ANNALES I O/' 97 pregledno izvirno znanstveno delo UDK 325.2(497.4-15}(091) 325.2(450.36)(09l) SELITVENA GIBANJA OB ZAHODNIH MEJAH SLOVENSKEGA ETNIČNEGA PROSTORA: TEME IN PROBLEMI Aleksej KALC NSK Trst - Odsek za zgodovino, IT-34138 Trst, Ul. Petronio 4 ZRS Koper, Sl-6000 Koper, Garibaldijeva 'Iti IZVLEČEK Prispevek obravnava selitveno problematiko na siovensko-italijanskem mejnem območju, s posebnim ozirom na slovenska gibanja, v luči kompleksnih naravno-geografskih, družbeno-gospodarskih, narodnih in kulturnih zna-čilnosti kot tudi politično-terhorialnih sprememb, ki jih je ta prostor doživel v teku zgodovine. Izpostavljeni so posamezni selitveni primeri in posebnosti, ki opredeljujejo selitveno problematika tega področja in ki postavljajo preučevalca pred nova metodolos'ka in interpretativna vprašanja. Govor je o sezonskem izseljevanju v Slovenski Benečiji in njegovem "strukturnem" položaju v gorskem družbeno-gospodarskem sistema; o priseljevanju v Trst kot dejavniku njegovega večetničnega družbenega tkiva in drugih selitvah z ozirom na vprašanje tipologije in usmeritve tokov. Pri obravnavi medvojnega obdobja je izpostavljena problematika slovenskega (in hrvaškega) izseljevanja iz julijske krajine, pri obdobju po drugi svetovni vojni pa predvsem svojstveno izseljevanje s Tržaškega v Avstralijo, s posebnim ozirom na njegove družbeno-kultume posebnosti in večetnični značaj, ter vprašanje množičnega odliva prebivalstva iz Slovenske Benečije. Ključne besede: selitve, izseljevanje, zahodna Slovenija, Beneška Slovenija, Furlanija-julijska krajina Namen iega prispevka je podati kratek oris selitvene problematike v slovensko-italijanskem mejnem prostoru v teku prejšnjega stoletja in do pivih desetletij po drugi svetovni vojni, s posebnim ozirom na slovenska gibanja. Naj bralec ne pričakuje celovitega preseka skozi selitvene procese in z njimi povezane aspekte. Tega nam ne dopuščajo niti prostor, ki ga imamo na razpolago, in še manj dosedanje študijske obravnave te problematike, ki še ni bila deležna take pozornosti, kot bi si jo zaradi svojih značilnosti in posebnosti zaslužila. To tem bolj, če pomislimo, da je območje, o katerem je govor, eno izmed izrazitejših evropskih narodnih stičišč, kjer se srečujejo romanski, slovanski in germanski svet, in hkrati kraj prepletanja mednarodnih političnih, gospodarskih in širših geostrateških interesov, ki so v zadnjih dveh stoletjih v dobrem in slabem zaznamovali njegovo zgodovino in samo identiteto; da gre za po obsegu relativno majhen, a geografsko izjemno raznolik prostor, ki ga označuje navzočnost alpskega in predalpskega sveta, furlanskega nižavja. Krasa in na jugu sevemojadranske obale; in končno, da si je skozi ta prostor srednja in širša podonavska Evropa utrla svojo pomorsko pot v svet in omogočila razvoj takšnega cvetočega pristanišča, kot je bil Trst, ter nekaterih manjših, a pomembnih industrijskih in urbanih centrov. Te strukturne značilnosti in dogajanja so jasno zaznavni tudi v selitveni problematiki, ki se je po eni strani prepletala z mehanizmi družbeno-gospoclarskega razvoja, po drugi pa so nanjo vplivali nacionalni in ideološki konfllikt ter politična zgodovina nasploh. Naloga, ki si jo tukaj zastavljamo, se torej omejuje na predstavitev najpomembnejših izseljenskih primerov in na izpostavitev problemskih sklopov, ki opredeljujejo izseljenstvo tega področja in ki postavljajo preučevalca pred nova metodološka in interpretativna vprašanja. 193 ANNALES I O/' 97 Alelsei KAIC: SELITVENACI8ANJA OB ZAHODNIHME/AH St.OViNSKSCA «NIČNEGA PROSTORA Ti,\1E IN PROBLEMI. lM-2f4 Pregled začenjamo v Slovenski Benečiji, najzahod-nejšem ozemlju, ki je zgodovinsko poseljeno s slovenskim prebivalstvom; obsega porečje Nadiže in Tera ter dolino Rezije. Že poimenovanje Slovenska Benečija aii tudi Beneška Slovenija in italijansko Slavja Veneta nas opozarja na posebnost tega območja, ki je dolga stoletja spadalo pod Beneško republiko, po razpadu le-te leta 1797 prešlo pod avstrijsko in vmes za kratek čas pod francosko administracijo, dokler ni leta 1866 postalo del zedinjene italijanske države, kateri pripada še danes. Beneški Slovenci so tako, razen v relativno kratkem obdobju, ko so bili združeni z ostalimi sonarodnjaki, prehodil: ločeno zgodovinsko pot skozi stoletja, kar je na svojevrsten način zaznamovalo njihovo kulturo in identiteto. Za primer naj omenimo le, da je Benečija občutila le odmeve preporodnega gibanja, ki je zajelo slovenski narod v drugi polovici 19. stoletja, in da Benečani niso nikdar imeli možnosti izobraževanja v maternem jeziku, saj v Benečiji ni bito slovenske šole, ki je drugod v slovenskih deželah odigrala ključno vlogo pri uveljavljanju enotnega slovenskega jezika in slovenske kulture. Nasprotno, italijanska država je v njih videla predstavnike neke primitivne podkulture in jih tudi zaradi varnosti pred slovanstvom vzgajala v duhu italiianstva Beneška skupnost vsekakor ni izgubila svojih izvirnih etnično-kulturnih značilnosti, zaradi katerih še danes izstopa tudi v okviru vseslovenskega etničnega prostora (Stranj, 1992; Clavora-Ruttar, 1993; Grafenauer et al., 1978). Med distinktivnimi elementi Beneške Slovenije pa je prav gotovo tudi pojav izseljevanja. Benečija je eno izmed najizrazitejših slovenskih izseljenskih območij. Njeno izseljenstvo po tipologiji in splošnem poteku vsekakor sovpada z izseljenskimi gibanji, ki so zajela furlanska alpska in predalpska območja. Razvila so se kot strateška opora gorski preživetvenl ekonomiji, ki jo je pestil rastoči razkorak med tradicionalnimi, kmetij-skogospodarskimi resurzi in potrebami prebivalstva. Bila so v glavnem sezonskega in začasnega značaja ter tesno vezana na določene