Aktualno Majšperk • Domačini se želijo izogniti prekopanim 1 • vv dvoriščem O Stran 2 i i ¡ o taj er ski Izobraževanje Podravje • Bo vpis v kmetijske šole rešil dodatek za izobrazbo? Ptuj, torek, 24. januarja 2023 Letnik LXXVI • št. 7 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,70 EUR Aktualno Ptuj • Bolnica in šolski center lani za kurjavo 650 tisočakov O Stran 2 Politika Kidričevo • Žunkovičeva: »Norčevanje iz svetnikov SD« O Stran 5 V središču Podravje • Pri 840 dolgotrajno brezposelnih delodajalec ne dobi delavca ... O Stran 6 Kultura Podravje • Na brazdah ljubezni dosega visoko gledanost O Stran 10 Črna kronika Ptuj • Tragedija v termah: fantku niso mogli pomagati O Stran 24 Ormož • Po sestanku upravitelja bioplinarne, prebivalcev, civilne iniciative in župana le spremembe? Smrad iz bioplinarne vdira v center mesta Iz ormoške bioplinarne se zadnje dni zopet intenzivneje pojavlja močan smrad, ki se iz okolja širi in vdira v sam center mesta. Domačini v najožji okolici so že obupani, angažirala ste se župan in civilna iniciativa. Več na strani 3. Stanovanjski sklad • Od 2.000 stanovanj niti eno na Ptuju ali v Ormožu O. Strand- V središču • Višjim plačam pomočnic "i i• • i i**- t-' vzgojiteljic sledijo n podražitve vrtcev m Foto: CG 2 Štajerski Kmetijstvo in izobraževanje torek • 24. januarja 2023 Majšperk • Stoperčani na optiki še pred novim letom, kdaj točno, ni znano Domačini se želijo izogniti prekopanim dvoriščem Dom krajanov Stoperce je bil tokrat napolnjen do zadnjega kotička domačinov, ki so želeli prisluhniti podjetju Rune Enia o gradnji težko pričakovanega optičnega omrežja v Stopercah. Krajani imajo dovolj lovljenja mobilnega signala po hiši, zamrznjenih slik na televizorju in interne-tnih hitrostih, ki niso vredne besede hitrost. Zaradi zasedenosti telefonskih central ali njihove oddaljenosti, slabe pokritosti z mobilnim signalom je gledanje televizije ali pošiljanje datotek preko spleta, še posebej pa ob slabem vremenu, nočna mora. »Moje delo temelji na povezanosti s spletom in sem že razmišljal o selitvi iz Stoperc. Sedaj slabo internetno povezavo skušam reševati z mobilnim omrežjem, delom v pisarni, vendar si želim stabilno in hitro internetno povezavo,« je dejal Dejan Korez, čigar hiša je na t. i. beli lisi. Domačin Branko Narat pa ima težave tudi z mobilnim signalom. »S telefonom po kotičkih hiše lovimo mobilni signal, slika na televiziji pogosto zmrzne, tako da večkrat gledamo mozaik namesto filma. Ko je bilo šolanje od doma, pa sin pogosto ni mogel spremljati predavanj, saj je bila internetna povezava prešibka.« Ob tem ne razume arogantnosti operaterjev. Na operaterja je namreč naslovil prošnjo po znižanju cene naročnine oz. položnice za splet in televizijo, glede na to, da storitve niso na ravni, kot bi morale biti oz. kot jih imajo drugi prebivalci, na primer v mestih. Odgovora ni prejel. Polna dvorana, a malo odgovorov na vprašanja krajanov Podobnih zgodb je veliko, zato ne preseneča, da je bila stoperška dvorana polna. A pravih odgovorov večina ni prejela. Roman Ferlež je tako dejal: »Občutek imam, da so se na to srečanje slabo pripra- David Koražija, Grdina »Spletne hitrosti so izredno slabe, če pa je prižgana še več kot ena televizija, se povezava toliko bolj upočasni. Večje težave s povezljivostjo so tudi ob koncih tedna, ko je centrala bolj zasedena, ko televizijo in splet uporablja več uporabnikov. Optično povezavo si želim čim prej, saj bo omogočila večje internetne hitrosti, pa tudi ker si doma želimo običajen ogled televizije, brez vmesnih zamrznitev.« Duorana doma krajanov v Stopercah je bila napolnjena do zadnjega kotička. Foto: Mojca Vtič vili, kajti pravega odgovore glede časovnice in tudi načina priklopa nisem prejel.« In res, na vprašanje, kdaj naj bi priklopili prvo hišno številko na območju Stoperc, kjer se bo projekt gradnje optičnega omrežja najprej začel razvijati, ni bilo. »Ne želimo dajati točnih terminov, da se nas potem ne vleče za jezik,« je dejal Primož Glavica iz podjetja TLPS, ki bo gradilo omrežje na terenu. Toda med vrsticami je bilo slišati, da naj bi s prvimi priklopi vendarle začeli maja, junija. Najprej bodo začeli graditi traso od Stoperc v smeri Žetal, nato proti Majšperku, naposled proti Makolam. Gradnja primarnih vodov bo v skladu s terminskim planom dokončana do konca leta 2023, priklop vseh gospodinjstev (vključno s sivimi in belimi lisami) pa do 30. avgusta 2025. Vključenost posameznih naslovov v projekt Rune lahko krajani preverijo na spletni strani www.ruralnetwork. eu, kjer je tudi možnost za naročilo priključka. »Ne glede na to, ali boste naročili priključek preko spleta ali ne, vas bodo predstavniki našega podjetja obiskali in preverili zainteresiranost za priključitev na optično omrežje,« je pojasnil Mitja Romih, predstavnik podjetja Rune Enia. Cevi že v zemlji, zakaj jih ne bi uporabili? Hitrost gradnje bo odvisna od pridobivanja služnosti in vremena. Ob tem pa so domačini izrazili skrb glede gradbenih posegov na dvoriščih. Izpostavili so, da imajo mnogi urejena dvorišča, asfaltirane dovoze in da si ne želijo gradbenih posegov na svojih parcelah, še posebej ker so vse hiše že opremljene s kabli oz. praznimi cevmi, ki jih je pred več kot dvema desetletjema v okviru gradnje telefonskih priključkov položilo podjetje Telekom za namen optičnega omrežja. Romih je bil presenečen nad to informacijo in priznal, da bi pri gradnji optičnega omrežja Rune lahko uporabili te cevi, vendar morajo pridobiti soglasje Telekoma. »Mi smo takoj za to rešitev, ker je tehnično povsem izvedljivo, da optični kabel vpihnemo v te obstoječe cevi, običajno pa je težava na strani Telekoma, ki nam cevi, čeprav so prazne, nočejo dati v Romana Bedenik, Kupčinji Vrh »Imamo redne težave s spletom, mobilnim signalom, televizijo, ki ob vsakem slabšem vremenu zmrzne. Najpomembnejše je, da bi imeli dobro internetno povezavo, ker ta reši tudi ostale težave, in to čim prej, saj mnogo mladih razmišlja o selitvi ravno zaradi slabe povezanosti s spletom, dandanes pa je dostop do interneta nuja.« odkup ali v najem, tako da je preprosteje in hitreje, da sami položimo nove cevi,« je priznal Romih, a obljubil, da se bodo pogovorili s Telekomom: Glede na dosedanje izkušnje naj bi bilo malo upanja za ugoden razplet. Tudi župan Sašo Kodrič je pozval predstavnika podjetja Rune, da resnično preverijo možnosti uporabe obstoječe infrastrukture, saj so krajani jasno in glasno povedali, da bi se želeli izogniti razkopanemu terenu. »Seveda pa, če ne bo mogoče uporabiti obstoječih cevi, je na nas, da dovolimo in sprejmemo poseg v okolje. Optično omrežje je namreč pridobitev za kraj in občino, o kateri že nekaj časa govorimo, in če nismo ničesar pripravljeni odstopiti, potem sami sebi ne damo možnosti.« Mojca Vtič Foto: MV Foto: MV Ptuj • Stroški ogrevanja v večjih zavodih Bolnica in šolski center lani za kurjavo 650 tisočakov Stroški ogrevanja v ptujskihjavnih zavodih, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, se bodo letos predvidoma zvišali za desetino, so pojasnili v Javnih službah Ptuj. Foto: CG Na Ptuju so cene ogrevanja drastično zrasle v začetku 2022. V primerjavi z letom prej bo bolnišnica za lansko leto za ogrevanje plačala okoli 150.000 evrov več, šolski center pa 110.000 evrov več. Iz kotlovnic, ki jih upravljajo Javne službe, približno polovico toplote prodajo gospodinjstvom, drugo polovico pa javnim zavodom in enemu industrijskemu odjemalcu. Kot smo poročali, se je z novim letom cena za gospodinjstva znižala, medtem ko bo za poslovni odjem zrasla. „Glede na vrtoglave cene energentov nam je uspelo ublažiti ceno toplotne energije, ki bi bila za poslovne odjemalce še višja, če v proizvodnjo ne bi vključili novega energenta (lesnih sekancev). Za poslovne odjemalce je cena toplote glede na lansko ceno res za okoli deset odstotkov višja, vendar ob dejstvu, da je cena plina za okoli 100 odstotkov višja kot v letu 2022. Za poslovne odjemalce, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, cena plina od države ni regulirana," so pojasnili v Javnih službah. Med večjimi kupci toplote iz sistema daljinskega ogrevanja sta bolnišnica in šolski center, oba skupaj sta lani za ogrevanje plačala 650.000 evrov. Letos je glede na višjo ceno variabilnega dela pričakovati še višji znesek. Vodja finančne službe v Splošni bolnišni- ci dr. Jožeta Potrča na Ptuju Boris Kmetec je povedal, da so predlani za ogrevanje plačali dobrega četrt milijona evrov, lanski znesek bo predvidoma dobrih 400.000 evrov. Za letos točne projekcije stroškov še nimajo, bi pa to bilo po oceni finančne službe okoli 415.000 evrov. Šolski center Ptuj je po besedah direktorja Otona Mlakarja v letu 2021 za ogrevanje plačal 137.000 evrov, lani 247.000. Letošnje stroške so ocenili na 257.000 evrov. Stroški ogrevanja v Vrtcu Ptuj so se med letoma 2021 in 2022 podvojili. Osem enot ogrevajo na zemeljski plin, v 2021 so stroški znašali 22.000 evrov, lani 56.000 evrov. Dve enoti sta priključeni na kotlovnico Javnih služb in daljinskega ogrevanja, za ta del ogrevanja so predlanski stroški znašali 32.000 evrov, lanski 53.000. Ravnateljica Mateja Lobenwein je dejala, da projekcije cen ogrevanja za letos še nimajo izdelane. Pogod- bo za zemeljski plin imajo sklenjeno samo za januar, vključeni pa so tudi v skupno javno naročilo za dobavo zemeljskega plina, ki ga izvaja Skupnost občin Slovenije. Poglejmo še v ptujski zdravstveni dom, matična enota na Potrčevi cesti je prav tako priključena na ogrevanje Javnih služb. Predlani so stroški daljinskega ogrevanja znašali 64.000 evrov, lani so bili skoraj enkrat višji (113.000 evrov). Skupni stroški ogrevanja za ambulante ZD v občinah Juršinci, Hajdina, Kidriče- vo, Zgornji Leskovec, Zavrč in na Raičevi ulici na Ptuju so v letu 2021 znašali 13.000 evrov, lani 18.000 evrov, je navedla vodja finančnega in računovodskega sektorja v ZD Ptuj Mateja Zamuda. Mojca Zemljarič Stroški za ogrevanje v preteklih dveh letih Javni zavod 2021 (€) 2022 (€) Bolnišnica 254.000 402.000 Zdravstveni dom 77.000 132.000 Vrtec 54.000 109.000 Šolski center 137.000 247.000 Vir: zavodi torek • 24. januarja 2023 Podjetništvo Štajerski 3 Ormož • Po sestanku upravitelja, prebivalcev, civilne iniciative in župana le spremembe? Neznosen smrad iz bioplinarne vdira že v center mesta Iz ormoške bioplinarne se zadnje dni zopet intenzivneje pojavlja močan smrad, ki se iz okolja širi in vdira že v sam center mesta. Neprijetne vonjave tako niso problematične samo za prebivalce v ožji in širši okolici bioplinarne, ampak tudi za podjetja v bližnjem delu razširjene gospodarske cone. Kako bo v takšnem okolju lahko poslovala restavracija? Ker pa je objekt v neposredni bližini industrijske cone, bi neprijetne vonjave lahko povzročile škodo tudi bližnjim gospodarstvenikom. Investitorji so zemljišča v razširjeni coni že pokupili ter začeli gradnjo novih objektov. Eden izmed njih gradi poslovno-trgovski objekt, v katerem namerava vzpostaviti restavracijo. Čeprav na to temo za časopis ni želel spregovoriti, pa je povsemjasno, daje takšen ostri vonj za zagon te dejavnosti - milo rečeno - moteč. Bioplinarna v Ormožu je bila sicer zgrajena pred dobrim desetletjem. Pred časom je pristala v rokah že tretjega lastnika, podjetja Adastra Energija, čigar lastnik je britanski poslovnež, Duncan Webster. V neposredni bližini bioplinarne (na fotografiji), od koder se širijo neprijetne vonjave, nastajajo novi objekti, v enem izmed njih poslovno-trgovski objekt z restavracijo. Foto: CG Okoliški prebivalci se že nekaj časa pritožujejo čez smrad, ki se zopet intenzivneje širi iz tamkajšnje bioplinarne. V preteklih dneh ga je bilo mogoče zaznati ob različnem času, tako dopoldan kakor tudi popoldan oz. zvečer. Širjenje in intenzivnost smradu sta odvisna tudi od vremenskih razmer, predvsem od vetra. Prijave inšpekciji brez učinka Domačini, ki so vonjavam najbolj izpostavljeni so nam vsi po vrsti povedali, da so vonjave v zadnjem času zelo neprijetne in da motijo njihov vsakdan. V takšnih razmerah ne morejo niti prezračiti hiše, kaj šele da bi poskušali oprano perilo posušiti zunaj. Jasno so tudi povedali, da takšen objekt pač ne spada v urbana okolja in da so bili zavedeni od samega začetka, saj z načrtovano postavitvijo objekta niso bili seznanjeni. V preteklosti so večkrat poskušali s prijavami na različne inšpekcijske službe, a se ni zgodilo nič. Zato so sedaj že nekoliko obupali. »Smrdi in bo smrdelo,« je nazorna ena izmed okoliških prebivalk. Na nogah ponovno ormoška iniciativa Smrad se zadnje obdobje širi tudi v mesto. Zaradi obupnega vonja se je znova angažirala ormoška civilna iniciativa, ki je podala prijavo na pristojne inšpekcijske službe. »Od pristojnih pričakujemo, da se zadeva uredi v najkrajšem možnem času in se tako prebivalcem Ormoža, Harde-ka, Pušencev, Dobrave, Pavlovcev zagotovi "normalne" pogoje za bivanje,« so zapisali na družabnem omrežju. Župan: »Smrad je treba eliminirati!