekakor bo nova in urejena sankaška proga ugodno vplivala na poživitev sankanja na Jesenicah, predvsem med najmlajšimi. J. J.
Kdaj razsvetljava nad rokometnim igriščem?
Tržiški rokometaši si že dalj časa prizadevajo, da bi uredili razsvetljavo na rokometnem igrišču. Največji problem so seveda finančna sredstva. Pri zbiranju le-tch pa jim je med drugim priskočil na pomoč tudi ansambel Radia Tržič s pevci Sonjo Gabršček, Bracom Korenom in Jankom Ropretom ter igralcem Mirkom Bogata-
jem. Na družabno zabavni prireditvi pod naslovom elitni rokometni ples so se imenovani v celoti odpovedali honorarju. To jč dejanje, ki zasluži vso pohvalo, saj bodo
tako rokometaš
kratkem zbrali
stev, da bodo lahko zaigrali i f lektor ii.
iz Tržiča V lovolj sred-;pomladj že 1 novimi' re-
B. Meglic
• ljubljanska banka
SINDIKALNA KONFERENCA. V KRANJU — Uvodne misli o predlogu stanovanjske politike je podal predsednik občinskega lindikalnega sveta Stane Božič. — Foto: F. Perdan
Sindikat podpira predlog
Na sobotni konferenci v Kranju so razpravljali o bodoči stanovanjski politiki
Po četrtkovi seji obeli zborov kranjske občinske skupščine, ki sta razpravljala o programskih ciljih stanovanjske gradnje v kranjski občini in sprejela izhodišča za razpravo in potrditev nekaterih dokumentov s tega področja, je bila v soboto dopoldne v delavskem domu tudi konferenca sindikata, ki so se je udeležili delegati iz sindikalnih organizacij v občini. Podobno kot odborniki skupščine 90 tudi na sindikalni konferenai delegati podprli predlagano politiko in se za-
vzeli za uresničitev predvidenih stališč.
Po razpravi v obeh občinskih organih je zdaj na vrsti tretji krog razprav v delovnih organizacijah. Razprave b stanovanjski gradnji in priporočilih delovnim organizacijam o prispevni stopnji za Stanovanjsko graditev, o prispevku o solidarnostni sklad in o sredstvih za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, ki jih je treba oročiti v banki, bodo v delovnih organizacijah trajale ta teden. Tem sklepnim razpravam bo od 22. do 25. decembra   sledil   še podpis
samoupravnih sporazumov v delovnih organizacijah.
Kot rečeno, stališče na sindikalni konferenci ni bilo drugačno o dogovoru na občinski skupščini. Tako so delegati potrdili predlog, naj bi v prihodnje delovne organizacije izločale 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo. Polovico teh sredstev bi podjetja oročala v banko, tretjino pa v solidarnostni sklad. Od predlaganih šestih odstotkov bi tako delovne organizacije lahko razpolagale s šestino izločenih sredstev.
Na konferenci so se tudi zavzeli naj bi tiste delovne organizacije, ki bi zmogle namenjati za stanovanjsko gradnjo več kot 6 odstotkov, to tudi izvajale. Zato naj bi samoupravni organi v delovnih organizacijah v zdajšnjih razpravah preučili tudi te možnosti. Prav tako pomembno jc tudi stališče, da bodo tiste delovne organizacije v občini, ki bodo glede na svoj razvoj morale občutno povečati število zaposlenih dolžne v investicijskih programih predvideti tudi sredstva za njihova stanovanja.
Prav slednje stališče bi lahko označili kot pomembno in kvalitetno novost v gospodarskem in družbenem planiranju v kranjski občini. Doslej se je namreč dogajalo, da so se • v delovnih organizacijah pri uresničevanju razvojnih programov največkrat spraševali le še o tem, kje dobiti potrebne delavce. Skoraj pa ni bilo izjeme, da bi ob takšnih odločitvah razpravljali in odločali tudi o preskrbi stanovanj za nove člane kolektiva. Prav to je največkrat pripomoglo, da se je stanovanjski primanjkljaj v kranjski občini kljub (v primerjavi z nekaterimi občinami) precejšnji družbeni stanovanjski gradnji nenehno povečal.
Lahko bi rekli, da so sedanje reakcije o toj predlagani novosti v delovnih organizacijah v občini prav zanimive. Nenadoma so namreč odgovorni v podjetjih začeli ugotavljati, da številke, ki so jih pred časom posredovali za izdelavo analize o potrebni izgradnji stanovanj v občini v prihodnjih letih, / ne držijo, več. Ponekod, kjer so predvidevali močan porast zaposlenih, zdaj že pravijo, da bodo z različnimi organizacijskimi izboljšavami in preusmeritvami zmogli uresničiti začrtane programe z minimalnim povečanjem zaposlenih. Zato skoraj zagotovo že lahko zapišemo, da zaradi povečanega števila zaposlenih v kranjskem gospodarstvu 1975. leta v občini ne bomo potrebovali predvidenih 5000 novih stanovanj ampak manj. ,
Zanimivo, mar ne? Naravnost smešno je, da znamo zelo resno preračunati potrebe« ko spoznamo, da bomo mo* rali za takšne aH daigačne približne podatke (ki jih največkrat'radi zaokrožimo navzgor; in tako je bilo kot tudi pri predvidevanju glede povečanja zaposlenih in stanovanjskih potrebah) odšteti tudi več denarja kot sicer.
A. ■ žalil*
Na sindikalni konferenci v Kranju: Med branjem uvodnih misli Staneta Božiča, (časopis je prav gotovo zanimiv, vendar pa tudi do stanovanjske problematike ne bi smeli biti neprizadeti). — Foto: F. Perdan
Delegati iz sindikalnih organizacij na konferenci, kjer so razpravljali o stanovanjski P°l v občini. — Foto: F. Perdan