poklice ali dejavnosti. V prvi razvojni fazi, ki se je ponekod začela že v poznem srednjem veku in trajala nekako do prvih desetletij 19. stol., so se pokoravala letnemu produktivnemu ciklusu gorske agrarno-pašniške ekonomije in sovpadala nekako z "mrtvim" zimskim obdobjem. Izseljenci, večinoma rnoški, so takrat zapuščali svoje domove in odhajali na delo kol gozdarji, splavarji, a tudi kot krošnjarji z domačimi izdelki ali kupljenim blagom ter kot potujoči obrtniki. V drugi razvojni fazi, v 19. stol., pa se je pojav v marsičem spremenil, k čemur so precej pripomogli tudi zunanji družbeno-gospodarski dejavniki, v prvi vrsti razvoj delovnega tržišča, ki sta ga. spodbujala gradnja javne infrastrukture in urbanizacija. Medtem ko je bilo dotlej izseljevanje omejeno na določena področja, se je sedaj razširilo na ves gorski in predgorski pas in delno tudi v furlansko nižino ter zadobilo množične razsež- nosti. Sezonskosi se je podaljšala in se premaknila na pomladanske, poletne in jesenske mesece, poklicna struktura se je preobrazila v prid zidarjem, klesarjem in nespecializiranim gradbenim delavcem, podaljšale pa so se tudi izseljenske poti, ki so vodile vse globlje v srednje in vzhodnoevropski prostor. Izseljevanje je skratka postalo nepogrešljiv "poklic" gorskih območij in prešlo v splošno logiko gorske družbeno-gospodarske strategije (Cosattini, 1983;Musoni, 1902). V tem splošnem razvojnem kontekstu izstopa Benečija z nekaterimi svojstvenimi potezami in se ponuja kot interesanten primer k debati okrog interpretacij izseljenskega pojava v alpskem okolju, ki je bil dejansko zelo raznolik in se ic le v širših obrisih ujemal z nakazano shemo. Pcmudimo se najprej v dolini Rezije, ki sodi med najstarejša izseljenska območja celotnega vzhodnega alpskega loka. Prebivalci Rezije so se posvečali neagrarnim dejavnostim izven doline že vsaj od srede 16. stoletja. Takrat nam dokumenti pričajo o ševilnih rezijanskih trgovcih, ki so krožili po nižinski Furlaniji in avstrijsk;h deželah ter ponujali železne predmete, orodje, tekstil in drugo drobno blago po sejmih in od hiše do hiše, mnogi pa so odhajali izmenjavat domače izdelke, zlasti sir in volneno blago. Večina se je s popotnim trgovanjem ukvarjala sezonsko, nekateri pa so že izstopali iz gorskega kmečkega produktivnega ciklusa in podaljševali čas svojega izostanka, medtem ko je na začetku 17. stoletja obstajala tudi številčna kolonija rezijanskih trgovcev v Pragi (Perusini, 1948; Kalc-Kodrič, 1995) Dosedanje Študije tega starejšega izšeljenstva še niso podrobneje analizirale in ocenile njegove teže v takratni ekonomiji doline, čeprav nam nakazane številke in stratifikacija rezijanske izseljenske družbe dajejo sklepati že o strukturnem značaju pojava. Nobenega dvoma pa ni, da je bilo temu tako v 19. stofetju, ko je izseljevanje postajalo vse bolj prevladujoč gospodarski faktor, ki je s svojimi množičnimi razsežnostmi globoko vplival na način življenja in družbene značilnosti rezi janskega prebivalstva. Glede tega je zgovoren podatek, da se j- po letu '. h90 več kot 80% poročenih moških ukvarjalo s poklic:, ki so predvidevali začasno ali trajnejšo odsotnost iz doline, in da je na primer leta 1901 izseljevanje zajelo kar 1638 oseb na 3942, kar pomeni s. kontinentu ter pomanjkanja ustreznih organizacijskih pobud s strani avstrijske države oziroma kolonialnih družb, niso uspele razviti dovolj močne in atraktivne kolonije. Zaradi tega je preučevanje teh izseljenskih skupnosti zelo težavno in ostajajo še vedno zelo malo poznane, če zgodovinski spomin nanje ni že skoraj popolnoma obledel. To velja predvsem za izseljevanje v Brazilijo, ki je biio zlasti s Postojnskega sredi devetdesetih let zelo številno, a je v kontekstu vseslovenskega izseljevanja tistega časa ostalo časovno in po značaju dokaj omejen pojav (Kale, 1995, 39). Primeri izseljevanja v južno Ameriko vsekakor jasno izpostavljajo vprašanje usmeritve izseljenskih tokov in rekvizitov, ki opredeljujejo njihovo tipologijo in vplivajo na vzpostavljanje relacij med izvornimi izseljenskimi območji in območji priseljevanja. Ko govorimo o Trstu in migracijah, moramo opozoriti še na en pomemben aspekt, in sicer na vlogo tega mesta kot mednarodnega prekomorskega izseljenskega pristanišča. Bolj kot zaradi organizacije čezoceanskega prometa, ki tvori vsekakor zanimivo tematsko področje, je primer Trsta posebno pomemben z vidika konkurenčnih bojev med paroplovnimi koncerni in pristanišči za obvladovanje izseljenskega prometa, potem ko se je od osemdesetih let prejšnjega stoletja dalje veliki evropski eksodus proti Ameriki prevesil iz zahodnega v vzhodni in jugovzhodni del kontinenta. Trst je dobil svoje prve redne proge za izseljence šefe deset let pred prvo svetovno vojno in je kot avstrijsko nacionalno izseljensko pristanišče odigral le obrobno vlogo. Več kot 93% avstrijskih državljanov se je namreč še vedno posluževalo že prej utečenih izseljenskih kanalov prek tujih, večinoma severnonemških pristanišč, kar je bilo po eni strani odvisno od objektivnih faktorjev (krajše razdalje), po drugi pa od porazdelitve izseljenskih kontingentov med članicami paroplovnega karte! a. Sama vključitev glavnega avstrijskega pristanišča v izseljenski promet je bila sad pobude Severnoatiantskega paroplovnega pooia, pri čemer je postal Trst nekakšno bojno sredstvo proti angleški družbi Cunard Line, ki je z vzpostavitvijo rednih izseljenskih prog z Reke ogrožala vitalne interese nemških ladjarskih podjetij in pristanišč ter odprla sredozemsko konkurenčno fronto. S sprejetjem tržaške paroplovne družbe Austro-Americane v karte! so bili leta 1904 Trstu dodeljeni 4% kartelovega vzhodnoevropskega izseljenskega prometa proti