« »Res je, da je smrad glede na klice občanov zaznati v širšem območju, od Ormoža, Hardeka, Loperšic, Frankovcev, Pušencev, tudi na pavlovski in humski strani. V neposredni bližini imamo industrijsko cono, ki jo dobro tržimo. Tako so tudi vprašanja naših go- spodarstvenikov na temo smradu, ki tukaj delujejo, upravičena. Smrad je zaznati v določenih dnevih, ob določenem času in absolutno ga je treba eliminirati,« je jasen ormoški župan Danijel Vrb-njak. Zato je konec tedna organiziral sestanek z okoliškimi prebivalci, civilno iniciativo ter upraviteljem obrata. Tokrat je vodstvo smrad iz njihove bioplinarne vendarle posredno priznalo, saj po besedah župana nameravajo ukrepati. »Dorekli smo časovnico in ukrepe, ki jih bomo izvedli, da bomo posamezne procese nad- zirali oz. analizirali in videli, zakaj prihaja do smradu. V prvem tro-mesečju bodo nekateri ukrepi že pripravljeni, večje investicije pa do sredine tega leta. Verjamem, da bo z vsemi temi ukrepi zadeva rešena in do smradu ne bo več prihajalo,« je še dejal Vrbnjak. Kaj vse je obljubilo vodstvo bioplinarne »Na sestanku, ki je potekal v korektnem in konstruktivnem vzdušju, je lastnik obljubil dodatno zate-snitev in pokritje skladišč do konca marca, prav tako naj bi v prihodnje pretežno odkupovali surovine, ki proizvajajo manj smradu. Upravitelj je zatrdil tudi, da ne odkupujejo nedovoljenih surovin. V GPS-u bomo tudi v nadaljevanju zadevo budno spremljali - vse dokler se dokončno ne uredi - kar je seveda nujno, da lahko ljudje v širši okolici normalno živimo,« so dodali še v listi Gradimo prihodnost skupaj, ki se je prav tako angažirala glede omenjene problematike ter v začetku leta podala prijavo na inšpekcijske službe. Monika Horvat Sp. Podravje • O neprofitnih stanovanjih ne duha ne sluha Od 2.000 stanovanj niti eno na Ptuju ali v Ormožu Stanovanjski sklad na Ptuju in v Ormožu ne bo gradil stanovanj. V prihodnjem srednjeročnem obdobju namerava Sklad sicer zgraditi oziroma pridobiti več kot 2.000 stanovanj - v drugih občinah. \ i i ■i [ _I J_i I ■•»■" I \_ jI I ' 0 Stanovanjski sklad RS v prihodnjih letih na Ptuju nima namena graditi. „Kot investitor trenutno gradimo 319 stanovanj v Mariboru, Ljubljani in Kopru, od tega bo 30 stanovanj oskrbovanih. Letos bomo začeli gradnjo 103 stanovanj v Novem mestu, v letih 2024-25 bi začeli graditi stanovanja na Jesenicah, v Lukovici, Kranju, Lendavi, Ljubljani in Novi Gorici, skupaj 490 stanovanj, od tega 28 oskrbovanih. Kot soinvestitor končujemo gradnjo javnih najemnih stanovanj in stanovanjskih enot za starejše v Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Celju, Ljubljani, Kopru in Trbovljah. Skupaj jih bo 382, od tega 48 oskrbovanih stanovanj. Začeli bomo tudi gradnjo 81 javnih najemnih stanovanj v Novem mestu. Šli bomo v nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo 39 stanovanj na lokacijah Sv. Ana in Ravne na Koroškem, začela se je tudi gradnja objekta z 28 oskrbovanimi stanovanji v Radljah ob Dravi. Projekte financiramo iz lastnih sredstev ter nepovratnih sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), za katera še niso podpisane pogodbe o dodelitvi finančnih sredstev in sofinanciranja - posojila Razvojne banke Sveta Evrope CEB," so pojasnili na Skladu. Iz MO Ptuj in Ormoža niso prejeli vlog oz. projektov Dodali so, da na Ptuju in v Ormožu za zdaj ne nameravajo graditi. „Prav tako Mestna občina Ptuj in Občina Ormož za zdaj nista prijavili projektov na Skladove programe sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj in stanovanj- skih enot za starejše," so navedli. Republiški Stanovanjski sklad ima v lasti 5.079 stanovanj, skupaj s tistimi v upravljanju pa gospodari s 5.119 stanovanji. V naslednjih letih jih bodo predvidoma pridobili več kot 2.000. „V sklopu lastnih investicij je v gradnji in pripravi za gradnjo med letoma 2023-2026 912 stanovanj na lokacijah po celi Sloveniji (Maribor, Ljubljana, Koper, Novo mesto, Jesenice, Kranj, Lukovica, Nova Gorica, Lendava). V pripravi za gradnjo po letu 2025 je okvirno 1.280 stanovanjskih enot (Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo mesto, Lendava, Dragomelj, Jesenice). Obseg in dinamika investicij v naslednjih letih bosta predvsem odvisna od zagotovitve sistemskega vira financiranja." Mojca Zemljarič Sp. Podravje • Državna malha denarja prepolovljena Občinam ob meji letos pol manj denarja V lanskem letuje država za povračilo občinam zaradi povečanega nadzora državne meje namenila pet milijonov evrov, v tem letuje predvidenih pol manj sredstev. Občinam je bil ta denar sicer v veliko pomoč, saj so z njim asfaltirale marsikatero makadamsko cesto ob meji, uredile javno razsvetljavo ipd. Pred tremi leti se je skupina županov obrnila na ministrstvo za notranje zadeve za povračilo dela stroškov, ki so nastali zaradi povečanega nadzora državne meje in s tem poškodb infar-strukture. V letu 2020 je ministrstvo za notranje zadeve občinam izplačalo 2,76 milijona evrov, v letu 2021 3,47 milijona, lani pa so razpoložljiva sredstva povišali na kar pet milijonov evrov. Prvič so bile tega denarja deležne tudi vse obmejne občine, ne le tiste ob južni meji s Hrvaško. Prvim so namenili dva milijona, drugim pa tri. Skupno so porabile okoli 4,1 milijona evrov. Na notranjem ministrstvu so zatrdili, da bodo sredstva zagotovili tudi letos, a polovico manj: »Ministrstvo za notranje zadeve ima za povračila občinam v proračunu za leto 2023 načrtovanih 2,5 milijona evrov.« Koliko bo prejela katera občina, bo znano po febru- Letos bodo občine, kot kaže, še dobile dodaten denar iz naslova povečanega nadzora, toda država namenja pol manj sredstev. Vprašanje pa je, kaj bo z njimi prihodnje leto ... arju, ko bo opravljen pregled stanja za leto nazaj. Pričakovati pa je, da bodo občine prejele pol manjši znesek ali pa bodo brez teh sredstev ostale obmejne občine, ki ne mejijo na južno mejo. Kot je znano, so do tega denarja upravičene tudi obmejne občine Sp. Podravja, ki so v lanskem letu skupaj prejele nekaj manj kot 600.000 evrov. Občinam so sicer bili dodeljeni različni zneski. Največ, okoli 120.000 evrov, sta prejeli občini Cirkulane in Ormož, sledita Središče ob Dravi s 108.000 evri in Zavrč s slabimi 100.000 evri, medtem ko so druge haloš-ke občine prejele med 29.000 in 50.000 evrov. Zlasti ormoški ter cirkulanski občini so prišle omenjene vsote denarja še kako prav. Spodnjepodravske občine obnovile ceste in razsvetljavo Spodnjepodravske občine so sicer skoraj do zadnjega centa izkoristile lanskoletna razpoložljiva sredstva. Povečini so jih namenile za obnovo cest in izgradnjo javne razsvetljave. Slabo pa so se pri porabi teh sredstev izkazale obmejne občine zlasti ob severni in zahodni meji. Monika Horvat Foto: CG Foto: Arhiv 4 Štajerski Politika torek • 24. januarja 2023 Juršinci • Z druge seje občinskega sveta Na občini dve dodatni zaposlitvi Župan občine Juršinci Robert Horvat je na januarski seji občinskega sveta imenoval podžupanji, svetniki so v prvem branju dali zeleno luč letošnjemu proračunu, soglašali s pristopom k turistični destinaciji Štajerska in potrdili odlok, ki ureja področje kanalizacije. Foto: MZ Na seji imenovani podžupanji Nataša Žajdela Lah in Dragica Toš Majcen v družbi župana Roberta Horvata Za desno roko pri vodenju občine je župan Horvat izbral svetnici Dragico Toš Majcen in Natašo Žajdela Lah. Za podžupanji ju je med drugim izbral, ker sta na volitvah dobili največ glasov in so že tudi doslej dobro sodelovali. Toš Majcnova bo skrbela za področje infrastrukture, Žajdela Lahova za finance in družbene dejavnosti. Novi podžupanji sta se županu zahvalili za zaupanje, verjameta v podporo svetniškega zbora in dobro sodelovanje. „Delovali bova odgovorno, vključujoče in povezovalno, kot je bil slogan liste Povezani za Juršince na volitvah," je poudarila Žajdela Lahova, ki je po profesiji finančnica. Je tudi predsednica juršinskega kulturnega društva. Dragica Toš Majcen je zaposlena na ptujski upravni enoti na delovnem mestu višje svetovalke za področje kmetijstva. Za plače 85.000 evrov več Svetniki so opravili prvo branje letošnjega proračuna, ki predvideva za 3,2 milijona evrov prihodkov, kar je dobrih 200.000 evrov več od predvidene lanske realizacije. Višje prihodke pričakujejo na račun dohodnine. Odhodki proračuna bodo okoli 3,5 milijona evrov. Z novim proračunom sta v kadrovskem načrtu predvideni dve novi zaposlitvi: župana in sodelavca v občinski upravi za nedoločen čas. Posledično bodo za 85.000 evrov višji stroški plač in prispevkov. Ti so za lani ocenjeni na 134.000 evrov, letos bodo predvidoma dobrih 219.000 evrov. Za prometno infrastrukturo bodo namenili 1,5 milijona evrov, od tega milijon za odsek regionalne kolesarske povezave. Začeli so tudi aktivnosti za ureditev športnega parka, kar bo vzelo okoli 800.000 evrov, letos za projekt predvidevajo 660 tisočakov. Več denarja za izvajanje dejavnosti si želijo tudi gasilci, kar je v obsežni predstavitvi na seji občinskega sveta pojasnil njihov predstavnik Aleš Ferlež. Župan Horvat je v razpravi o proračunu med drugim dejal, da bodo v Juršincih dobili postajo za polnjenje e-vozil, nekateri svetniki pa so se oglasili s kritiko nad zastarelimi avtobusnimi postajališči. Župan je v razpravi še povedal, da pričakuje nadaljevanje gradnje kolesarke, ker naj bi z vsemi lastniki zemljišč dosegel dogovor o prodaji zemljišč. Pogodbe bodo po njegovih besedah podpisovali prav te dni. Proračun je do 2. februarja v javni obravnavi, pred dokončno potrditvijo je nanj možno podati pripombe oziroma ga v katerem delu spremeniti. Pridružitev destinaciji Štajerska Občina Juršinci se bo priključila turističnemu projektu Destinacija Štajerska, ki ga vodi Regionalna razvojna agencija (RRA) Podravje. V treh letih bo prispevek občine znašal okoli 6.000 evrov. Glavni atributi v občini Juršinci so Puhov muzej in vinogradniki, smotrno pa bi bilo v okviru destinacije promovirati Bioterme Mali Moravci, ki so blizu Juršincev. Mojca Zemljarič Plačevali bodo tudi kanalizacijo Juršinčani bodo v prihodnje od Komunalnega podjetja prejeli položnice z višjimi zneski, saj bo poleg vode na njih še postavka za kanalizacijo. Župan Robert Horvat je povedal, da seje nadejati tudi podražitev komunalnih storitev. Po njegovih navedbah skoraj vsak od direktorjev, ki pride na uradni obisk na občino, pride s predlogom podražitve. O cenah komunalnih dejavnosti Horvat zagovarja stališče neprofitnega poslovanja, torej takšne cene, ki bodo pokrivale stroške, ne pa da se ustvarjajo dobički. „Komunalno podjetje Ptuj je podjetje v javni lasti in menim, daje njegova temeljna naloga izvajanje gospodarskih javnih služb s cenami, ki pokrivajo stroške." Ormož • Kdo je na čelu krajevnih skupnosti Dve novi predsednici Novi člani svetov krajevnih skupnosti občine Ormož so na prvi seji odločili, kdo bo kot predsednik vodil krajevno skupnost v novem mandatu. Znani so vsi predsedniki in predsednice - samo dve od šestih sta novi. Foto: Eikipedia V občini Ormož je šest krajevnih skupnosti; dve od njih, KS Ormož in KS Podgorci (na fotografiji) imata novi predsednici. Največjo in osrednjo krajevno skupnost, KS Ormož, bo po novem vodila Barbara Podgorelec, sicer javnosti poznana kot vodja ormoške izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti. »V naslednjih štirih letih si bom prizadevala za enakopraven in enakomeren razvoj celotne krajevne skupnosti. Vsekakor bom podpirala člane sveta v vseh predlogih, ki bodo izboljšali življenjske pogoje vseh nas. Še posebej pa si želim urejen center mesta in vaška jedra, želim si tudi več sodelovanja in angažiranosti mladih ter na splošno več složnos-ti in povezanosti krajanov, saj smo lahko uspešni in zadovoljni samo, če združimo moči in smo proaktiv-ni,« je povedala. Novo predsednico je dobila tudi KS Podgorci, in sicer Natalijo Volmut, ki je med drugim dejavna v tamkajšnjem turističnem društvu in je tudi občinska svetnica. Kot pravi, se bo zavzemala, da se bo kraj razvijal še naprej, posebej pa za obnovo vodovoda od Podgorcev do Bresnice, za izgradnjo atletske steze ter obnovo mrliške vežice. Prav tako si želijo zagotoviti stabilen mobilni signal, saj imajo veliko težav. Janko Meško bo še naprej predsednik KS Velika Nedelja: »Vse se pripravlja za ureditev otroških igral na zemljišču za vrtcem. Imamo veliko mladih družin in seveda veliko otrok. Želimo še naprej skrbeti za urejenost kraja, enakomeren razvoj vseh vasi ter vzdrževanje infrastrukture. Vsi člani sveta pa si bomo vsekakor prizadevali za čimprejšnjo izgradnjo nove šole.« Ponovno je mandat dobil Anton Zadravec, ki vodi KS Ivanjkovci in je tudi občinski svetnik: »V naši krajevni skupnosti je največji problem cestna infrastruktura. Zavedamo se, vsega v enem mandatu ne bomo mogli urediti, kajti imamo okoli 12 km makadamskih cest, poleg tega je tudi kar nekaj cestnih odsekov, ki bi jih bilo treba modernizirati. Sicer pa si želimo urediti krajevni center, razširiti šolsko telovadnico, razširiti oz. zgraditi gasilsko-vaški dom ter postaviti fitnes na prostem in otroška igrala.« Na čelu KS Miklavž pri Ormožu pa ostaja Boštjan Kosajnč: »Še naprej se bomo zavzemali za vzdrževanje in modernizacijo javnih poti ter za širitev vrtca in mrliške vežice.« Tudi najmanjšo krajevno skup- nost Kog bo naslednji, že tretji mandat, vodil Slavko Bedekovič, ki je bil sicer v svet izvoljen na naknadnih volitvah. Kot je povedal, je želja preplastiti nekatere cestne odseke, zavzemal se bo tudi za prepoznavanje Koga na turističnem področju. Predvsem pa si želi, da bi mlade in mlade družine zadržali doma. »Naša krajevna skupnost šteje slabih 900 prebivalcev, od tega je 140 ljudi, starih nad 70 let. V našem kraju si želimo ohraniti šolo in vse ostalo, da bi se mladi odločali ostati v domačem kraju.