Severni Ameriki, prek tega partnerstva pa je karte! lahko izkoriščal gosto mrežo agentur, ki jo je avstrijska vlada dovolila razpeti svoji nacionalni družbi po vsem avstrijskem ozemlju kot privilegij in v prizadevanju za preusmeritev tokov čez tržaško luko. Šele leta 1913 se je dunajski vladi posrečilo z neposrednimi pogajanji zmanjšati nemško ingerenco in z zagotovitvijo Trstu višjih tranzitnih deležev zabeležiti konkretnejši, a žal kratkotrajen uspeh na poti "nacionalizacije" svojega izseljenstva (Kale, 1992). Mesto je po prvi in tudi po drugi svetovni vojni ohranilo vlogo izseljenskega pristanišča, vendar mu je preoblikovanje evropskih poli- ANNALES 10/'9 7 Aíekscj KAÍ.C.:5finVENA GIBANJA OB ZAHODNIH MÍJAH SLOVENSKEGA ETNIČNEGA PROSTORA; TEME !N PROlilEM!, I9J.2U tičnib meja omejilo možnosti razvoja. Povečal pa se je njegov pomen v zvezi z judovskim izseljevanjem v Palestino (Catalan, 1991). Prva svetovna vojna predstavlja mejnik v zgodovini selitvenih gibanj na območju, ki je predmet našega opazovanja. Ne samo zaradi sprememb, do katerih je prišlo na mednarodnem gospodarskem in političnem prizorišču, in zavrtja ter preusmeritve migracijskih tokov, potem ko so Združene države Amerike z narodno selektivno priseljensko politiko drastično omejile dostop tuje delovne sile. Novost je predvsem v tem, da se je socialnim in ekonomskim selitvenim vzgibom, ki so jim vojna in povojna krizna obdobja dala še dodatnega elana, pridružil politični dejavnik. Ta je bolj ali manj, na posreden ali neposreden način zaznamoval skoraj vso nadaljnjo selitveno problematiko tega prostora, ki je tako našla mesto prej med temami politično-nacionalne kot pa družbene zgodovine. Predpostavke za politično pogojene premike prebivalstva so nastale z vojno oziroma spremenjeno povojno politično geograrfijo, ko je na ozemlju t.i. julijske krajine razpadlo avstrijsko nasledila italijanska država, najprej z vojaško in nato še s polnopravno civilno oblastjo. To je že samo po sebi sprožilo izseljenske in priseljenske premike, ki so bili mnogo več kakor samo gibanja, povezana z zamenjavo državnega aparata. Poleg umika bivših upravnih kadrov (zlasti nemškega in madžarskega) in vseh, ki so v novih razmerah izgubili ekonomske in druge pogoje za obstanek oziroma so se enostavno odločali za vrnitev v okolja, iz katerih so se bili prej po službeni dolžnosti ali drugi izbiri priselili v Trst, je izseljensko gibanje zajelo tudi širše plasti slovenskega in hrvaškega prebivalstva. Ob delu uradniStva so že na začetku odhajali delavci zaradi zaprtja ali zmanjšanja nekaterih pomembnih industrijskih obratov; zaradi vojnega razdejanja so zopet odhajali oziroma se niso vračali domov begunci z območij ob fronti in podobno je bilo z bivšimi avstrijskimi vojaki, ki so se na ta način izogibali italijanskemu postopanju proti pripadnikom bivše sovražne vojske. Povsem nov konceptualni okvir, v katerem so se s povojno teritorialno ureditvijo porajala selitvena gibanja, pa je bilo vprašanje slovenske in hrvaške narodne manjšine v Italiji, katero sta, kljub začetnim obljubam o narodni enakopravnosti, italijanska država in zlasti fašistični režim obravnavala kot tujek in ga skušala načrtno raznaroditi. Slovenski in hrvaški izseljenski procesi iz julijske krajine med obema svetovnima vojnama so bili vsekakor kompleksen pojav, pogojen s spletom različnih dejavnikov in situacij, ki ga ni mogoče razlagati samo v smislu politične emigracije v ožjem pomenu besede. Sami emigranti in njihove organizacije so v svoji sredi razlikovali več vrst izseljencev, čeprav so se zaradi političnih razmer, ki so jih zapuščali v julijski krajini, vsi čutili begunce. 8ili so po eni strani politični emigranti in raki, ki so odhajali iz politično-nacionalnih vzrokov. Mednje lahko prištevamo že vse liste "nezaželjene", politično "nevarne" ljudi, ki jih ie k odhodu prisilila vojaška okupacijska oblast, oziroma ki so postni žitve škvadrističnega terorja; nato pa vse javne in privatne uslužbence, ki so bili izločeni iz službenih mest na podlagi administrativnih posegov v zvezi s pravico do državljanstva, strokovno izobrazbo, poznavanjem italijanskega jezika, jamstvi o lojalnosti do države; svobodne m ciruge samostojne poklice, ki se niso uklonili političnim predpisom; šolnike, ki so se odločili raje za odhod kot za službovanje v notranjosti države, kamor jih je oblast razpršila V ta sklop sodijo nadalje številni dijaki in študenti, ki jim je bil zabranjen povratek iz Jugoslavije, da bi ne širili slovanskih narodnih idej, in seveda vsi kulturniki, prosvetarji, politični voditelji in aktivisti ter taki, ki so , v ostali Benečiji pa za 12,7% (Stranj, 1982b, 133; Mladinski raziskovalni tabo: "Rezija 89", 1990, 28) Ta težnja se je po drugi svetovni vojni ob nadaljnji involuciji gorskih območij in njihovi vse večji družbenogospodarski cmarginaciji močno pospešila. Beneškoslo-venske prebivalstvo se je pod silo razmer takoj množično odzvalo na ponudbe mednarodnega delovnega tržišča, kar je podpirala tudi italijanska vlada, ki je zr: odpravljanje povojnih socio-ekonomskih neravnovesij zopet prešla k predfašističnemu ekonomskemu modelu in vključila med smernice svoje gospodai'-ke in socialne politike tudi "izvažanje" odvečne delovne sile. S tem v zvezi je bil tudi sporazum z belgijsko vlado iz junija 1946.. s katerim se je italijanska vlada obvezala priskrbeti 50.000 italijanskih delavcev za belgijske rudarske revirje. To delovno silo je Belgija potrebovala za zmago v "batalle du charbort" (bitki za premog), se pravi za ponovni zagon rudarske industrije, ki je bil ključnega pomena za rekonstrukcijo in nadaljnji gos ANNALES 10/'9 7 Alftksej KMC. Sfl ITVfNA GIBANJA OB ZAHODNIH MEJAH