« Monika Horvat Slovenske gorice • Poleg županov bodo občine vodili tudi podžupani Dve občini še brez direktorjev uprav Večina slovenj egoriških županov je svoje podžupane imenovala že na konstitutivnih sejah novih mandatov konec minulega leta. Alojzu Benku, ki je v Trnovski vasi župan že vse od leta 2006, torej že peti mandat, bo kot podžupan družbo še naprej delal Alojz Fekonja, ki to funkcijo opravlja že vse od leta 2012, ko jo je prevzel sredi tedanjega mandata. Ni pa še imenoval direktorja občinske uprave. Kot je znano, so se v zadnjem mandatu sicer dolgoletne tesne vezi med njim in Jožetom Potrčem zrahljale oziroma že kar pretrgale, tako da je bil Potrč na županskih volitvah celo njegov protikandidat. Jasno je, da je njunega sodelovanja konec, a se je Benko znašel v zagati, saj ne more iskati novega direktorja, dokler ima zaposlenega še starega; Potrč je namreč vse od poraza na volitvah bolniško odsoten, zato ima župan do nadaljnjega zvezane roke, občinska uprava je obglavljena, delo pa oteženo. Nova stara andraška županja Darja Vudler Berlak se je poslovila od svojega dosedanjega podžupana Tomaža Toša, ki sicer ostaja občinski svetnik, namesto njega pa imenovala Danila Pučka, ki je med vsemi svetniki na lokalnih volitvah zbral največje število glasov. Pučku, ki je novinec v občinskem svetu, je v tem mandatu pripadlo predsedovanje Odboru za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami, njegove podžu-panske naloge pa bodo prostorsko planiranje, investicije in šport v občini. Prvi med občinskimi uradniki Miran Čeh ostaja direktor. V Lenartu imajo vedno dva podžupana in tako je tudi v mandatu 2022-2026. Dolgoletni lenarški župan Janez Kramberger je eno mesto ponudil dosedanjemu podžupanu Franciju Orniku, drugo pa Gregorju Raduhi. Prihajata iz vrst Pojasnilo V članku z naslovom »Napovedane podražitve vode, vrtca in smeti«, ki je izšel 17.1. 2023 v Štajerskem tedniku, je bilo zapisano, da je bil predlog tajnega glasovanja za člane nadzornega odbora moj. To ne drži, saj je bil to predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Omenjena Komisija je predlog sprejela in potrdila na redni seji. Sama sem nato predlog omenjene komisije zgolj posredovala občinskemu svetu v glasovanje in morebitno potrditev. Anja Fošnarič, podžupanja Občine Podlehnik Foto: arhiv občine Dosedanjega andraškega podžupana Tomaža Toša je zamenjal novinec v občinskem svetu Danilo Pucko. SLS oziroma SDS, ki sta v 15-član-skem občinskem svetu dobili največ mest, vsaka po štiri. Ker je bil direktor občinske uprave Martin Breznik izvoljen za župana v Sveti Ani, je lenarška potrebovala novo vodstvo, ki ga je prevzela Mojca Guzej, doslej zaposlena v računovodskem oddelku. Prvič pa so si dva podžupana privoščili tudi v od Lenarta precej manjši Sveti Trojici. Dosedanji podžupan Smiljan Fekonja bo to funkcijo opravljal tudi prihodnja štiri leta, po novem pa še Natalija Roškar Nedok. Kot je povedal župan David Klobasa, je bil kriterij za izbiro volilni rezultat; omenjena sta namreč kot svetnika dobila 78 oziroma dobrih 77 odstotkov glasov. Pri odločitvi za izbiro dveh podžupanov pa ga je, tako pravi Klobasa, vodilo dejstvo, da bo kot novoizvoljeni državni svetnik pogosto odsoten, glede na drzne načrte za razvoj občine pa je moral delo organizirati tako, da bo ves čas nemoteno teklo. Direktorica občinske uprave še naprej ostaja Darja Slivnjak. Nova destrniška županja Vlasta Toplak Tetičkovič podžupana še ni imenovala, prav tako še ni izbrala naslednika na svojem prejšnjem delovnem mestu - vodenju občinske uprave. Senka Dreu torek • 24. januarja 2023 Politika Štajerski 5 Kidričevo • Politična sestavljanka občinskih delovnih teles Žunkovičeva: »Norčevanje iz svetnikov SD« Občina Kidričevo bo v novem mandatu, vsaj tako kaže, imela nekoliko glasnejšo opozicijo, kot v minulih letih. Župan Anton Leskovar z 12 glasovi svetnikov SDS, SLS in NSi sicer še vedno drži v rokah vajeti občinskega sveta, razprava na januarski seji pa je nakazala na opozicijsko držo petih svetnikov SD in Gibanja Svoboda. Kidričevski svetniški zbor je namreč potrjeval sestavo občinskih odborov in komisij. Iz vrst stranke SD je v zvezi z njihovim oblikovanjem bilo slišati glasno nezadovoljstvo. Eva Žunkovič je izpostavila, da gre za norčevanje iz svetnikov SD. „Na informativnem sestanku je bilo predstavljeno, da nam pripada pet svetniških in štiri zunanja mesta. To je razvidno tudi iz tabele, ki nam jo je posredoval župan. V sklepih o imenovanju odborov in komisij imamo samo tri zunanja mesta. Zanima me, kje se je izgubilo četrto in zakaj. Izključili ste nas iz pomembnih odborov, kot sta za gospodarjenje s premoženjem in gospodarsko infrastrukturo. Gre za odbora, ki razpolagata s premoženjem občine. Imamo enako število svetnikov kot NSi, pa je njihov član v obeh odborih, naš pa noben. Po kakšnem ključu ste sestavljali odbore ter vključevali in izločali kandidate?!" je poudarila svetnica Žunkovičeva. Leskovar: „Tabela o razdelitvi mest je informativna" „Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) je petčlanska, odločal nisem sam," je odgovoril predsednik KVIAZ r. ■M Foto: MZ Rajkerjeua in Potočnik ostajata podžupana Župan Anton Leskovar je na seji obelodanil imeni podžupanov, ki ostajata enaki kot v minulih dveh mandatih. Podžupana bosta Anja Rajher (SDS) iz Njiverc in Bogdan Potočnik (NSi) iz Spodnjih Jablan pri Cirkovcah; oba sta občinska svetnika tretji mandat, enako tudi podžupana. Potočnik bo zadolžen za področje družbenih dejavnosti, Rajherjeva pa za politike na področju gospodarstva. Foto: MZ Eva Žunkovič in Branko Valentan iz vrst SD Danilo Lendero (SDS). „O vseh predlogih smo glasovali in rezultat je takšen, kot je." Svetnik Žiga Ciglarič, prav tako SDS, je dejal, da je v KVIAZ- u tudi član SD in da so bili predlogi izglasovani soglasno. „Vprašal bi, kje je prišlo do razhoda, da svetniška skupina SD sedaj ni zadovoljna, po drugi strani pa se je njen član s predlogi za delovna telesa strinjal?" Župan Leskovar je o tabeli z razdelitvijo števila mest v odborih med političnimi strankami dejal, da je bila zgolj informativna in ne zavezujoča. Dodal je, da se lahko svetniki, če tako želijo, udeležijo vseh sej odborov in komisij, vendar ne morejo razpravljati in ne glasovati, če niso člani. Res pa je tudi, da v tem primeru ne dobijo sejnine ... (op. a.). Ena mesta vroča, za druga ni interesa Medtem ko so nekateri odbori za članstvo bolj zanimivi od drugih, ker se odloča o pomembnejših infrastrukturnih in finančnih zadevah, so tudi takšni, kjer je zanimanja za sodelovanje zelo malo. Za nadzorni odbor je prispelo točno toliko predlogov imen, kolikor je v njem mest (pet). Težave s sestavo komisije, ki odloča o prejemnikih občinskih odlikovanj in se sestane le enkrat letno, pa so nastale, ko je svetnik Branko Valentan (SD) na seji dejal, da ne bo njen član. Za članstvo se je nato odločila svetnica in podžupanja Anja Raj-her. Delovna telesa so potrdili Svetniški zbor je sicer v celoti izglasoval sestavo delovnih teles, svetniki so bili pri nekaterih predlogih s 17 glasovi za v celoti enotni, pri nekaterih so se v svetniških skupinah SD in Gibanje Svoboda odločili, da sklepov ne bodo podprli in so glasovali proti. Odbor za družbene dejavnosti bo vodil Bogdan Potočnik (NSi), za gospodarstvo Anja Rajher (SDS), požarno varnost Eva Žunkovič (SD), kmetijstvo in gozdarstvo Andrej Napast (SLS), gospodarsko infrastrukturo Danilo Lendero (SDS), gospodarjenje s premoženjem pa Silva Orovič Serdinšek (SDS). Mojca Zemljarič Foto: MZ Destrnik • Opozicija na okopih zaradi imenovanj v odbore in komisije Očitki o obvladovanju občinskega sveta Potem ko seje na konstitutivni seji občinskega sveta zapletlo, saj dva opozicijska svetnika, Majda Kunčnik in Branko Horvat, nista dvignila roke za potrditev volilnih rezul- _ tatov, je dalo slutiti, da se bodo nesoglasja med opozicijo in vodstvom občine nadaljevala tudi v novem mandatu. i i i i I HM To je namreč potrdila že prva izredna seja, ki je imela na dnevnem redu imenovanja v odbore in komisije. Anton Kovačec je dejal, da je bil kot član komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KVIAZ) neprijetno presenečen, ko mu je njen predsednik Aleksander Koser povedal, da so imena članov občinskih odborov in komisij določili že na predhodnem sestanku destrniškega SDS. Tudi po Pukšiču Pukšič? »V najpomembnejše odbore, kot sta na primer odbora za infrastrukturo in finance, so imenovali izključno člane iz svoje koalicije, kar nakazuje, da želite obvladovati občinski svet in nimate namena upoštevati mnenja štirih svetnikov iz opozicije. To torej pomeni, da se bo tudi v tem mandatu nadaljevala pot bivšega župana Franca Pukši-ča po sistemu upoštevanja 'samo nam naklonjenih'. Podobno je pri nadzornem odboru, kjer bi morala imeti večino opozicija, a ste si vanj prav tako nastavili svoje ljudi.« V vseh odborih in komisijah je 77 % imen s skupne liste SDS in SLS Drugačni & povezani, je izračunal Branko Horvat. »Pravite, da ste upoštevali volilni rezultat, a to ne drži, ker na volitvah niste prejeli takšnega deleža glasov. Na stežaj ste odprli vrata korupciji, očitno se ne bo nič spremenilo. Niste tako obljubili, zakaj se skrivate za temi odbori? Če pogledam predlagane kandidate za odbore, dobim občutek, da seznama niti niste sami pripravili, ampak je to Pukšičevo delo.« Med nadzorniki ni opozicije Seveda so odbori in komisije zgolj posvetovalna in ne odločujoča telesa, je dodala Majda Kunčnik. »Pa vendar se tam odvijajo po- Foto: arhiv občine Poklicna županja z cbema podžupanoma Vlasta Tetičkovič Toplak bo funkcijo županje opravljala poklicno, je ob koncu prve izredne seje občinskega sveta seznanila svetnike. Pri delu ji bosta pomagala dva podžupana; na ti mesti pa je imenovala Aleksandra Kosetja in Igorja lica. Ker so izločeni iz pomembnih občinskih odborov in komisij, so opozicijski svetniki prepričani, da so »vrata korupciji na stežaj odprta«. Na posnetku od leve: Branko Horvat, Anton Kovačec in Majda Kunčnik. Foto: arhiv občine membne debate, zato je prav, da so v njih ljudje z različnimi stališči in idejami. Saj veste, da ni dobro, če vsi sedijo samo na eni strani čolna, ker se ta potem potopi. Zdaj smo v opoziciji iz takih debat izločeni, upam, da bomo slišani vsaj na sejah občinskega sveta, če bomo prišli z dobrimi predlogi.« Roberta Simoniča je zanimalo, ali predlagani člani nadzornega odbora izpolnjujejo pogoje iz statuta, saj ti niso razvidni iz priloženega gradiva. Županja je pojasnila, da ima vseh pet predlaganih: Elizabeta Fras, Marko Pukšič, Mateja Čeh, Tanja Kosec in Damjana Žampa ustrezno izobrazbo. Tudi Simonič meni, da bi morali biti v NO vsaj trije člani iz opozicije, če bi vodstvo občine hotelo delati pošteno in transparentno. Hodili od hiše do hiše Opozicijski svetniki so se lotili tudi drugega kroga lokalnih volitev, ki je bil po njihovem mnenju vse prej kot korekten. Kunčnikova je omenila verbalne napade nase, podtikanja, izseke iz konteksta in laži. »Kaj vse ste naredili, da ste dobili mandat,« je bila kritična, Horvat pa je županji očital, da je na BKTV in v Občanu poskrbela za pristranska soočenja in predvolilno kampanjo. »Hodili ste od hiše do hiše in ljudi nagovarjali k temu, koga naj volijo, volilni odbori so med volitvami vašo stranko obveščali, kdo je že šel na volišče in kdo še ne, zato so jim vaši ljudje pošiljali sms-e ...« Očitanih nepravilnosti ni mogel našteti do konca, saj mu je Tetičkovič Toplako-va odvzela besedo, ker omenjeno ni bila tema razprave. Ker ima vladajoča struktura s sedmimi svetniki večino v 11-član-skem občinskem svetu, so vsa predlagana imenovanja dobila (zadostno) podporo. Senka Dreu Foto: SD 6 Štajerski Kmetijstvo in izobraževanje torek • 24. januarja 2023 Slovenija, Sp. Podravje • Kako učinkoviti so programi javnih del 840 dolgotrajno brezposelnih, delodajalec pa ne dobi ustreznega delavca Na Zavodu za zaposlovanje je po zadnjih objavljenih podatkih okoli 53.200 brezposelnih, pri čemer je več kot 25.000 ljudi, ki so brez službe leto dni ali več. Na ptujski območni izpostavi je slednjih čez 840. Kljub temu pa se najdejo delodajalci, ki iščejo delavca preko javnih del, toda neuspešno. V občini Sveti Tomaž so dobili odobren en program zaposlitve preko programa javnih del. Iskali so delavca v režijskem obratu z osnovnošolsko izobrazbo, toda nobeden izmed prijavljenih ni izpolnjeval pogojev. Tako so odstopili od te namere, kadrovsko stisko so rešili z začasno zaposlitvijo ene osebe, delavke, ki je prav preko javnih del nazadnje pri njih opravljala delo. V prihodnje pa zaradi predvidene upokojitve čistil-ke načrtujejo še eno redno zaposlitev. Da je žalostno, da ni bilo niti enega primernega človeka med številnimi brezposelnimi, prijavljenimi na zavodu za zaposlovanje, ki bi ga lahko zaposlili preko javnih del, je pripomnil tamkajšnji svetnik Mirko Lovrec. Koristno za delodajalce in delavce Kot je znano, delodajalci radi zaposlujejo javne delavce, saj se jim tovrstna oblika zaposlovanja najbolj splača. Država namreč preko Zavoda RS za zaposlovanje sofinancira plače v precej visokem deležu - od 50% navzgor, odvisno od stopnje brezposelnosti v posamezni občini. V primeru invalidnosti osebe država krije tudi do 95% plače. Sofinancerski delež je sicer na račun nižje brezposelnosti v občinah Sp. Podravja nekoliko nižji, po večini znaša od 50 do 60 %. Da je tovrstna oblika zaposlovanja prav zato zanimiva za občine, je pritrdil župan Cvetko, hkrati pa dejal, da je znesek sofinanciranja od države nižji, kot je bil pred leti. Občina se zaposlovanja preko javnih del poslužuje vrsto let, tudi zaradi pozitivih izkušenj z dosedanjimi zaposlenimi kakor tudi zadovoljstva ljudi, ki dobijo službo. Kot že omenjeno, so zadnjo delavko preko javnih del, s katero so bili zelo zadovoljni, zaposlili za določen čas. »Je domačinka, iz Svetega Tomaža, mati dveh otrok. Marljiva, delavna, za vse je poprijela, res se je zelo izkazala. Glede na vse se nam je zdelo pošteno, da jo zaposlimo in da ne izgubimo tako dobre delavke, kajti dobrega delavca ni lahko najti. Sedaj nadaljuje delo v režijskem obratu, ko bo odšla v pokoj sedanja čistilka, pa bo prevzela njeno delo. Kot rečeno, bi z veseljem še koga zaposlili preko javnih del, a žal nazadnje nismo našli ustreznega kadra.« Premajhna razlika med socialno pomočjo in plačo v javnih delih Kako je to mogoče, da torej delodajalci kljub dokaj velikemu številu dolgotrajno brezposelnih ne najdejo ustreznega kadra, direktor ptujske območne službe Zavoda za zaposlovanje Tomaž Žirovnik na splošno odgovarja: »Načeloma ni večja težava kot kdaj prej v preteklosti. Kandidatk in kandidatov je še zmeraj veliko. H &vod Republike Slovenije za zaposlovanje Območna služba Ptui Osojnikova cesta J, 2250 Ptuj 2■ nadstropje Javna dela: Samo okoli 10 % javnih delavcev službo dobi takoj po oz. še pred iztekom zaposlitvene pogodbe, okoli 30 % pa v roku pol leta, navadno pri drugem delodajalcu. Res pa je, da se velikokrat pričakovanja izvajalcev in napotenih kan-didatk/ov precej razlikujejo. Treba je razumeti, da so javna dela ukrep aktivne politike zaposlovanja, ki je namenjen resnično dolgotrajno brezposelnim in težje zaposljivim osebam, ki brez tega ukrepa ne bi mogle uspešno najti zaposlitve pri delodajalcih. Običajno mora izvajalec javnih del veliko vlagati v te osebe (mentorji in redni sodelavci/sodelavke), zlasti v prvih tednih in mesecih oz. ob začetku vključitve osebe v javno delo. Včasih je treba dati priložnost in prilagajati naloge. Prav tako tudi od napotenih oseb pričakujemo vložen trud in pripravljenost za dobro delovanje.« Sicer tudi oni opažajo, da je interes delodajalcev oz. izvajalcev javnih del večji od interesa brezposelnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev. Pogosto razlog tiči v tem, da le-ti nimajo resničnega namena zaposlitve preko javnih del zaradi (pre)majhne razlike med prejetimi socialnimi transferji in minimalno plačo, ki jo lahko prejemajo, ali pa imajo zdravstvene težave. Višina plače odvisna od zahtevane izobrazbe Očitno pa bodo javni delavci po zaslugi dviga minimalne plače Denar naslednjemu izvajalcu In kaj se zgodi z denarjem, kije bil odobren izvajalcujavnih del, a ga ta ne porabi, saj v določenem času zaradi različnih razlogov ne zaposli osebe? Na ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje so pojasnili, da zavod naknadno dodeli sredstva drugemu izvajalcu, ki je sicer izpolnjeval vse pogojejavnega povabila in je bil po vrstnem redu prvi med ponudbami, a je zaradi razdelitve sredstev ostal brez. »Sredstva nikakor ne ostajajo, saj jih običajno ob koncu leta malenkost primanjkuje,« je zatrdil direktor Tomaž Žirovnik. sedaj na boljšem. Njihova plača je namreč odvisna od višine minimalne plače. Prejemajo od 80 do 120 odstotkov minimalne plače, odvisno od ravni strokovne izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje javnih del. Ob dejstvu, da minimalna plača po novem znaša 878 evrov neto, jim tako za polni delovni čas pripada od najmanj 702 do največ 1.053 evrov neto plače. Upravičeni so tudi do povračila stroškov za prehrano ter prevoznih stroškov. Javni delavci po izteku pogodbe največkrat ostanejo brez službe Vrnimo se še k navedenemu primeru delavke v Svetem Tomažu, ki se ji je po izteku programa javnih del vendarle uspelo zaposliti, in to pri istem delodajalcu. Gre za redek primer. Običajno le 10 % javnih delavcev namreč službo dobi takoj po oz. še pred iztekom pogodbe, okoli 30 % pa v roku pol leta, navadno pri drugem delodajalcu. Žirovnik ocenjuje, da gre za dober rezultat, saj kot omenjeno, gre za aktiviranje dolgotrajno brezposelnih in težje zaposljivih oseb. »Glede na veliko povpraševanje po delavcih, ki na splošno vlada na trgu dela, prav gotovo v javna dela ne vključimo oseb, ki so zaposljive na »realnih delovnih mestih, če se tako izrazim,« je še pristavil. Hkrati pa poudarjajo, da učinkovitosti programa ne gre meriti zgolj z izhodi v zaposlitev, saj je njegov glavni namen predvsem socialna vključenost dolgotrajno brezposelnih. Javna dela lahko izvajajo le neprofitni delodajalci, kot so javni zavodi in društva. Najpogostejši izvajalci so izobraževalne ustanove, občine in društva ter javni zavodi s področja zdravstva, socialne oskrbe ipd. Monika Horvat Spodnje Podravje • Tudi v izobraževalnem prostoru Plačni sistem bi bilo Dvig plač samo pomočnicam vzgojiteljic, ki je bil sicer nujen, je sprožil nezadovoljstvo drugih skupin javnega sektorja. Številni napovedujejo protestne shode ter vlado pozivajo k odpravi plačnih nesorazmerij in povišanju plač. Tudi v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) ponovno napovedujejo protestni shod, na katerem bodo zahtevali odpravo zaostankov pri plačah vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, kljub temu, da so z vlado že dosegli dogovor glede dviga plač pomočnicam vzgojiteljic za štiri plačne razrede. Na 00 SVIZ Ptuj so zadovoljni, da se je zvišala plača pomočnicam vzgojiteljic (za okoli 16 odstotkov), saj opravljajo odgovorno delo, ki ni dosegalo niti višine minimalne plače. Po besedah predsednice Karmen Ivančič so pogajanja, kako to izvesti, še vedno v teku in niso končana glede na kolektivno pogodbo o plačah. »S tem dosežkom plačna nesorazmerja v vrtcih niso odpravljena. Zaposleni v šolstvu se ne strinjamo s sedaj veljavnim plač-nim sistemom. Kako bi se vlada morala lotiti vrednotenja našega dela, žal ne morem ocenjevati. Verjamem pa, da imamo ljudi, ki imajo znanje, kako ovrednotiti delo, da ne bo prihajalo do tako velikih odstopanj,« je povedala Ivančiče-va in dodala, da se bodo udeležili napovedanega sredinega shoda, saj so spremembe nujno potrebne. Večina ravnateljev ter ravnateljic šol in vrtcev v Spodnjem Podravju podpira dvig plač pomočnicam vzgojiteljic, hkrati pa poudarjajo, da se s tem korakom prav gotovo rušijo plačna sorazmerja. Nova plačna nesorazmerja, pozabljena skupina J Ker je strošek plač zaposlenih del ekonomske cene vrtca, prav vsi že kmalu napovedujejo podražitve. Vlada je pristala na dvig plač pomočnicam vzgojiteljic, finančne posledice pa so v celoti na bremenih staršev in lokalnih skupnosti. »Če se dvignejo plače zaposlenih v vrtcu, se avtomatsko zviša ekonomska cena. To je edini način, da lahko pokrijemo dodatne stroške dela. Trenutno delamo preračune, zato višina dviga še ni znana,« je povedal Ivan Štrafela, ravnatelj OŠ Markovci, ki je sicer naklonjen dvigu plač pomočnicam vzgojiteljic. Po drugi strani pa je mnenja, da vlada ne more zviševati plač samo tistim skupinam, ki izvajajo največji pritisk na vlado. »Če zvišaš plače samo eni skupini zaposlenih, se začnejo razmerja prav gotovo rušiti. Prav zato je nujno potrebna prenova plačnega sistema, česar se je treba lotiti celostno,« je še Za dvig plač pomočnicam vzgojiteljic 14 milijonov evrov Delovno mesto pomočnice vzgojiteljiceje po novem uvrščeno od 26. (izhodiščni začetni plačni razred) do 36. plačnega razreda (plačni razred z napredovanji), pred tem pa je bilo od 22. do 32. plačnega razreda. Finančne posledice te odločitve so letos ocenjene na 14,35 milijona evrov. Večina urtceu u Spodnjem Podrauju je že napovedalo podražitve cen, ki so posledica Foto: CG -oto: Arhiv ST torek • 24. januarja 2023 Podjetništvo Štajerski 7 v •» 7 v » se rušijo placna sorazmerja treba poravnati od čistilke do ravnatelja Foto: Pexels.com Pomočnice vzgojiteljic imajo ob višjih plačah po novem pravico tudi do imenovanja v naziva mentor ali svetovalec. stopnjo izobrazbe prejemala višjo plačo kot računovodkinja s šesto stopnjo izobrazbe. Zaradi vseh teh anomalij se bo nezadovoljstvo med zaposlenimi še povečevalo. To je podobno kot v družini - če bi mama samo enemu otroku dala bombon, ostali trije prav gotovo ne bi bili srečni. »Plače pomočnic vzgojiteljic niso bile stimulativne«Mateja Lobenwein, ravnateljica Vrtca Ptuj, pozdravlja dvig plač pomočnicam vzgojiteljic. »Plačilo za njihovo delo je bilo zelo podhranjeno, kaj šele stimulativno. Je pa res, da s tem nismo odpravili plačnih nesorazmerij v šolah in vrtcih. Plačno skupino J so namreč popolnoma spregledali. Plačni sistem bi bilo treba na novo poravnati od čistilke do ravnatelja,« je poudarila Lobenwe-inova. Med drugim je napovedala podražitev ekonomske cena vrtca, ki ne bo posledica samo dviga plač pomočnicam vzgojiteljic, ampak tudi štiriodstotnega dviga plač vsem zaposlenim, višjega regresa, dviga cen energentov in živil. »Srečujemo se s popolnoma enakimi težavami kot v gospodinjstvih,« je še dodala. Pomočnice vzgojiteljic lahko po novem napredujejo tudi v nazive Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da se v skladu z dogovorom pomočnice vzgojiteljic brez napredovanja uvrsti v 25. plačni razred od 1.1.2023 dalje oz. v 26. plačni razred od 1.4.2023, z napredovanji do 31. plačnega razreda. Pomočnik vzgojitelja mentor brez napredovanja se uvrsti v 28. plačni razred od 1.1.2023 dalje oz. v 29. plačni razred od 1.4.2023, z napredovanji do 34. plačnega razreda. Pomočnik vzgojitelja svetovalec brez napredovanja se uvrsti v 30. plačni razred od 1. 1. 2023 dalje oz. v 31. plačni razred od 1. 4. 2023, z napredovanji do 36. plačnega razreda. Z letošnjim šolskim letom imajo namreč tudi pomočnice vzgojiteljic pravico napredovati v naziva mentor in svetovalec. Pred spremembo in dopolnitvijo pravilnika o napredovanju zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja te možnosti sploh niso imele. zaposlenimi bi bilo treba določiti tako, da bodo zadovoljni vsi. »Pomočnica vzgojiteljice je danes nepogrešljiv partner v timu, njena strokovna vloga je vse pomembnejša, hkrati pa tudi odgovornost. Zato je vsekakor prav, da je uvrščena v višji plačni razred. Je pa sedaj ta sprememba vnesla v izobraževalni prostor druga nesorazmerja,« je povedal Vidovič. Na Hajdini so preračunali novo ceno vrtca, za mlajšo skupino bo vrtec dražji za okoli 5 odstotkov, za sta- Z zahtevo po 500 evrih več zdaj tudi ravnatelji Vse bolj nezadovoljni s plačami pa so tudi ravnatelji, katerih delovne naloge se iz leta v leto povečujejo. Ob tem opozarjajo na plačna nesorazmerja in ne razumejo, zakaj so zdravniki in sodniki več vredni od njih. Od vlade pričakujejo, da jim do plačne reforme dodeli dodatek v višini od 400 do 500 evrov bruto mesečno, kot je to storila za sodnike in tožilce. Hkrati zahtevajo, da jim vlada tudi finančno ovrednoti strokovne nazive. Ob približno 1.200 ravnateljih bi takšen dodatek na letni ravni pomenil okoli sedem milijonov evrov dodatnih stroškov, s čimer bi ravnatelji lažje počakali na celovito ureditev plačnega sistema. Trenutno je izhodiščni plačni razred za ravnatelje v razponu od 47. do 52. plačnega razreda, zdaj pa predlagajo dvig za 36 odstotkov, kar bi pomenilo uvrstitev v razponu od 56. do 60. plačnega razreda. Hkrati mora priti do jasne opredelitve, ali so tudi ravnatelji funkcionarji. rejšo pa za 15 odstotkov. Če bi se povišale samo plače pomočnicam vzgojiteljic, bi bil ta delež precej nižji (okoli 2 odstotka), sedaj pa so morali upoštevati še višje stroške prehrane, energentov in napredovanja vseh zaposlenih.Tudi v vrtcu Cirkovce že preračunavajo novo ekonomsko ceno vrtca. Prva podražitev je bila že lani oktobra, in sicer v višini okoli 7, sedaj pa bo še dodatnih 13 odstotkov. Nova cena poudaril Štrafela. Poleg tega je izpostavil še skupino J, na katero se je kar pozabilo. Kot je znano, tudi tajnice, računovodkinje, ku- harji, hišniki in čistilke v šolah prejemajo minimalne plače. Sedaj se bo zgodilo še to, da bo na primer pomočnica vzgojiteljice s peto Višjim plačam sledijo podražitve vrtcev Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina, je mnenja, da parcialni dogovori prinašajo neenakopravno obravnavo. Razmerja med Župani pozivajo vlado, naj zagotovi tudi denar Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) je pozvalo vlado, da pokrije nastale stroške dviga plač pomočnicam vzgojiteljic, sicer bodo mestne občine zaradi nevzdržnega finančnega stanja poslovanja vrtcev prisiljene v dvig cen programov zaradi dviga stroškov plač že v februarju.Tudi Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, poziva vlado, naj pod svoje okrilje prevzame stroške zaposlenih v slovenskih vrtcih. »Takrat pa lahko dvigujejo plače, kakor želijo. To, da ustrežeš samo eni skupini, ni prava rešitev. Sedaj seje zgodilo to, da vsi zahtevajo več.« Leskovar seje v preteklih dneh glede dviga cen v vrtcih že sestal z obema ravnateljicama. »Vsekakor se podražitvam ne bomo mogli izogniti,« je še dodal sogovornik. Stanko Glažar, župan občine Hajdina, je mnenja, da si pomočnice vzgojiteljic prav gotovo zaslužijo višjo plačo. »Občine imamo sicer zaradi tega precejšnje težave, zato je jasno, da si želimo, naj nam država pokrije ta dodatni strošek, drugače bomo imeli velike težave pri sestavljanju proračunov. Poleg tega se razmerja v plačah rušijo, zato bi bilo nujno vse skupaj formirati na novo.« Vlada zahtevam ZMOS (in tudi vseh ostalih občin) ne bo ugodila, saj naj bi višje povprečnine zadostovale za plačilo višjih stroškov dela. zvišanja plač in zvišanja drugih stroškov, zlasti energentov. Občine si želijo, da bi strošek zaposlenih v vrtcih prevzela država. bo predvidoma začela veljati od marca naprej. »Država bi morala prevzeti plače zaposlenih v vrtcih, enako kot to že velja za osnovne šole. Čim prej pa se bo treba lotiti odprave plačnih nesorazmerij,« je dejala Ivanka Korez, ravnateljica OŠ Cirkovce in predsednica Društva ravnateljev ptujskega območja. V Mestni občini Ptuj so začeli pripravljati nov predlog cen programov predšolske vzgoje v vrtcu in te bodo zagotovo višje. Nazadnje so cene v vrtcu regulirali leta 2019. »Podatkov glede višine dviga cen ta hip ne moremo podati, treba pa je poudariti, da se cena programov v vrtcu ne zvišuje samo zaradi povišanja plač pomočnicam in tudi drugim delavcem, ampak tudi zaradi dviga stroškov materiala in storitev ter dviga cene energentov,« so zapisali. Predvidoma bodo na februarski seji mestnega sveta obravnavali nove cene programov predšolske vzgoje v Vrtcu Ptuj, ki bi začele veljati s prvim marcem. Ministrstvo: »Za pomočnice vzgojiteljic je dosedanje nesorazmerje odpravljeno« Kot so pojasnili na Ministrstvu za javno upravo, se zgolj zaradi zvišanja plač pomočnicam vzgojiteljic v izobraževalni prostor ne vnašajo plačna nesorazmerja, to je izrecno zapisano tudi v samem dogovoru s SVIZ. »Pravzaprav je ravno obratno, s tem zvišanjem se za to skupino zaposlenih odpravlja dosedanje nesorazmerje. Glede plačne skupine J velja enako kot za preostale plačne skupine. Vzporedno s pogajanji o prenovi plačne-ga sistema javnega sektorja bodo tekla tudi pogajanja o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah v celotnem javnem sektorju. Rešitve za delovna mesta iz plačne skupine J bodo tako pripravljene do 30. junija 2023,« so zapisali. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Kmetijstvo in izobraževanje torek • 24. januarja 2023 Podravje • Optimalni čas za rez vinske trte šele prihaja Vinogradniki izjemno vešči, vendar so napake še vedno prisotne Rez vinske trte spada med prva zimsko-pomladna ročna dela v vinogradu. Še vedno velja, daje optimalni čas rezi po 22. januarju oz. po prazniku sv. Vincenca. A mnogi večji pridelovalci grozdja z rezjo ne morejo čakati do godovnika, zato so že poprijeli za škarje, služilo pa jim je tudi suho vreme, ki zmanjšuje možnosti za prenos glivičnih bolezni. Z rezjo vinske trte vinogradnik uravnava količino in kakovost grozdja. Toplo obdobje januarja trti ni bilo nevarno Številni sadjarji in vinogradniki so ob spomladanskih januarskih temperaturah že izpostavili strah pred spomladansko pozebo, ki bi jih oropala pridelkov. A Rebernišek miri: »Topla obdobja v januarju še niso najbolj problematična, čeprav ob prvi otoplitvi začnejo potekati prvi procesi topljenja ogljikovih hidratov v lesu, kar je lahko težava pri izraziti ohladitvi. Veliko večje težave z nevarnostjo spomladanske pozebe lahko pričakujemo, če bi se takšno vreme nadaljevalo v februarju in marcu.« Na srečo so se vremenske napovedi o ohladitvi uresničile. Kaj pa pravijo vremenski pregovori, ki so izoblikovali skozi leta opazovanj vremena na sv. Vincenca? Pregovori imajo ohrabrujoč nasvet za skrbnike vinskih trt in ljubitelje vinske kapljice: če na Vinka sonce sveti, bo dosti vina v kleti; če za vincekovo s strehe kaplja, ne bo žeje doma ... Matej Rebernišek, kmetijski svetovalec na ptujskem zavodu in vinogradnik, pravi, da bi bilo z rezjo optimalno počakati vsaj štiri tedne od odpadanja listja, s pozno rezjo pa lahko vinogradniki vplivajo na čas brstenja, saj ga lahko zamaknejo tudi za pet do sedem dni, kar je odločilno pri spomladanski pozebi. Za slednjo pa vemo, da dandanes ni več izjema, temveč pravilo. »Mlade vinograde režemo vedno na koncu sezone rezi vinske trte. Sicer pa je sedaj tudi veliko suhih dni, ki nam omogočajo, da imamo manjšo možnost za prenos glivičnih bolezni.« Delavnice rezi izboljšale znanje vinogradnikov Z rezjo vinogradniki uravnajo količino pridelka in kakovost grozdja, vzdržujejo vzgojno obliko, rodni les, določijo obremenitev vinske trte in tudi ekonomski izid, je dejal Rebernišek. »Pravilna rez z vezanjem šparonov ter kasnejša osnovna pletev pomembno vplivata na kakovost pridelanega grozdja, tako z vidika kakovosti dozorevanja grozdja kot zdravstvenega stanja. Za pridelavo kakovostnih vin je prvi pogoj popolnoma zdravo grozdje ob trgatvi.« Foto: Črtomir Goznik Rez vinske trte je prvo zimsko-spomladansko ročno delo v vinogradu. Vinogradniki so po oceni Reber-niška zelo vešči rezi, k čemur so pripomogle številne delavnice in prikazi rezi v organizaciji vinogradniških in sadjarskih društev. »Na spletu je tudi mnogo posnetkov na temo rezi, tako da znanje je dostopno. Seveda pa še vedno opazimo nepravilnosti.« Največ napak skrbniki trt opravijo pri rezi t. i hiravih trsov, opaža. »Napačno je razmišljanje, da če trs dobro ne rodi, da je treba pustiti čim več šparonov. S takšno rezjo bo trs še naprej hiral, pridelek bo manjši z drobnimi jagodami. Pri teh trsih je potrebna prej imenovana rez na reznike oz. penjevec, da si trs opomore. Opažamo tudi napake, kadar se pri rezi več let ne izmenjuje strani odreza. Tako hranila potujejo enostransko po trsu in je možnost kapi vinske trte veliko večja. Rez mora potekati izmenično, šparon na eni strani, reznik na drugi in naslednje leto zamenjamo. Večje rane je treba premazati s ce-pilno smolo, ki je na voljo tudi že v obliki razpršilca.« Priporočena je rez na en šparon Za osnovno rez je še vedno najbolj priporočljiva rez na en šparon in en reznik ali čep. A ker trta ni enaka trti, Rebernišek svetuje, da vinogradniki pri bujnih trsih uporabijo rez na dva šparona, da umirijo rast in zagotovijo ustrezno razmerje med lesom in pridelkom. Seveda pa je vinogradništvo panoga, ki je v veliki meri odvisna od vse zahtevnejših vremenskih pogojev. »Spomladanske pozebe postajajo stalnica, prav tako lokalna neurja s točo, lanskoletna suša v poletnih mesecih itd. Tako se dogaja, da je na posameznih trsih premalo rodnega lesa oz. je prešibak za vzgojo enošparonske oblike. V teh primerih svetujemo, da na trsu pustite le dva reznika ali krajši šparon, ali pa opravite kordonsko rez. Rez na reznika in krajši šparon svetujemo, kadar je trs v slabi kondiciji in želimo v naslednjem letu optimalni pridelek, kordonsko obliko rezi pa svetujemo, kadar je les prizadet po toči ali drugih ujmah. Optimalno število očes pri sortah z velikimi grozdi je 4-6 očes/m2, srednje velikimi grozdi 6-8 očes/m2 in za sorte z majhnimi grozdi 8-10 očes/m2.« Mojca Vtič Foto: CG Podravje • Kampanja Lepo je biti kmet in dodatnih 5.000 evrov ob prevzemu kmetije Bo vpis v kmetijske šole rešil dodatek za izobrazbo? Mladi kmetje, stari med 18 in 40 let, bodo v novi finančni perspektivi ob prevzemu kmetije upravičeni do 5.000 evrov, če so izobrazbo pridobili na kmetijskih oz. biotehniških ustanovah. Prvi odgovor na vprašanje, ali bo ukrep ministrstva pripomogel k boljšemu vpisu na srednješolske, višje- in visokošolske kmetijske oz. biotehniške programe, bodo podali že informativni dnevi, ki so odraz zanimanja bodočih srednješolcev in študentov. Podravje je eno najmočnejših kmetijskih regij v Sloveniji, ne le iz strogo kmetijskega pogleda, na Ptuju ima sedež prehrambni velikan Perutnina Ptuj, ob Dravi je se-lekcijsko poskusni center nekdanje Semenarne Ljubljana, danes Kmetijskega inštituta, kmetijski zavod Ptuj je največji pod okriljem kmetijske zbornice, na območju Podravja delujeta tudi eni izmed največjih kmetijskih zadrug na Slovenskem: splošna Kmetijska zadruga Ptuj in specializirana Mlekarska zadruga Ptuj. A te vpetosti kmetijstva v okolje vpis mladih v programe kmetijskega izobraževanja nikakor ne odraža, bodisi srednješolskega, bodisi višješolskega. »Problem je sistemski,« pravi ravnatelj Višje strokovne šole Ptuj, ki izvaja program Upravljanje podeželja in krajine, Robert Harb. Ignac Janžekovič, zaposlen na Fakulteti za kmetijstvo in biosis-temske vede v Mariboru, ki je pred več leti poučeval tudi na ptujski biotehniški šoli, meni, da je težava v programih, ki nimajo živega stika s kmetijstvom, obregnil pa se je tudi ob predavatelje, ki predavajo tako na srednji kot na višji šoli ter še navedel, da dokončana višja šola na Ptuju bodočim študentom na mariborski biotehniški fakulteti prav nič ne koristi, saj opravljenih izpitov ne priznajo. A Harb očitke oz. navedbe Jan-žekoviča v celoti zavrača: »Vsi predavatelji na višji šoli so akreditirani, imenovani na to funkcijo. Vsakih pet let morajo obnoviti imenovanje, dokazati pa se morajo na področju pedagoškega in strokovnega dela.« Foto: Črtomir Goznik Denarna spodbuda za pridobitev kmetijske izobrazbe dobrodošla, še vedno pa ostaja neodgovorjeno vprašanje, zakaj mladih kmetijski programi ne zanimajo. Foto: Črtomir Goznik V Sloveniji je okrog 67.900 kmetij oz. kmetijskih podjetij, od tega naj bi imelo le okrog 14 % kmetov formalno kmetijsko izobrazbo. Oktobra so na Ptuju v prvi letnik programa Upravljanja podeželja in krajine vpisali 16 študentov, kar je drugi najboljši vpis v Sloveniji med enakimi programi. »Seveda pa si želim boljši vpis na srednji šoli v program kmetijski tehnik, saj so ti dijaki potencialni kandidati za naš program,« je dodal Harb. O dejstvu, da izpiti, opravljeni na ptujski višji šoli za Upravljanje podeželja in krajine na mariborski fakulteti niso priznani, pa, da je to enako za celotno Slovenijo. Na šolskem ministrstvu glede tega pravijo: »Pristojnost o tem, katere in koliko kreditnih točk se prizna študentu na visokošolskem študiju, je v domeni visokošolskega zavoda." Kmetijski poklici žal ne uživajo ugleda Slab vpis otrok v srednješolske programe nekdaj kmetijske šole na Ptuju je privedel do ukinitve slednje in pripojitev programov s področja kmetijstva pod Šolo za ekonomijo, turizem in kmetijstvo Ptuj. Krivulja vpisa pa se, kot kaže, ne obrača navzgor. Krivcev oz. odgovornih za takšen trend je toliko, kot bi lahko bilo sogovornikov, a država je vendarle le potegnila potezo, ki bo morda pripomogla k večjemu zanimanju za vpis v izobraževalne smeri s področja kmetijstva. V okviru podpore za mlade kmete, torej prevzemnike kmetij, stare od 18 do 40 let, je predvidela dodaten pavšal. Mladi kmet in prevzemnik kmetije, ki je pridobil izobrazbo na kmetijskih in biotehniških izobraževalnih ustanovah ali mojstrski izpit za čebelarja, bo upravičen do 5.000 evrov. Ta pavšal se bo prištel k drugim v okviru pomoči mlademu kmetu, ne glede na to, ali bo mladi prevzemnik na kmetiji zaposlen ali ne. Pa tudi sicer so na kmetijskem ministrstvu poudarili, da spodbujajo vpis mladih v kmetijske izobraževalne programe in da si prizadevajo za dvig ugleda poklica kmeta s kampanjo Lepo je biti kmet. Mojca Vtič torek • 24. januarja 2023 Podjetništvo Štajerski 9 Podravje, Slovenska Bistrica • Še eno uspešno leto za skupino Impol Impol presegel mejnik milijarde evrov prihodkov Steber slovenjebistriškega gospodarstva in tudi slovenskega - to je skupina Impol - iz leta v letu povečuje obseg prihodkov. Lani je družba Impol ustvarila 1,1 milijarde evrov prihodkov, dobiček iz poslovanja pa naj bi presegel 100 milijonov evrov. To so okvirni podatki, točne številke naj bi bile znane v prihodnjih mesecih, je poudaril izvršni direktor Impola 2000 in član upravnega odbora Impola Andrej Kolmanič. Leto 2022 je bilo tako poslovno uspešno za družbo Impol, čeprav so proizvedli manj izdelkov kot leto prej. In sicer so lani izdelali okrog 245.000 ton izdelkov, leto prej okrog 270.000 ton. O dobavi primarnega aluminija pa je Kolmanič dejal, da za zdaj težav z dobavo surovine nimajo, saj so njihovi glavni viri iz Afrike in Bližnjega vzhoda. Del količin so sicer dobivali tudi iz Rusije, a to je bilo dogovorjeno še v času pred vojno v Ukrajini, za zdaj pa ne zaznavajo težav z dobavo. »Res pa je, da bolj kot se ožijo možnosti dobave, višje bodo cene, zato tudi usmerjamo vse svoje znanje in vire v smeri reciklaže že obstoječega aluminija,« je zaupal Kolmanič. Prav področje livarstva, v katerega zadnja leta precej vlagajo, jim po njegovih besedah daje veliko možnosti uporabe recikliranih ma- terialov, fleksibilnosti in hitrega odziva na potrebe trga, zato si želijo z izboljšanimi in nadzorovanimi procesi povečati delež uporabe sekundarnega aluminija. Zadane cilje naj bi dosegli tudi s pomočjo štiri milijone evrov vrednega projekta Indigo. »Digitalizacija procesov nam dviguje produktivnost. V okviru projekta Indigo bomo digitalizirali proizvodni proces livarne, ki smo jo pred leti v celoti modernizirali in Foto: Impol Impol je lani registrirali novo blagovno znamko z imenom Infinial, preko katere bodo tržili svoje izdelke, katerih ogljični odtis bo nižji od štirih kilogramov na kilogram izdelka. To nameravajo doseči prav z reciklažo odpadnega aluminija in uporabo zelenega primarnega aluminija ter zelene električne energije iz obnovljivih virov. Prihodki skupine Impol Leto Prihodki Dobiček pred obdavčitvijo 2022* 1.100.000.000 € 100.000.000 € 2021 845.440.000 € 69.630.000 € 2020 583.870.000 € 42.000.000 € 2019 683.240.000 € 50.370.000 € Z digitalizacijo procesov želijo doseči boljše poslovne rezultate. Foto: Impol Vir: Ajpes, poslovno poročilo skupine opremili z najsodobnejšo opremo,« je na tiskovni konferenci o projektu digitalne preobrazbe še povedal glavni izvršni direktor podjetja Im-pol 2000 Andrej Kolmanič. Osrednji namen projekta je povečevanje uporabe sekundarnega aluminija, torej recikliranega aluminija, s tem tudi zmanjševanje * ocena Skupine Impol ogljičnega odtisa. »Z digitalizacijo procesov se bo zmanjšal obseg administrativnih del, skušamo doseči brezpapirno poslovanje, prav tako se bodo vodstvene odločitve sprejemale na osnovi podatkov v realnem času,« je povedal Denis Špelič, vodja projekta in direktor za digitalno preobrazbo v podjetju Impol 2000. Z digitalizacijo proizvodnih procesov naj bi zmanjšali porabo energije pri interni logistiki ter količino vhodnih surovin in porabo primarnega aluminija z velikim ogljičnim odtisom. »Gre za pilotni projekt, ki bo vzpostavljen v Slovenski Bistrici, nato pa še v livarnah na Hrvaškem v Šibeniku in v Srbiji v mestu Sevojno. Nato bomo nadaljevali s projektom digitalizacije še v ostalih segmentih, to je v va-ljarništvu in stiskalništvu, vključili pa bomo tudi naša druga podjetja. Rezultat projekta pa naj bi bil povečanje prihodkov skupine,« je še zaključil Špelič. Mojca Vtič Podravje • Rogaška riviera čez zimo zapre vrata Razlog zaprtju naj ne bi bila draginja Rogaška Slatina je poznana po zdraviliškem oz. zdravstvenem turizmu že desetletja oz. stoletja. Mnogi, zlasti domačini in okoličani, pa se sprašujejo, zakaj so v zimski sezoni zaprti bazeni Rogaške riviere, medtem kot so npr. Ptujske treme pa tudi Terme Barnovci odprte skozi vse leto. Bazeni Rogaške rivere, ki skupaj z zunanjimi bazeni merijo okrog 1.700 m2 , sodijo pod upravljanje podjetja SLKI, nepremičninsko upravljanje. Osrednje ime je Grand hotel Rogaška z notranjim bazenom, dodatno pa v poletnem času bazensko ponudbo dopolnjuje omenjena Rogaška riviera z bazeni. Slednji niso neposredno povezani s hotelom, temveč so nekaj minut hoje oddaljeni in to naj bi bil eden izmed razlogov, zakaj so v zimskem obdobju zaprti. Vrata bazenov Rogaške riviere, ki obsegajo velik notranji bazen, povezan z manjšim zunanjim, dva jacuzzija, otroški bazenček in več različnih zunanjih bazenov, so se zaprla novembra. Praksa, da so bazeni v zimskem obdobju zaprti, naj bi se izvajala že vse od leta 2010. Energetska draginja zato naj ne bi imela vpliva na datum zaprtja bazenov. »Grand hotel Rogaška ima bazen, savne in jacuzzije v samem hotelu in za poletno sezono dodatno Rogaško riviero za hotelske in zunanje goste. Datum zaprtja Rogaške rivere smo imeli določen že konec leta 2021, takoj po koncu krompirjevih počitnic,« je povedal Damijan Merc iz Grand hotela Rogaška. Bazenski kompleks naj bi se odprl ponovno Promocijsko sporočilo Foto: Grand Hotel Rogaška Bazeni Rogaške riviere naj bi vrata odprli ponovno spomladi, odprtje pa naj bi bilo odvisno tudi od energetske draginje. spomladi, medtem ko zunanji del predvidoma junija. »Seveda pa bo draginja vplivala na odločitev glede obratovanja bazenov v letu 2023.