SLOVENSKEGA (TNlCN'fOA PROSTORA- TEME IK PROBLEMI, 193-21-4 Rezijanski popotni obriniki pri svojem delu takoj po 7. svetovni vojni (NŠK). Travelling tradesmen from Resia during their daily work immediately after World War L podarski razvoj države. Operacija, kakršno je potem Italija izpeljala tudi z dvostranskim sporazumom s Francijo, je predvidevala tudi posebno korist, kar je ostalo dolgo časa javnosti prikrito m je. nato vzbudilo veliko ogorčenja: za vsakega odposlanega delavca je namreč. Italija dobivala v zameno določeno količino premoga, ki se je večala sorazmerno z večanjem izseljenskega kontingenta (Clavora, 1997, 93 sq.) Beneškoslovensko izseljevanje se je v velikem številu vključilo v te meddržavne izseljenske programe, obrnilo pa se je tudi proti drugim delovnim tržiščem in državam, zlasti proti luksemburgu, Švici, Nemčiji ter Kanadi, južnoameriškim državam in Avstraliji. Kasneje so se z italijanskim in furlanskim ekonomskim razvojem izseljenskim ciljem pridružila še italijanska in zlasti regionalna urbana in industrijska območja. Tako so Nadiške doline med leti 1951 in S984 izgubile več kot ■r>.'"'4 svojega prebivalstva, ki je upadlo od 16.'! 95 na komaj 7.669 oseb, od tega največ v desetletju 1961-/1 (32,5%). Še večji je bil padec v Reziji, kjei je do leta 1981 zmanjkalo več kot 54% prebivalstva (Stranj, 1982b, 133. Clavora-Ruttar, 1985, 122» Ta negativni demografski proces, ki se je nato še nadaljeval, je dosegel višek prav v obdobju vse večjih prizadevanj slovenske skupnosti v Italiji za dosego svojih narodnih pravic in uveljavljanje enotnosti manjšinskega prostora prek medsebojnega povezovanja in integracije vseh njegovih delov. In v zvezi s tem kontekstom in vprašanjem slovenske manjšine v Italiji nasploh je množični odliv iz Benečije presegel družbeno-gospodarske razsežnosti in zadobil izrazite politične konotacije. Toliko bolj, ker se je v precejšnji meri dvignil nad povprečje izseljenskega procesa iz alpskega in predalpskega prostora (to je znašalo okrog 37%) in ker ni pomenil le reakcije na naravno družbeno-gospodarsko involucijo, ampak umik pred razmerami, ki jim je na razne načine zavestno pripomogla politika italijanske države. Tako se v Nadiških dolinah, kjer so značilnosti gorskega ambienta veliko manj poudarjene kot v ostalem predalpskem svetu Furlanije, ni moglo ustrezno izkoriščati agrarnih možnosti, ker je deželni urbanistični načrt opredelil območje kot izrecno gozdno-pastirsko in tako zavrt njegov gospodarski razvoj. Kar 5% ozemlja je bilo nadalje vezano na vojaške služnosti, zaradi katerih je sicer bolj ali manj trpela vsa dežela, glede na njeno strateško lego na meji z Vzhodom (Clavora-Ruttar, (990, 47-79). Svoje pa je prispevala tudi gonja proti vsakemu izrazu slovenstva na teh tleh in sploh napeto 209 ANNALES 10/'9 7 Atekwj KA1C. SELITVENA CiBANja OP ZAHODNIH MtlAH SLOVENSKEGA ETNIČNEGA PROSTORA: TEME IN PROBLEMI, 103-214 ter moreče protislovensko ozračje, ki so ga ustvarjale protislovenske sile ves povojni čas - kot prihaja vse bolj na površje - s pomočjo posebnih podtalnih političnih in paravojaških organizacij,, ki jih je država vzdrževala za obrambo nacionalnega teritorija in za boj zoper komunizem (NAZ; 1996). Tako je po odprti politiki poita-lijančevanja, ki jo je italijanska država vodila vse od priključitve tega področja k italijanskemu državnemu ozemlju leta 1866 do konca fašizma, Benečija utrpela najhujše udarce v času razcveta italijanske demokracije Vendar je ravno dramatično stopnjevanje izseljenskega procesa sprožilo reakcijo na družbenogospodarsko propadanje Slovenske Benečije in okrepilo v ljudeh zavest o etnični identiteti tega ozemlja. Identiteti, ki ohranja seveda svojstvene poteze in se le pri enem delu istoveti z vsem in povsem s slovenstvom, drugače pa se izraža skozi prepletanje italijanskega čuta in gojenja izvornih jezikovnih in drugih tradicij oziroma se popolnoma zapira v kulturni in etnični lokalizem. Stoletna družbena in državnopravna vpetost v romanski prostor in njegovi kulturni vplivi, zgodovinska odmaknjenost od ostalega slovenskega sveta in predvsem italijanska prizadevanja za odtujevanje te skupnosti od njenih korenin in za njeno italijansko akulturacijo s pomočjo šolske ustanove, z vnašanjem občutka narodne manjvrednosti, celo z "znanstvenim" dokazovanjem njenega neslovenskega, pač pa ruskega ali poljskega izvora in, kot rečeno, z ustrahovanjem: vse to namreč ni moglo ne zapustiti v prebivalstvu Benečije globokih sledov. Narodnobuditeljska vnema beneškoslovenske duhovščine in drugih tarodno zavednih domačinov tem vplivom., ki so se uveljavljali tudi skozi socialno ekonomske dinamike, ni mogla zoperstaviti dovolj učinkovitih protiutež! in omejiti narodnega zatajevanja. Potiačevanje in razdvojevanje zavesti je nadalje poglobila še druga svetovna vojna z ideološko-nacionalno polarizacijo, ko se je besede Slovenec oprijel pojem "slavokomunist", privrženec Jugoslavije in vsekakor sovražnik Italije, Zahoda in njegovih vrednot. Izseljevanje je ob vsem tem, kljub dramatičnosti, pomenilo v nekem smislu osvobajanje, ker v tujini izseljenci niso več čutili pritiskov te situacije in so našli priložnost za svobodnejši m manj obremenjen odnos do svojih korenin. Ni čudno torei, da se prav izseljenci, ki so se v tujin: organizirali v društvih, od poznih šestdesetih let in zla-sti po potresu leta 1976 pojavljajo med pomembnejšimi nosilci prizadevanj za zaustavitev izseljevanja in vsestranski preporod Benečije. Zveza slovenskih izseljencev iz IHirlanije-julijske krajine, v katero je včlanjenih na tisoče izseljencev Sirom po svetu, ie-te povezuje med sabo in z Benečijo, ki se danes tudi z njihovim dojt>rinoso" bolj samozavestno