« Cena celodnevne vstopnice za odraslega je med tednom 14 evrov, za otroke od petega leta dalje je potrebno plačilo devet evrov, vikend vstopnica je dva evra dražja. »Dnevni gostje so domači gostje iz širše okolice, obiskuje nas še veliko turistov, ki so nastanjeni v bližnji in daljni okoli- ci. Gre predvsem za odrasle, ki se želijo izogniti vrvežu otrok,« je še dodal Merc. Kot kaže, je uživanje v termalnih vodah v Rogaški Slatini postranska dejavnost, osrednje mesto je namreč zavzel zdravstveni turizem. Ob tem v Rogaški Slatini deluje tudi Medical center Rogaška, ki sprejema sa-moplačniške paciente kakor tiste preko napotnic in za katere je plačnik ZZZS Slovenije. Mojca Vtič MODROST PLEMENITI MLADOST (MPM) Projektni konzorcij sestavljamo partnerji Ljudska univerza Ptuj, Zabavna kmetija Murko Zgornja Hajdina, ARBADAKARBA - trgovina z baloni in programom za zabavo Ptuj in Društvo gospodinj Trnovska vas. Naš namen je opolnomočenje kmetovalcev in potencialnih prevzemnikov kmetij, predvsem mladih, kar bo omogočalo ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest na podeželju, krepilo zanimanje za ohranjanje kmetijske dejavnosti, nudilo večjo podjetniško iniciativo in boljši izkoristek že obstoječih potencialov. MURSKA I k/.'.," Naše aktivnosti se počasi približujejo koncu, saj se projekt formalno zaključi februarja letos. Kljub pandemiji nam je uspelo izpeljati vse, kar smo si zastavili, in v celoti realizirati obe obdobji, na kateri smo projekt razdelili. V prvi fazi smo pripravili celovit program usposabljanja za bodoče mentorje iz vseh občin upravičenk LAS Bogastvo podeželja, jih pridobivali, motivirali in metodološko ter didaktično usposobili za kakovostno mentorsko delo v drugi fazi. Lani maja, ko nam je epidemiološka situacija to dopuščala, smo začeli izvedbo „Tradicionalnih dni". Izvedli smo jih v občinah Kidričevo, Hajdina, Destrnik, Dornava, Juršinci, Ptuj - Grajena in Trnovska vas. Na vseh dogodkih so se partnerji predstavili s svojimi izdelki, dejavnostmi, izjemno etnološko - kulturno dediščino, ki je mnogi med nami ne poznamo več, a smo lahko nanjo upravičeno ponosni. Dokler bodo obstajali svojemu izročilu tako predani ljudje, se nam prihodnosti ni bati. Čaka nas še zadnji takšen dogodek, ki bo v petek, 3. februarja, z začetkom ob 14. uri, v občini Markovci. Vse zainteresirane vabimo na zadnji projektni Tradicionalni dan, kjer bodo naši gostitelji člani Etnološkega društva Markovci. Projekt formalno traja 30 mesecev, od septembra 2020 do februarja 2023. Operacijo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru programa PRP - CLLD. 10 Štajerski Kmetijstvo in izobraževanje torek • 24. januarja 2023 Spodnje Podravje • Nadaljevanka o ljubezni, starih običajih in praznovanjih na Ptujsko-Dravskem polju Na brazdah ljubezni dosega visoko gledanost Televizijska nadaljevanka Na brazdah ljubezni osvaja občinstvo. Že po predvajanih prvih treh delov sojo ljudje vzeli za svojo, zelo priljubljena pa je tudi med Slovenci v tujini V ospredju je ljubezenska zgodba, ki se prepleta z bogato kulturno dediščino običajev na Dravskem in Ptujskem polju. Gre za projekt Kulturno glasbenega društva Ptičica iz Prepolj, avtor, scenarist in režiser pa je joze Ekart. Zgodba je nastala na osnovi njegove knjige Spomin na gostijo, v kateri je Ekart podrobneje opisal ženitvene običaje na Dravskem polju v začetku 20. stoletja. »Na predstavitvi knjige mi je zgodovinarka in arhivistka Marija Hernja Masten dejala, da bi lahko po tej knjigi posneli dokumentarni film, mogoče tudi nadaljevanko, ker so v njej tako nazorno prikazane navade naših prednikov pred stotimi leti. In tri leta kasneje sem se lotil pisanja scenarija,« je povedal Ekart in dodal, da je zgodbo razširil in kar precej spremenil, dodati je bilo treba dialoge. »V rokah sem držal en kup mrtvega papirja, ki ga je bilo treba spraviti k življenju. Za to pa potrebuješ čas, igralce in denar. Ker smo v preteklosti uspešno izpeljali kar nekaj večjih predstav in muzikalov, sem bil trdno prepri- čan, da se bodo igralci z veseljem pridružili takemu projektu. Tudi čas se po navadi najde za vse tisto, kar radi počnemo. Pod vprašajem je tako ostal še samo denar. Pri tem nas je podprlo šest občin, ki so prepoznale, kako pomembno je ohranjanje kulturne dediščine za naše zanamce.« Z občinami Miklavž na Dravskem polju, Starše, Kidričevo, Hajdina, Markovci in Videm so podpisali pogodbe in podrobneje določili obveznosti vseh vpletenih deležnikov. Vsako izmed občin so nato poskušali na različne načine vključiti v projekt. Kar nekaj kadrov so posneli v občini Videm, in sicer v treh muzejskih hišah (Šturmovci, Tržeč in Pobrežje). Med drugim so iskali lokacije, kjer ni asfaltiranih poti in sodobnejših objektov. »Okolje smo poskušali prikazati Foto: KG D Ptičica Po cerkveni poroki na Belo nedeljo v aprilu leta 1930 čim bolj avtentično, kar je stroške še nekoliko povečalo. Vedeti moramo, da so bile vasi leta 1929 videti precej drugače kot danes. Glavni prevozni sredstvi pa sta bili kolo in voz s konjsko vprego,« je dodal Ekart. Prvi odzivi gledalcev so izjemno pozitivni Prve kadre so posneli konec oktobra leta 2021, zadnje pa novembra lani. Scenarij je bilo treba večkrat prilagoditi izbranim lokacijam. Snemanje je bilo nekoliko oteženo tudi zaradi zimskih tem- peratur. »Ljubezen med Nežko in Tončkom vzklije oktobra in se nato aprila okrona še s poroko. Prav zato smo morali snemati pozimi, tudi ponoči. Vendar je celotna ekipa vse to sprejemala izjemno pozitivno in z veliko dobre volje. Nekaj kadrov smo želeli posneti tudi v zasneženi pokrajini, vendar nam to žal ni uspelo. Snega pač nismo mogli priklicati,« je dejal sogovornik. Skupno so posneli več kot 20.000 kadrov, nato je sledila montaža, ki bo predvidoma v celoti zaključena do konca januarja. Nadaljevanko, ki ima enajst delov, je mogoče spremljati vsako ne- Velik poudarek na starih običajih in navadah Na brazdah ljubezni je zgodba z začetka prejšnjega stoletja, ko se na Dravskem in Ptujskem polju ob enem od številnih običajev, značilnih za to območje, spoznata Nežka in Tonček. Čeprav živita v različnih okoljih, ju poveže nerazdružljiva ljubezen. Nadaljevanka prikaže skoraj vse stare običaje, šege in navade iz teh krajev, skupaj z narečnimi in etnološkimi značilnostmi ter posebnostmi. Za snemanje in vso tehnično opremo sta poskrbela Alfa studio in Studio Mogu. Celoten projekt je stal 22.000 evrov, od tega so dve tretjini sredstev porabili za snemanje. Foto: KG D Ptučica Jože Ekart ima bogate organizacijske in režiserske izkušnje Jože Ekart iz Prepolj ali Pepi, kot ga poznajo mnogi, je nedvomno eden izmed dejavnejših in prepoznavnih kulturnikov v občini Starše ter tudi širše. Bilje ustanovitelj in predsednik kulturnega društva Urška od leta 1999 do leta 2009, ustanovitelj in predsednik KGD Ptičica, ustanovljenega leta 2005. Od leta 2012 dalje je član Društva slovenskih pisateljev in pesnikov, izdal je pesniško zbirko ter dve knjigi. V svoji bogati kulturni aktivnosti je deloval kot organizator, režiser in igralec številnih dramskih iger in komedij. Glavna igralca Nežka - Barbara Medved in Tonček - Gašper Mlakar deljo zvečer na Televiziji Maribor. »Zelo sem vesel tako velikega odziva ljudi, take gledanosti res nismo pričakovali. Ljudje mi pišejo, celo iz tujine, in se nam zahvaljujejo za ta projekt. V enem izmed mariborskih domov upokojencev vsako sredo dopoldne gledajo našo nadaljevanko. Po poročanju tamkajšnjih zaposlenih je to za njihove varovance najboljša terapija. Skupaj z nami lahko ponovno obujajo spomine na mladost, se nasmejijo, so srečni. Vsaka taka zgodba nam pomeni zelo veliko,« je dejal Ekart. Nobeden izmed igralcev za svoje delo ni prejel plačila. K projektu so pristopili predvsem zaradi spoštovanja do svojega rojstnega kraja in prednikov. Delovali so kot ena velika družina, povezano, in v dobrem letu dni, kolikor je trajalo snemanje, se niso niti enkrat spo-rekli. Igralsko ekipo je izbral Ekart, z veliko igralci je sodeloval že v preteklosti. Ker gre za organizacijsko izjemen projekt, je k sodelovanju povabil tudi nekaj kulturnih ustanov, društev in posameznikov. Estera Korošec Ptuj • Dijaki pokazali svoje igralske sposobnosti Pokuk v pouk Na ptujski gimnaziji je pred tremi leti zaživel umetniški oddelek, in sicer likovna ter smer gledališče in film. V okviru predmeta Igra in govor dijaki vsako šolsko leto pripravijo produkcijo v Mestnem gledališču Ptuj, ki sojo poimenovali Pokuk v pouk. Gre za krajše nastope pred starši, sorodniki in prijatelji. Dijaki pri predmetu Igra in govor (dve uri na teden) sodelujejo s priznanimi slovenskimi gledališčniki. Režiserju Samu M. Strelcu sta se v letošnjem šolskem letu pridružila še gledališka in radijska režiserka Ajda Valcl ter igralec Tadej Toš. Njihov skupni cilj je, da bi dijakom predali čim več uporabnega znanja in veščin, ki bi jim prišle prav na različnih delovnih področjih. »Gledališka smer na ptujski gimnaziji nikakor ni pripravljalnica za vpis na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Mi se zavedamo, da večina naših dijakov ne bo stopila na igralsko pot. Jih pa lahko opremimo z znanji, ki so v življenju zelo pomembna,« je poudaril Strelec. Velik poudarek je na javnem nastopanju, pravilnem govoru, dikciji, pravore-čju ... Vsi ti mladi pa bodo kasneje v življenju najverjetneje ostali tesno povezani z gledališčem. »To, da jim je uspelo na ptujski gimnaziji pridobiti gledališko smer, je za mesto izjemnega pomena. Po eni strani zaradi naše bogate gledališke tradicije, po drugi strani pa mi vzgajamo tudi novo gledališko publiko. Vemo, da je klasični teater vse težje približati mlajšim generacijam, zato je tudi ta vidik zelo pomemben.« Trenutno se na gledališki smeri izobražuje 29 dijakov. Program je iz leta v leto bolj regijsko prepoznaven, saj so vanj vpisani tudi mladi iz Maribora in Lenarta. Z novim šolskim letom v vlogi učitelja tudi Ajda Valcl in Tadej Toš Gledališko znanje se iz leta v leto nadgrajuje. »Dijaki tretjega letnika že aktivno sodelujejo pri ustvarjanju strukturiranih prizorov oz. mini predstave. Oblikujejo svoj lik s pomočjo svojega telesa, glasu, karak-ternih potez. Dijake spodbujamo k povezovanju, opazovanju sveta okoli sebe, kritičnemu razmišljanju, izražanju lastnega mnenja. Želimo, da so suvereni v gledališkem, odrskem izrazu, da jih zajame val kreative«, je povedala Ajda Valcl, nosilka predmeta Igra in govor. Prav tako težijo k temu, da se ukvarjajo z vse- ff ih ® j 1 KM, mW ji >n ' n 1 f Dijaki gledališke smeri na odru Mestnega gledališča Ptuj binami, ki so najstnikom blizu in jih privlačijo. Po njenem mnenju je ta gimnazijski program primeren za vse mlade radovednega duha, predvsem pa tiste, ki imajo radi gledališče in javno nastopanje. »Najlepše je, ko mlademu človeku uspe izraziti samega sebe in to deli s svojimi sošolci ter širšo javnostjo.« Svoje dolgoletne igralske izkušnje in znanje z dijaki deli tudi igralec Tadej Toš. Ker prihaja iz nekoliko bolj svobodnih oz. ustvarjalnih gledaliških voda, je njegova domena »prekršek«: »Z dijaki se pogovarjamo o tem, kako delati stvari na svoj način, morebiti tudi drugače od tega, kot nekdo meni, da je prav. Skupaj poskušamo najti kakovost v »nepravu«. Najbolj bistveno je, da se naučijo obvladati veščine komunikacije in osvobodijo svoj lastni ustvarjalni izraz.« Svojo učiteljsko funkcijo jemlje nekoliko bolj svobodno, manj uradno, a zato nič manj resno. »Pozitivna plat te svobode je, da sem lahko v komunikaciji z drugimi nekoliko bolj neposreden kot ostali sodelavci. Včasih je namreč treba povedati tudi, da nekaj ni dobro,« je povedal ptujski igralec in dodal, da je morebiti v razredu včasih celo prestrog. Estera Korošec Foto: CG torek • 24. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Slovenija, Podravje • Vse bolj priljubljene poroke na eksotičnih destinacijah Do usodnega DA brezplačno ali zasoljeno drago V začetku meseca je po družbenih omrežjih završalo zaradi objav, kijih je z rajskega Zan-zibarja, kjer je poročil svoja prijatelja, s svojimi sledilci delil trojiški župan David Klobasa. Bolj kot lepote tanzanijskega otoka in županove mišice, ki so, kot kažejo posnetki, odlično vzdrževane, nas je zanimalo, kakšen je postopek za pridobitev dovoljenja za poročni civilni obred na tujem in ali lahko par tam poroči tudi oseba iz matične države. »Ti postopki in pravila se sicer razlikujejo od države do države, par, ki sem ju jaz poročil, je vse informacije predhodno pridobil na konzulatu. Ker sem v Romantične poroke organizirajo tudi v dvorcu Štatenberg v Makolah. Povprečna poroka za deset tisočakov Tudi poroke doma že dolgo niso več poceni. Mnogi pari za organizacijo najamejo profesionalne načrtovalce, ki poskrbijo, da bodoča mladoporočenca in njihove družine že pred usodnim DA niso živčne razvaline. Povprečna cena poroke, na katero je povabljenih približno 80 svatov, naj bi tako stala približno 10.000 evrov. Načrtovalka porok Karin iz Organizacije porok pravi, da lahko strošek za poroko tudi zelo hitro naraste, poleg števila povabljencev pa je cena odvisna še od različnih želja glede lokacije, dekoracije, hrane, glasbe in vsega drugega. Civilna poroka v občinskih prostorih in v času uradnih ur je brezplačna. Po zadnjih spremembah v Zakonu o zakonski zvezi sta lahko na obredu, ki ga lahko opravi matičar brez prisotnosti načelnika UE, prisotna le ženin in nevesta, saj priče niso več obvezne. Številne občine ponujajo tudi druge uradne poročne lokacije, torej gradove, vile ipd., kjer seje mogoče poročiti brez doplačila, kot so grad Snežnik v Cerknici, dvorec Zemono v Ajdovščini, Kendov dvorec v Idriji in grad Strmol v Šmarjah pri Jelšah. Če se vseeno odločite, da bi se poročili na določeni lokaciji, ki ste si jo sami izbrali, pa je tudi to možno. V takem primeru je treba na upravno enoto podati vlogo za sklenitev zakonske zveze na želenem mestu, na katerem bo matičar opravil obred, to pa bo stalo 170 evrov. Sloveniji uradno pooblaščena oseba, ki lahko opravi civilno poroko, sem to lahko opravil tudi tam, kjer sem bil v vlogi matičarja, kot takšen sem namreč tudi podpisan,« pripoveduje Klobasa, še vedno pod vtisom tega čudovitega afriškega bisera. »Po prihodu domov sta mladoporočenca na konzulatu overjen dokument odnesla na upravno enoto, v kateri imata stalno prebivališče, kjer so ju vpisali kot nova zakonca. Prevod, kolikor mi je znano, ni bil potreben, vem pa, da ga včasih zahtevajo.« Po pravilih države gostiteljice Slovenski državljani lahko sklepajo zakonske ali partnerske zveze v tujini, kjer to omogoča zakonodaja, potrjujejo na Ministrstvu za javno upravo. »A pri tem veljajo pravo in pogoji kraja, kjer se taka zveza sklepa. Informacije, katere dokumente morata bodoča zakonca predložiti za sklenitev zakonske zveze v tujini, pridobita pri pristojnih organih države, kjer se nameravata poročiti, pa tudi na njenih diplomatsko konzularnih predstavništvih. Izpisek iz poročne matične knjige mora izdati pristojni organ države, kjer je bila zakonska zveza Poroka znanega mariborskega para, ki ga je na sanjskem Zanzibarju poročil trojiški župan David Klobasa. sklenjena, za priznavanje te listine v Sloveniji pa jo je treba prevesti in overiti na predpisan način.« Na kakšen način bo listina overjena, dodajajo, je odvisno od države, kjer je bila izdana, overitev listin pa ni pot- Obljuba večne zvestobe na Santoriniju bo par stala najmanj 1.820 evrov, pri tem seveda niso vključene letalske vozovnice in razna doplačila, na primer za fotografa. rebna med državami podpisnicami Haaške konvencije o ukinitvi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin, kjer zadostuje overitev s pečatom APOSTILLE, med državami, ki imajo sklenjene dvostranske sporazume o vzajemnem priznavanju listin brez overitev, in za izpiske iz matičnih knjig, ki so bili izdani na podlagi Dunajske in Pariške konvencije. Od Sejšelov do Karibov Predstavljajte si modro nebo, s soncem obsijane plaže, turkizno morje in neverjetne destinacije, ob katerih vam zastane dih. Le kdo si ne bi želel ljubezni okronati na takih mestih, z bosimi nogami, pod katerimi čutiš topel pesek? Valentina Bajrovič in Mirela Zulič Hočevar iz Divine Travel pravita, da postajajo poroke v tujini pri slovenskih pa- rih vse bolj priljubljene, zlasti pred-njačijo eksotični kraji, kot so Mauritius, Sejšeli, grška Letas in Santo-rini, karibski otoki, v ZDA pa poleg večnega New Yorka še Miami na Floridi in Havaji. In to za primerljivo ceno kot pri domačih porokah, dodajata. Poglejmo si nekaj paketov, ki jih ponujata. Poročni paketi na Karibih se za par začnejo pri 1.350 evrih, na Sejšelih pri 2.000, za svate pa pri 1.800 evrih. Santorini bo par stal najmanj 1.820 evrov, poroka v znamenitem newyorškem Centralnem parku vsaj 1.950, na Havajih pa od 830 evrov navzgor. Pri tem seveda niso vključene letalske vozovnice in razna doplačila, na primer za fotografa. Če si sešte-je vse stroške, zlahka pridete do zneska, zaradi katerega se vam bo zavrtelo v glavi. Senka Dreu Foto: DS Foto: FB Trnovska vas • Kdo bo skrbel za Simoničevo domačijo? Nova zaposlitev prevelik strošek Čeprav je trnovska občina Simoničevo domačijo iz 18. stoletja obnovila že pred dobrim letom, še vedno ni določila, kdo jo bo upravljal. Foto: SD V želji, da bi Simoničeva domačija služila komercialnim namenom in se s tem vsaj delno sama preživljala, bodo morali v Trnovski vasi najprej izbrati njenega upravljavca, nato pa določiti še njene vsebine. Obnova propadajočega arhitekturnega bisera je, kot je znano, potekala z veliko prostovoljnega dela trnovskih društev in pod budnim očesom mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Rezultat je bil na koncu tako dober, da so ga opazili tudi na Slovenskem konservatorskem društvu in projekt nagradili s Steletovim priznanjem za izjemen dosežek na področju konservatorstva ter ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Stroške obnove je občina krila s pomočjo dveh EU-razpisov preko ptujskega Lasa, preko katerih je za vsakega dobila približno 50.000 evrov. Denarja pa iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) niso dobili zgolj za obnovo nepremičnine, ki je občinski kulturni spomenik, pač pa tudi za njeno vsebino, saj še tako lepo restavrirane prazne stene ne pokrivajo nastajajočih stroškov. Po projektu, spomnimo, naj bi v stanovanjskem delu domačije uredili prostor za medgeneracijsko druženje z možnostjo bivanja, v gospodarskem pa postavili muzej in v njem organizirali tudi razne prireditve, delavnice ter prikaze starih običajev in tehnik. Župan stavi na društva »Do pomladi bomo nabavili še zadnje kose opreme, ki manjka, vključno z 'jogiji' iz ličja in platneno posteljnino, ki so jo uporabljali naši predniki, postaviti pa moramo tudi muzej z etnološko zbirko,« obljublja podžupan Alojz Fekonja, ki je za zdaj zadolžen za domačijo. »Seveda je zdaj pravi čas, da določimo upravljavca, ki bo prevzel vsa 'hišniška' dela v hiši in njeni okolici, obenem pa skrbel tudi za dogajanje na domačiji, za razne piknike, poroke, druge prireditve in vodene oglede, ki jih je bilo lani poleti in jeseni že kar nekaj, na domačiji pa se je poročil že tudi prvi par, in sicer sta bila to zakonca Lorenčič iz Bišečkega Vrha, gonilni sili obnove.« V želji, da bi Simoničeva domačija služila komercialnim namenom in se s tem vsaj delno sama preživljala, se je župan Alojz Benko že sestal s člani upravnih odborov turističnega društva in bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike. »Njihov predlog je bil, da na občini za upravljanje in promocijo domačije nekoga zaposlimo, kar se mi ne zdi pametno, saj bi to predstavljalo prevelik strošek, zlasti v teh časih.« Še vedno je prepričan, da je najbolje, da upravljanje prevzame eno od društev, ki bo tri, štiri svoje mlajše člane poslalo na izobraževanje za usposabljanje lokalnih vodnikov, ki ga pravkar razpisuje LAS Bogastvo podeželja. V igri pa je še ena rešitev, in sicer da bi se občina Trnovska vas vključila v novo nastalo Destinacijo Slovenske gorice, ki bo skupno promovi-rala in tržila več občin. Senka Dreu 12 Štajerski Kmetijstvo in izobraževanje torek • 24. januarja 2023 Ormož • Po pomoč v skladišče Rdečega križa Najpogostejši obiskovalci: IV. V i t • • i • v • družine z vec otroki in starejši Približno enkrat na mesec vrata na Hardeku odpre skladišče območnega združenja ormoškega Rdečega križa, kjer lahko občani v stiski najdejo rabljena, a lepo ohranjena oblačila in drugo. Ponudba v skladišču je dokaj pestra, prevladujejo sezonska oblačila in obutev. Na fotografiji Mario Staroveški, ki delo na ormoškem Rdečem križu opravlja preko javnih del. Ta je bil ob našem nedavnem obisku dokaj dobro založen. Ponudba je bila raznolika, prevladovala so predvsem oblačila za odrasle in otroke ter dodatki, kot so šali, rute, kape ter zimska obutev, najti je bilo mogoče tudi otroške igrače, pa kose pohištva - sedežno, jogi ter hladilnik. Tokrat je bil sicer obisk nekoliko manjši, prišlo je le približno pet uporabnikov, med njimi tudi Olena, ena izmed begunk iz Ukrajine, ki živi v Ormožu. Skupaj z mamo sta iskali oblačila. »To je res dobrodošla pomoč. Iščem hlače za mamo in oblačila za otroka, ki je star pet let.« Pravi, da trenutno opravlja tečaj za slovenščino in da se želi čim prej zaposliti. V skladišče pa je več oblačil v času našega obiska prinesla ena izmed darovalk, Valentina Roškar: »Prvič sem prinesla. Videla sem objavo na družabnem omrežju. Glede na to, da so oblačila čista in da niso uničena, se mi je zdelo smiselno, da jih prinesem, saj bodo morda nekomu, ki si tega ne more privoščiti, prišla prav.« Trenutno potrebujejo predvsem higienske pripomočke Po besedah sekretarke OZ RK Ormož Bože Antolič so veseli vsakega darovalca. Rabljena oblačila v skladišča prinašajo številni posamezniki, ki jih ne potrebujejo več. Še vedno pa se med podarjenimi oblačili žal najdejo tudi takšna, ki ne spadajo v skladišče - so uničena, raztrgana ali neuporabna. »Ne zahtevamo kaj dosti. Želimo samo, da oblačila niso raztrgana in da so čista. Vsa oblačila nato tudi presorti-ramo in zložimo na police. Tista, ki niso uporabna, pa gredo v predelavo,« je povedala. Občasno se med podarjenimi oblačili žal najdejo tudi takšna, ki ne spadajo v skladišče. Oblačil imajo za zdaj dovolj, najbolj pa jim primanjkuje higienskih izdelkov (šamponi, mila). Uporabniki sicer največkrat poleg prehramb-nih paketov posegajo prav po oblačilih. Hitro pa gre v promet tudi kakšna rabljena kuhinjska omarica, bela tehnika, ležišče ipd. »Tega dobimo manj. Ko pa prejmemo, navadno kar takoj predamo naprej, saj si zapišemo uporabnike, ki kaj takega potrebujejo. So pa med obiskovalci skladišča v glavnem redni uporabniki, ki prihajajo že nekaj let. Gre tako za družine, navadno z več otroki, kakor tudi za starejše z nizkimi pokojninami.« Lani razdelili več kot 1.000 paketov Po besedah Antoličeve sicer ne beležijo povečanja števila uporabnikov na Ormoškem. V lanskem letu so razdelili več kot 1.100 prehramb-nih paketov 659 uporabnikom. Prihodnji mesec bodo v njihovem skladišču opravili prvo letošnjo delitev paketov, obenem pa si bodo lahko socialno ogroženi poiskali tudi potreben kos oblačila ali kaj drugega. Monika Horvat (jjLitÁ \Á £ as, v katerem živimo, je hiter in nemalokrat nas preganja v površne stiske rok in mi-mobežne odnose. A življenje je več kot to in k sreči so med nami še ljudje, ki se ustavijo, prisluhnejo, objame-jo, pomagajo. Prav je, da za trenutek postanemo ter tem posameznikom in posameznicam namenimo pozornost. To so ljudje, ki s svojim čutom za solidarnost in sočloveka puščajo sledi v vseh plasteh naše družbe. Na področjih humanitarnosti, okolje-varstva, zdravstva, v skrbi za živali, kulturno dediščino, v prizadevanjih za boljše medgeneracijske odnose in odnose nasploh. Drage bralke in bralci, prav vi najbolje poznate te ljudi. V vašem okolju živi- jo. Morda v vaši ulici, vasi, sosednjem kraju. Je to morda vaš sosed, ki vedno nesebično priskoči na pomoč ljudem v stiski? Je to znanka, ki v prostem času obiskuje osamljene, starejše, bolne, odrinjene na rob? Je to učiteljica iz vaše šole, ki s prav posebnim žarom opravlja svoje poslanstvo in še več od tega? Poznate koga, ki bi si zaradi svojega odprtega srca, odprtih rok zaslužil poklon javnosti? Sporočite nam njegovo ime in njegovo zgodbo. Začenjamo namreč akcijo Dobrotnik leta, v kateri bomo predstavili izjemne ljudi, ki so s svojimi dejanji zaznamovali preteklo leto. Kandidate za regijski izbor bomo predstavili v našem mediju, bralci pa boste izmed njih izbrali tistega, ki ga bo v širšem, nacionalnem izboru revije Naša žena spoznala vsa Slovenija. ' MOJ PREDLOG ZA DOBROTNIKA LETA 2022 ' me in Priimek ZAKAJ SI ZASLUZI NAZIV DOBROTNIK LETA DOBROTNIKA 2022 PREDLAGA: Ime in Priimek:.................................. Naslov:................................................. Telefonska številka:........................... Email: ...................................................... Datum:.................................................... Podpis: .................................................... Predloge sprejemamo vključno do 6. 2. 