in v marsičem inovativno spoprijema s svojimi! težavami kot sestavni del slovenske manjšinske stvar nosti v Italiji. MIGRATION TRENDS ALONG THE WESTERN BORDERS OF THE SLOVENE ETHNIC TERRITORY." TOPICS AND PROBLEMS Aleksej KALC NSK I'rst-Department foi history, IT-34138 Tneste. Via Petronio, 4 ZRS Koper, SI 6000 /toper. GeiibMdijeva tfc SUMMARY the treatise deals with the problems of migration in the Slovene-Italian frontier region with special emphasis on the movements by the Slovenes in the light of the genera! complexity of this area as of a meeting-point of the Alpine, iowland, Karst and Northern Adriatic littoral regions, as well as of Romance, Slav and Germanic cultures, the area which in the course of somewhat turbulent historical occurrences experienced numerous political-territorial changes. Ihe author exposes various cases and specifities of migration, which define the migration complexity of this area and confront a researcher of this subject with some new methodological and interpretational issues. The survey begins with BeneSka Siovenija (Siavia Venete), i.e. the westernmost part of the region historically inhabited by the Slovenes, the region which has always been separatee), except during 1797 and 1866 when it .10 ANNALES 10/'9 7 Aleksej KAK Sfl 17» ENA CIHAN|a ( B ZAHODNIH MEIAH SI OV( N'SKLGA ff.Nk NECA PROSTORA TM£ IN PKOIHEMI, 191 ; belonged io Austria and, for a short periodto the Hfyrian provinces, from the central Slovene territory, at first under the Venetian Republic and then under Italy, which is dearly reflected in the specific cultural characteristics of the Slovene community living there. In Beneška Slovenija developed, similarly as in the entire Friulian Alpine and preAlpine country, various forms of seasonal migration as a result of the crisis in the traditional upland economy based on agriculture, pasturage and forestry which no longer satisfied the inhabitants' needs. The migration was a! first subjected to the agrarian productive cycles, while in '.he course of the 19^ century, when it turned out, due to the stimulations of the international market, truly massive, it gradually became the principal economic factor. Beneška Slovenija stands out in this contest on account of two very different situations. Owing to the agriculturally unfavourable geological-morphologic al conditions, the Resia valley had known seasonal migration at least sinc e the H>:,! century onwards, while in the 19th century it reached the highest migration percentage ever. Most characteristic of it were the so-called travelling trades, such as peddling which had been common already amongst the oldest emigrants knife grinder's trade and, to a lesser extent, some other travelling trades. These traditional activities remained very common among the Kosian people even when the seasonal migration in the Friuli region ¿is well as in Resia became associated, in the course of the 19th century, particularly with the construction workers market. Also characteristic is a certain professional specialisation of the emigrants in view of each of the four Rcsian communities, which is also distinctive in the form and dynamics of social life, e.g. in a distinct endogamy, in traditional professions and especially as far as migrating merchants are concerned, a clear social stratification occurred, so that it is possible to draw a clear distinction between them, from minor door to door vendors selling various petty goods or requisites and travelling tradesmen (with something more to offer) to the "middle class" merchants, who gradually turned from the travelling forms of activity to increasingly sedentary ones, and grinding masters who in larger centres opened workshops and shops where various cutting appliances were sold, to wholesalers who could be seen in large: centres at least from the end of the 191,1 century, from this very diverse picture we can make out a structural role of emigration, around which circled a number of strategies, from capitaiistically-enterprising ones to those of the very basic survival In contrast to Resia, the seasonal migration in the remaining Beneška Slovenija began to affirm itself, with a few exceptions, with quite a delay compared »nth the Friulian Alpine and ore-Alpine context. The researchers of the migration complexity ascribed this, in somewhat contradictory way, to the "ethnic factor", a kind of Slavic motal characteristics and life habits. The development of Alpine siudies and primarily anthropological ecology, which exposed the significance or migration in upiand social-economic systems, proved, on the other hand{. that the simplified interpretations of such and similar phenomena are totally out of place. the second dealt with problem is migration to Trieste in the l8!l' century and particularly in the course of the '•9'' century. In this frontier region it acted, with us port-mercantile role, in the function of the Hapsburg monarchy as a strong attractive pole for the population of the more extensive hinterland This treatise emphasises the formation of a multiethnic social structure of this border town m the light of immigration coming mostly from Carniola, Austrian Littoral, Oalmatia and Italian territory. Emphasis :s also laid on the dynamics of immigration processes in view of social-economic systems and conditions in individual emigrant areas and on advancement of capitalist modernisation. From the aspect ot Slovene immigration the author emphasises the significance of studying, apart from basic labour force which formed the major pait of tire inurban currents, also the people of higher social classes who in the course ot the 19!'} century contributed towards social-economic growth of the Slovene component and affirmation of the Slovene community in Irieste on cultural and political levels. Also exposed in respect of immigration processes are other types of migration ¡temporary and permanent, continental and overseas; occurring in the same period in certain areas of the Trieste hinterland, in connection with which the author emphasises a need for ¿i comparative study of the migration trends in order to understand the reasons and causes which in different areas and in different periods oi time gave privilege to one instead of some other choice of migration. As far as Trieste is concerned, its role in the last decade before World War 1 Is dealt with as of a transoceanic, imigration port which, howeverdid not affirm itself completely as an Austrian "national" port, when the emigration currents from Austria mostly ran, even after the opening of regular lines, via northern European ports. This complexity is particularly interesting from the aspect of the Austrian emigration issues of that time and the contests among European ports and shipping lines for the supremacy in the transoceanic emigration traffic from eastern and southeastern Europe. There follows a section on emigration of Slovene and Croatian populations from the Jiulian March (of the former Austro-Hungarian state territory which was after World War i annexed by Italy), closely associated with political-territorial transformation of the territory and. to a large extent, with the fascist anti-Slovene and anti-Croatian d^nationalisationaI policy, li was certainly a complex phenomenon conditioned by an interlacement of a number of ¡actors and situations, which can not be reduced to the level of political emigration in the narrowest sense of the word. Namely, it implied emigrants who were virtually forced to leave, by being eliminated from various .79 ANNALFS 10/'97 v fc-ALC: SEI TYENAG16Ar\'lA 53 2AH00N1 I MtlAH S1.0VENSKEGA frNICNtGA FROSTQRA: TF.Mf IK1 PROP! EMI, 19J014 employments, transferred to the interior of the country, or had no other choice than to move away from hostile atmosphere, as well as economic emigrants.- wherein it should not be forgotten that the fascist denationalisations! policy operated on the level of social economic thwarting of the 'secondary" population and with different reliefs attempted to stimulate emigration. The emigrant population, estimated at some 700,000 individuals. iurned to Yugoslavia as to its parent country, where some 50,000 lived (according to the Italian sources) in 1934, and ¡especially Slovenes! to South America, particularly Argentina. A marked feature of these emigrants, especially those in Yugoslavia. was their political activity against the fascist Italy, expressed mainly with propaganda and other ac tivities linked to the territorial and ethnic issues of the ¡iuiian March. Thus they played an important role in Yugoslav-Italian relations. Regarding the emigration communities in South America, which were especially in World War I! strongly politically committed to the annexation of the ¡iuiian March to Yugoslavia, the author underlines also the participation in the trade union and communist movements there as well as the complexity of the telations with the immigrant community of the Slovene anticommunist refugees established after the war. The migration trends in the area, which is the subject of this research, were after World War II yet again closely associated with the political-territorial transformation of this region which was now situated not only on the border of two states but also of two different political systems and opposing world blocs. Particularly symptomatic in connection with the demarcation between Yugoslavia and italv is the mass departure of the Italian and partially Slovene and Croatian populations from the territories thai remained on the Yugoslav side. From the Slovene point of view the author exposes, apart from some other migration cases linked to the historical moment of that time, the presence (in mosi cases temporary! of the numerous Slovene anticommunist emigrants in the Trieste and Gorizia icgions, where they became, during the Allied military administration and later on, an important factor in the development of the more or iess pro-Yugoslav Slovene national community, especially in educational, cultural and political spheres and as a firm support against communist influences. Special emphasis regarding the postwar migration trends is laid on the emigration from the Trieste region in the 50'$ and 60's, as a result of the economic crisis and poor social conditions alter the abolition of the Free Trieste Territory in 1954 and the annexation of the territory to Italy. This emigration {some 19,000 people according to the official statistics), which was also a consequence of a "no prospect psychosis" and the disappointment due to the loss of independence, turned towards various continents, particularly Australia. It implied not only individuals but entire families and caused, apart from the strong emotional response, a demographic gap which was in no way negligible. U was particularly distinct in the Slovene ethnic community, which according to some estimates contributed to some 30% oi the entire migrations! contingent and was left during the further all-round development. Considering that it carne from urban environment, the emigration had some peculiar social and cultural characteristics which showed themselves, for example in Australia, in the merging of the Trieste community with the immigrant environment. A significant distinctive element in this is also the ethnically mixed structure of these communities, due to which the author believes that we can speak of a "multiethnic" mmigration community in the multiethnic territory of Australia, the research of which represents a special challenge for migration and ethnic studies. The end of the treatise is yet again dedicated to BeneSka Slovenija which experienced a dramatic demographic impoverishment after World War It. After the iong decades of seasonal and temporary emigration, a permanent abandonment of the valleys of Beneika Slovenija began already during the two World Wars but later on reached some truly dramatic extents. Under the pressure of economic needs and social modernisation, the Slovene population emigrated to various European working centres (mainly Belgian mining areas, Switzerland, Luxembourg), North and South America, Australia and. of course, to Italy, mostly to the developing Friulian centres. Thus the number of inhabitants of the NadiZa valleys fell, during ¡951-1984, from 16,195 to 7,669, while the number of inhabitants of Resia decreased, during 1951-1981, from 3,350 to 1,520. Such regression can be attributed not only to the backwardness of the region but also to the purposefully inappropriate development policy led by Italian state in 'his pa: t of the Slovene ethnic territory in the sense of strengthening the Italian national borders arid protecting the country from influences coming from the Communist East. Key words: migration, emigration, western Slovenia, Venetian Slovenia, Friuli-Giulia region LITERATURA Apih, E. (1988): Trieste. Bari, Laterza. Benvenuti, S. (1982): Da "peccatori" a "depravad". Note sufl'emigrazione dalla provincia di Gorizia (1878-1891). Qualestoria, Trieste, 10, 3, 51-70. Bogateč, V. (1975): Boj v Argentini (1929-1934J. V: Križani v boju za svobodo Križ pri Trstu, 142-143. ANNAt.ES Iß/197 Aleksei KAI.C: SELITVENA GIBANJA OB ZAHODNIH MFfAH SLOVENSKEGA ETNIČNEGA PROSTORA: TEME IN PROBLEMI, (93-214 Blanchini, E. (1898): La proprieta agraria ne! Friuli Italiano ed i bisogni economici e sociali. Udine. Catatan, T. (1991): L'emigrazione ebraica in Palestina a it ra ve rs o i! porto di Trieste (1908-1938). Ouaiestoria, Trieste, 19, 2-3, 57-107. Cattaruzza, M. (1979): La íormazione del proletariato urbano. Immigrati, operai di mestiere, donne a Trieste dalla meta del secolo XIX alia prima guerra mondiale. Torino, Musolini. Clavora, F. (1997): Od duoma ... do óarnega paklá. C ¡vicíale del friuli, Unione Emigranti Sloveni del Friuli-Venezia Culia - Slovenci po svetu, Clavora, Fv Ruttar, R, (1985): Sioveni ed emigrazione. il caso delle Valli de! Natisone. Cividale del Friuli, Z veza beneških izseljencev. Clavora, F., Ruttar, R. (1993): La comuníta senza nome. La Slavia alie soglie del 2000. Premariacco, Zveza slovenskih izseljencev í'uríanije-julijske krajine. Colummi, Cv et al., (1980): Storia di un esodo. Istria 1945-1956. Trieste, Istituto regionaie per ia storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Ciulia. Cosaítini, G. (1983): L'emigrazione temporánea in Fri-uii/ponatis originala iz I. 1903/. Udine. Cresciani, G. (1996): Storia e caratteristiche deli'emigrazione giuliana, istriana e dalmata in Australia. Qualestoria, Trieste, 25, 2, 35-65. Dapit, R. (1995): La Slavia Friulana - Lingue e culture. Resia, Torre, Natisone. Bibliografía ragíonata. / Beneška Slovenija - jezik in kultura. Rezija, Ter, Nadiža. Kritična bibliografija. Cividale / Čedad - San Pietro al Natisone / Speter, Circolo Cultúrale / Kulturno društvo "Ivan Trin-ko"- Cooperativa / Zadruga "Lipa". Donato, C., Nodari, P. (1995): L'emigrazione giuliana nel mondo. Note introduttive. O u a dem i del Centro studi economico-politici "F. Vanoni", Nuova serie, 3/4, Trieste. Dorsi, P. (1996): i "regnicoli": una componente dimen-ticata deila societá triestina in eta asburgica. V: Trieste, Austria, Italia tra Settecento e Novecento. Studi in onore di Elio Api h. Civilta del Risorgimento 52. Udine, Del Bianco, 113-130. Ermacota, C. (1951-52): Artigiani senza insegna. Che tastu?, Udine, 27/28, 172-180. Fuchs, R. (1963): Lo sviluppo demográfico di Trieste dalle origini del la citta ai giornt nostri. Prospettive tri-estine. Rivista del Centro di studi polilici, economici e sociali di Trieste. Trieste. Genorio, R. (1988): Slovenci v delavskem gibanju Argentine v obdobju med obema vojnama. Migracijske teme, Zagreb, 1-2, 188-189. Grafenauer, B. et al, (1978): La storia deila Slavia Italiana. Quaderni Nadiža 3. San Pietro al Natisone. Hartman, 8. (1976): Primorci in slovenska kultura v Mariboru med vojnama. V: jadranski koledar 1977. Trst, Založništvo tržaškega tiska, 142-150. Kale, A- (1990): Etnična problematika kot stičišče med disciplinami na poti v interdisciplinarno raziskovanje: primer izseljevanja iz doline Rezije. Razprave in gradivo, Ljubljana, 23, 132-135. Kale, A. (1991): Ko so Primorci odhajali na tuje. Odšli pa so večinoma mladi... Primorski dnevnik, Trst, 21.4., 8-9. Kale, A. (1992): Prekooceansko izseljevanje skozi Trst 1903-1914. Z C, Ljubljana, 46, 4, 479-496. Kale, A. (1992): Pistolero peligroso. Življenjska zgodba izseljenca. Leopolda Caharije. V: Jadranski koledar 1993. Trst, Založništvo tržaškega tiska, 1 21 -126. Kale, A. (1995): Nekateri vidiki primorskega izseljevanja v južno Ameriko do prve svetovne vojne. V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki / zbornik. Ljubljana, Znanstveni inštitut filozofske fakultete, 33-55. Kale, A., Kodrič, M. (1992): Izseljevanje iz Beneške Slovenije v kontekstu furlanske emigracije s posebnim oziram na obdobje 19. stoletja in do prve svetovne vojne. ZČ, Ljubljana, 46, 2, 2. 197-209. Kale, A., Kodrič, M. (1995): L'emigrazione di mestiere dalla Slavia Veneta fino alla prima guerra mondiate. V: Brusa, C., Ghiringhelli, R.: Emigrazione e territorio; tra bisogno e ideale. Convegno internationale. Varese 1820 maggio 1994. Varese, 1,137-149. Kale, A., Pahor, M. (1993): Relazione sulla ricerca sperimentale del progetto di studio "Gli sioveni di Tri -esle e l'esperienza australiana" / tipkopis, neobjavljeno. Zveza slovenskih izseljencev iz Julijske krajine - Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Koren, j. (1979): Revolucionarna pot Franca Stoke -Rada. Trst. Longhino, A. (1992): Val Resia. Terra di arrotini. Udine, Circolo culturale resis.no "Rozajanska dolina". Makuc, D. (1993): Aleksandrinke. Gorica, Goriška Mohorjeva družba. Marušič, B. (1995): Prispevka o slovenskem izseljevanju v južno Ameriko. V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v južni Ameriki / zbornik. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 57-66. Meneghel, G., Battigelli, F. (1977): Contributi geografici allo studio dei fenomeni migratori in Italia. Analisi cli due comuni campione delle Prealpi Ciulie: Lusevera e Savogna. Pisa. Merkü, P. (1985/86): Enkratnost Rezije, jezik in slovstvo, Ljubljana, 31, 4,101-107. Mislej, i. (1995): Kulturna zgodovina Slovencev v južni Ameriki. V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Južni Ameriki / zbornik. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 15-21. Mladinski raziskovalni tabor "Rezija 89" (1990). Trst, Narodna in študijska knjižnica - Slovenski raziskovalni inštitut. Montanelli, P. (1905): 11 movimento storico della popolazione di Trieste, Trieste, Morassi, L. (1982): Aspetti dell'emigrazione temporanea in Val di Resia. Qualestoria, Trieste, 10, 3, 39-41. Morassi, L., Panjek, G. (1984): Strategie famiiiari in Val di Resia (See. XIX). Economia e Storia, 4, V, 439-456. ANNALES I O/' 97 Aiekiéi KALC: SELITVENA GIBANJA OS ZAHODNIH MEJAH SLOVENSKEGA ETNIČNEGA PROSTORA. TEME IN PROBLEME î 03-214 M us o ni, F. (1902): Su ¡l'emigrazione specialmente temporánea, dai Véneto e piú particolarmente dal Friuii. V: Alti det IV Congresso Geográfico Italiano. Milano. NAZ (1996): Gii anni bui della Siavia. Attivita delle organizzazionl segrete nel Friuii orientale. Civiclale deí Friuii, Societá Cooperativa Editrice Dom. Nelli, A. (1996): L'esperienza migratoria triestina -i'identitá cultúrale e i suoí cambiamenti. ConVivio -Journal of ideas in Itaiian Studies, St. Lucia, Queensland, Australia. 2, 2. Nodari, P. (1991): La común itá giuliana di aícune citta austraiiane: Sydney, Adelaide, Melbourne. Quademi dell'lstituto di Geografía della facoltá di Economía e Commercio dell'Universitá di Trieste 16. Trieste. Pagani, B.M. (1968): L'emigrazione friulana dalla meta del secolo XIX al 1940. Udine. Perusini, G., (1948): Rezijanski izseljenci v šestnajstem stoletju. Slovenski etnograf, Ljubljana, 1, 57-65. Pričevanje R.G. (1997): Tipkopis na Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Pupo, R. (1995): L'esodo degli ilaliani da Zara, da Fiume e dall'lstria - 194,3-1956. V: Donati, C., Nodari, P.: L'emigrazione giuliana nel mondo: note introduttive. Quademi del Centro studi economico-politici "E. Va-noni", Nuova serie, 3/4. Trieste. Purini, P. (1997): L'emigrazione da Trieste nel dopo- guerra. Annales, Koper, 10, 251-262. Rota, F. (1807): Estensione e reddito censuario ne) Dipartimento di Passariano. Udine, Pecile. Rotta, G. (1988): La dístribuzione dei cognomi nella Valle di Resia (Udine) (XVIII-XIX sec ). Metodi e ri- cerche, Udine, n.s. 7, 2, 43-70. Srebernič, J. (1914): Die Wanderbewegung in der Umgebung von Górz. Jahresbericht des Madchenlyzeums der armen Schulschwestern de Notre Dame in Górz. Górz, 5-17. Stranj, P. (1982a): Poskus ocenitve števila tržaških Slovencev, ki so se izselili v Avstralijo / tipkopis, neobjavljeno. Trst, hrani Slovenski raziskovalni inštitut. V skrčeni obliki: Ladijska sirena je piskala nam vsem. Koiiko Slovencev se je izselilo v Avstralijo skupaj z ostalimi Tržačani med leti 1955 in 1960? Primorski dnevnik. Trst, 21.4.1991, 8. Stranj, P. (1982b): Demografsko gibanje v Furlaniji-Jitlijski krajini. V: Jadranski koledar 1983 Trst, Založništvo tržaškega tiska, 131-135. Stranj, P. (1992): La comunita sommevsa. Sloveni in Italia dalla A alia 2. Trieste. Založništvo tržaškega tiska -Editoriale stampa triestina. Trebče (1966): Trebče v boju proti fašizmu. Trst. Valussi, G. (1961): Friuii Venezia Giulia. Le Regioni d'Üaiia 5. Torino, UTFT. Viazzo, P.P. (1990): Comunita alpine. Ambiente, popo-lazione, str ut tu ra sociale nelle Alpi dal XVI secolo a oggi. Bologna, ll Muiino. Viazzo, P.P. (1997): i.o studio del l'emigrazione alpina tra ecología cultúrale e demografía stoiica; aicuiit: questioni aperte. V: Ferigo, t". , Fomasin, A. (a cura di): Cramars. Atti del convegno internazionale di studi. Toi-mezzo/Udine, 9-19. Volk, A. (1997a): Naselitev ¡stiskih beguncev v Tržaški pokrajini vidiki "nacionalne bonifikacije". Referat na mednarodni konferenci Pariška mirovna pogodba, nova jugoslovansko-italijanska meja in priključitev Primorske k Sloveniji. Koper Nova Gorica, 25.-27. september. Volk, A. (1997b): Nekaj zapisov o slovenski politični emigraciji v Trstu do leta 1954 / tipkopis, neobjavljeno. Trst, hrani Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Vovko, A. (1978): Organizacije jugoslovanskih emigrantov iz Julijske krajine do leta 1933. ZC. Ljubljana, 32, 4,. 449-473. Vovko, A. (1979): Delovanje "Zveze jugoslovanskih emigrantov i/ Julijske krajine" v letih 1933-1940. ZC, I jubljana, 3.3, 1, 67-102. Žerjavic, V. (1993): Doseljavanja i iseljavanja s pod-ručja Isfre, R.ijeke i Zadra u razdobju 191 G-1971. Društvena istraživanja, Zagic-b, 2. 4-5, 631-656.