2023 ■d Predloge s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, V s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. —jfe. t Í m i Markovci • Rudi Gabrovec si z rezbarjenjem krajša čas Cerkve, gradovi in druge skulpture iz lesa Rudi Gabrovec iz Bukovcev (občina Markovci) se zadnjih dvajset let posveča ljubiteljskemu rezbarstvu. Njegova dela krasijo številne domove. S to posebno obliko umetnosti in obrti seje začel ukvarjati pri skoraj šestdesetih letih, ko seje upokojil. Pred tem o tej dejavnosti ni nikoli razmišljal. Vsa delovna leta je bil namreč zaposlen v gradbeništvu. Zaradi težav s hrbtenico Rudi ni več smel opravljati težjih opravil. Neke noči se mu je porodila zamisel, da bi lahko iz lesa izdelal mar-kovsko cerkev. Že nekaj dni za tem se je odpravil v njeno bližino in narisal prve skice. Nabaviti je bilo treba še rezbarsko dleto in nože ter seveda primeren les. Večina njegovih skulptur je izdelanih iz lipovega ali bukovega lesa, ki sta dovolj mehka. Po več mesecih dela je svoj prvi izdelek pokazal družinskim članom, ki so bili nad videnim več kot navdušeni. Cerkev je bila prav taka kot tista v središču kraja, natančno izdelana do zadnjih podrobnosti. Ena izmed večjih skulptur je tudi cerkev sv. Katarine v Cirkulanah. Slednjo je podaril v zahvalo tamkajšnjemu župniku Emilu Drevu, ki ga je obiskal celo na domu in se ni mogel načuditi, kako mojstrsko je Rudi izdelal njihovo podružnično cerkev. »Dobro uro je z velikim zanimanjem hodil okoli cerkve iz lesa, jo opazoval in spremljal moje roke. Govoril ni prav veliko, nato pa je končno dejal, da je poskušal najti vsaj eno razliko med mojo malo leseno cerkvijo in tisto ta veliko, vendar je ni našel,« je s ponosom povedal Rudi. Pred leti je z dletom izrezljal celo Eifflov stolp Kar nekaj lesenih izdelkov je podaril svojim bližnjim ob rojstnih dnevih ali drugih praznikih. Nečakinjo je ob poroki razveselil s skulp-turo dvorca Zemono v Vipavski dolini, kjer se je poročila. Glavni motivi njegovih skulptur so cerkve, gradovi, klopotci, kočije, žrmlje, razni podstavki, kapelice ... Pred leti je iz enega kosa lesa izdelal celo Eifflov stolp. V kotu domače kuhinje je prav poseben leseni oltar s kapelo, ki je enaka kot tista v Mariji Bistrici na Hrvaškem. Gre za romarsko središče na hrvaškem otoku Pag, ki ga je Rudi obiskal pred leti. Znameniti čudežni kip Marije (črne barve) mu je bil tako zelo všeč, da ga je ustvaril še sam. Ob njem pa i Foto: EK Ljubiteljski rezbar Rudi Gabrovec ob lesenem zvoniku cerkve v Cirkula-nah, ki ga je izdelal sam. je še zvonik cerkve v Cirkulanah: »To skulpturo sem si izdelal za 60. rojstni dan. V spomin na rodne kraje.« Gabrovec se je namreč skupaj z ženo Elizabeto v Bukovce priselil pred skoraj šestdesetimi leti. Številni leseni izdelki, ki so nastali izpod rok Rudija. Rudijeve skulpture tudi v jaslicah Lani je priskočil na pomoč domačinu Martinu Soku, ki že vrsto let postavlja mehanske jaslice v markovski cerkvi. Skupno je izdelal dvanajst različnih objektov - dve stanovanjski hiši, vaški križ in več figur, ki uporabljajo različna orodja, ki so jih na kmetijah uporabljali naši predniki (žrmlje, stopa ...). Poseben mehanizem, zaradi katerega se figure premikajo, si je zamislil sam. Preko jaslic se ohranja tudi bogata kulturna dediščina teh krajev. Posebnih tehnik pri rezbarjenju ne uporablja, ampak se poslužuje klasičnih metod, kot so enostavni rezi in brušenje, čeprav je to odvisno tudi od tega, kaj izdeluje. Pri manjših skulpturah zadostujeta dleto in rezbarski nož. Ko je izdelek končan, ga pobarva s temperami in čez nanese še lak. Ideje pridejo kar same od sebe. Ustvarja pa predvsem tisto, kar mu je pri srcu. Z rezbarjenjem si na starost krajša čas, hkrati pa ostaja pri osemdesetih letih tako miselno kot fizično aktiven. Seveda pa mu je to delo tudi v izziv in sprostitev. Estera Korošec FOTO: M H Foto: CG Foto: EK Rokomet Olimpijske sanje so še žive Stran 14 Atletika Maja in Ana najboljši Slovenki v svojih disciplinah Stran 14 Nogomet Vsaki ekipi po en polčas, zmaga Bistrici Stran 15 Odbojka S pravilno taktiko do zmage na Koroškem Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik 3:3 Tušar (40., ag.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; A. Coznik, M. Coznik, Raj-ter, Trstenjak, Aljaž Ruis, Škerget, Tkalčič, Horvat, Šnofl. Trener: Robert Crdovič. RDEČI KARTON: M. Coznik (29., Meteorplast). Ljutomerčani so v 16. krogu gostovali v Kopru, kjer v dvorani Bonifika igra domače tekme ekipa Bronx Škofije. Tekma je bila pomembna za obe ekipi, za Primorce v boju za 4. mesto, ki prinaša prednost domačega igrišča v četrtfinalu končnice, za Štajerce pa v boju za 2. mesto. Neodločen razplet pred vklopljenimi TV-kamerami ni zadovoljil enih in drugih ... Kljub temu, da je ljutomersko moštvo na Primorsko odpotovalo oslabljeno (manjkali so Kneževič, Gori-čan, Pihler, Kosec, Alen Ruis ...), in dejstvu, da so gostitelji sredi prvega polčasa vodili že z 2:0, so se varovanci trenerja Roberta Grdoviča veselili 1. SFL REZULTATA 16. KROGA: Bronx Škofije - Meteorplast Šic bar 3:3 (2:1), Oplast Kobarid - Sevnica 1:5 (0:3). Mlinše - Dobovec (24. 1., ob 20.00), Dobrepolje - Siliko Vrhnika (25. 1., ob 20.00). 1. DOBOVEC 15 12 2 1 82:24 38 2. SILIKO VRHNIKA 15 11 2 2 70:25 35 3. METEORPLAST ŠIC 16 10 3 3 66:45 33 4. OPLAST KOBARID 16 7 2 7 43:47 23 5. BRONX ŠKOFIJE 16 6 2 8 54:54 20 6. DOBREPOLJE 15 3 3 9 36:69 12 7. MLINŠE 15 1 5 9 26:55 8 8. SEVNICA 16 2 1 13 30:88 7 Rok Šnofl (Meteorplast Šic bar, modri dres) zaslužene točke. Večji del dvoboja so imeli žogo v posesti, priigrali so si številne priložnosti, a so bili pred vrati Alena Mordeja nespretni. Primorci so povedli v 3. minuti, ko so prvič sprožili proti vratom Klemna Anžela in preko Žige Kneževiča Mraka zadeli - 1:0. Gostje so poskušali čim prej priti do izenačenja, vendar je domača obramba uspešno zapirala pot do Mordejevih vrat. V obdobju največje premoči gostov so domačini preko Tilna Kamenčiča v 12. minuti prišli do povišanja vodstva - 2:0. Vztrajnost se je gostom poplačala v 17. minuti, ko je po lepo izpeljanem protinapadu iz bližine zadel Aljaž Goznik - 2:1. Slednji se je med strelce vpisal na tretji zaporedni tekmi in je doslej v sezoni zbral že 11 zadetkov. Pri izenačujočem zadetku so imeli Ljutomerčani veliko sreče: Žiga Tkalčič je v 25. minuti s prostega strela z okrog 12 metrov močno sprožil na vrata, žoga pa se je od prečke odbila v Mordeja in končala za nje- Foto: Slavko Kolar Aleks Vlah - najboljši igralec Slovenije na prvenstvu uigranim moštvom imamo možnosti prepoloviti število tehničnih napak in smo lahko hitro enakovredni najboljšim ekipam na svetu. Pa tu ne mislim na osvajanje medalj na vsakem tekmovanju, ampak na serijsko uvrščanje med osem najboljših na največjih rokometnih tekmovanjih (OI, SP, EP). Ostanimo pri tekmi s Španci. Pred to tekmo smo zapisali tri stvari, ki naši reprezentanci manjkajo za Top 8. Večje število obramb vratarjev (vsaj 12), obrambni specialist v centralnem bloku in lahki zadetki z meti iz razdalje. Proti Španiji sta vratarja zbrala želeno število obramb (Lesjak 11, Baznik 1 obramba). Centralni blok je predvsem v 2. polčasu pokal po vseh šivih. Videla se je neuigranost Mateja Gabra, ki se je izbrani vrsti priključil v drugem delu tekmovanja, s preostankom ekipe. Z razdalje smo dosegli en sam gol (Jure Dolenec) in to ob 25 % metu (met 1/4). Za primerjavo je Španija iz devetih metrov sprožila trikrat več metov in dosegla pet zadetkov (met 5/12). Ko zadevaš iz razdalje, morajo obrambni igralci zapuščati šestmetrsko črto in potem do izraza prihajajo krožni napadalci. Tudi tu so bili Španci uspešnejši od nas v zadetkih, 4:2 za Špance. Še ena pomembna rokometna veščina je pripadla nasprotniku, lahki zadetki -bilo je kar 6:2 za Španijo. Na koncu nas je potopil mlajši od bratov Duj-shebaev, Daniel (5 zadetkov). Ko pogledaš vso to statistiko, prideš do zaključka, da je bil poraz proti Španiji žal neizbežen. Še enkrat škoda predvsem 1. polčasa, kjer bi naša izbrana vrsta morala voditi vsaj za dva do tri zadetke. Veseli pa predstava in zmaga nad Črno goro, s katero se bomo srečali že kaj kmalu, in sicer marca 2023 v okviru kvalifikacij za EP 2024. Seveda bomo tudi nestrpno čakali na žreb kvalifikacij za Olimpijske igre. Organizirani bodo trije kvalifikacijski turnirji, kjer bodo na največje tekmovanje na svetu odšli le najboljši. Kar nekaj favoritov V tem tednu nas čaka nekaj izjemnih rokometnih tekem, ki bodo dale odgovor o novem ali starem svetovnem prvaku. Švedska na domačem terenu zgleda odlično. Danci so ranljivi, kar so dokazali Hrvati. Norveška raste iz tekme v tekmo. Francija sicer zmaguje, a se še tudi išče in bo najboljša prav v zaključnih bojih. Iz ozadja zna presenetiti Egipt. Nemčija in Madžarska po mojem nimata možnosti za kolajne, čeprav v rokomet vlagata največ denarja. Ostane nam še Španija, velika uganka, ki je od daleč videti stara in počasna, na igrišču pa vse drugo kot to. Moj favorit za prvaka je reprezentanca Švedske, ki je v zadnjih letih resnično zrasla v fantastično reprezentanco, ki jo izjemno vodi Jim Gottfridsson. Ljubitelji rokometa, uživajte v tem tednu v najboljšem rokometu, kar ga svet lahko ponudi v tem trenutku. Uroš Krstič Atletika • Dvoranski miting v Ljubljani Maja in Ana najboljši Slovenki v svojih disciplinah Foto: Črtomir Goznik V soboto je v atletski dvorani Park Šiška v Ljubljani v organizaciji AD Kronos potekal miting v dvorani, na katerem je nastopilo približno 200 atletov in atletinj. Merili so se v tekih na 60 m in 60 metrov z ovirami, izmed tehničnih disciplin pa so fantje nastopili v troskoku in skoku ob palici, dekleta pa v skoku v višino in troskoku. Izmed članic AK Ptuj sta nastopili Maja Bedrač in Ana Čurin Prapotnik, prva v članskem teku na 60 metrov z ovirami, druga pa v teku pionirk (U-16) na 60 metrov. Maja je med 11 nastopajočimi osvojila 2. mesto, hitrejša je bila le Srbkinja Milica Emi-ni, sicer članica ljubljanskega kluba MASS. 60 m z ovirami, rezultati: 1. Milica Emini (MASS) 8,48 s 2. Maja Bedrač (AK Ptuj) 8,58 s 3. Izabella Hajdi Navodnik (S. Gradec) 8,77 s Odlično je nastopila tudi Ana (letnica 2009), ki je imela v teku pionirk na 60 metrov širšo konkurenco, nastopilo je 42 mladih atletinj. Ana je v šesti kvalifikacijski skupini zmagala z izidom 7,95 s, kar je bil najboljši izid celotnih kvalifikacij in edini pod osmimi sekundami. V finalu je svoj čas še izboljšala, z izidom 7,88 s je suvereno osvojila 1. mesto. Še najbolj se ji je približala leto starejša Manca Marčelja, ki se je tudi spustila pod mejo osmih sekund. 60 m (U-16), rezultati: 1. Ana Čurin Prapotnik (AK Ptuj) 7,88 s 2. Manca Marčelja (Kočevje) 7,98 s 3. Tajda Ferk (Špela) 8,02 s JM govim hrbtom v mreži - 2:2. V 29. minuti so Prleki ostali brez Matica Goznika, ki je zaradi prekrška dobil drugi rumeni in posledično rdeči karton. Domačinom številčne premoči, ki so jo imeli dve minuti, ni uspelo kronati z zadetkom, so pa do vodstva prišli v 33. minuti, ko je Kamenčič izkoristil slabo postavljen zid ob izvajanju prostega strela in premagal Anžela - 3:2. V končnici tekme so gostje lovili točko s petim igralcem v polju, kar se jim je obrestovalo. V zadnji minuti je Rok Šnofl prodrl po levi strani, po njegovem močnem strelu pa je žoga pred golom zadela domačega igralca Benjamina Tušarja in se odbila v gol - 3:3. Meteorplast ŠIC bar bo v naslednjem krogu v dvorani ŠIC Ljutomer gostil Oplast iz Kobarida, ki je prvi zasledovalec prleške ekipe, a ima velik zaostanek desetih točk. Tekma bo v petek, 27. januarja, ob 20.30. UR í/'L ^^ t Foto: Črtomir Goznik Ana Čurin Prapotnik (AK Ptuj) torek • 24. januarja 2023 Šport Štajerski 15 Nogomet • Prijateljska tekma Vsaki ekipi po en polčas, zmaga Bistrici Drava Ptuj - Kety Emmi & Impol Bistrica 0:3 (0:1) STRELCA: 0:1 Ferčič, 0:2 Kuliš, 0:3 Kuliš. DRAVA PTUJ: Janžekovič, Buran, Očko, Kokic, Toplek, Erhatič, N. Ja-dric, Mlakar, Penič, Šalamun, M. Ja-dric. Igrali so še: Horvat, Pivko, Vogri-nec, Markoli, Sakelšek, Blaj, Brence, Lukič, Miličič, Rottstatler, Marot. Trener: Simon Dvoršak. KETY EMMI & IMPOL BISTRICA: Pesek, Pesjak, Lorbek, Koprivec, Rozman, Ciganovič, Šega, Kmetec, Cugmas, Mokotar, Ferčič. Igrali so še: Fridrih, Zajšek, Korošec, Vidmar, Bračko, Maher, Janežič, Kapun, Do-lovski, Kuliš, Kukovec. Trener: Franci Fridl. Po uvodnih spoznavalnih treningih je trener nogometašev Drave Simon Dvoršak na prijateljski tekmi na umetni travi ob Mestnem stadionu na Ptuju gostil stare znance iz Slovenske Bistrice. Bistričani so nekaj dni pred tem že igrali proti Muri in ob solidni predstavi (brez kapetana Jaka Dabanovica) izgubili z rezultatom 1:3. V prvem polčasu so modri že pokazali obrise želene igre, medtem ko so bili v drugem polčasu v precej podrejenem položaju. Po besedah Dvoršaka čaka njegove igralce še ogromno dela in navajanja na sistem igre, po katerem želi igrati novi ptujski strateg. Ta je v prvem polčasu videl od svojih varovancev dve ali tri solidne situacije za dosego zadetka, tudi prečko, v drugem pa manj izrazitih priložnosti za zadetek. Nogometaši Kety Emmi & Impol Bistrice, ki jih kot trener vodi Franci Fridl, so po povprečnem prvem polčasu, v katerem so igrali mlajši igralci, bili v drugem polčasu z iz-kušenejšo postavo boljši tekmec (vmes so pri Dravi vstopili manj izkušeni igralci). Skupno jim je na tekmi uspelo doseči tri zadetke, v prvem polčasu je po protinapadu to uspelo Roku Ferčiču, v drugem pa je dvakrat zabil hrvaški igralec na preizkušnji Ante Kuliš. Prvi teden priprav so dravaši sicer izvedli po načrtu, podobne aktivnosti jih čakajo tudi v tem tednu, ko bodo delali na taktični in fizični pripravi. Ekipi so se v zadnjem obdobju kot novi igralci priključili Mark Ja-dric, David Rottstatler, Matija Horvat, Martin Toplek, Daniel Miličič in povratnik Niko Šalamun. Zelo mlada ptujska ekipa išče še dodatne okrepitve, želja trenerja Dvoršaka je, da bi dobili vsaj še tri kakovostne nogometaše. Z njimi bi bila Drava pripravljena na igranje v vzhodni skupini 3. lige. V petek čaka Ptujčane po načrtu nova prijateljska pripravljalna tekma, v kateri se bodo pomerili s Fužinar-jem (2. liga). David Breznik, JM Jura Arsič (na fotografiji) skupaj s Francijem Fridlom sestavlja trenerski štab pri Bistrici. Nogometaši Drave in Bistrice so se pomerili na igrišču z umetno travo na Ptuju. Nekdanji Bistričan pri Dravi, nekdanja dravaša pri Bistrici Srečanje med Dravo in Bistrico je imelo posebno zanimivo noto z vidika trenerjev. Na ptujski klopi namreč sedi trener Simon Dvoršak, ki je doslej največje uspehe zabeležil na klopi Bistrice, na klopi Bistrice pa kar dva nekdanja trenerja, ki sta nekdaj igrala in oba tudi že trenirala Dravo - Franci Fridl in Jura Arsič. Zadnji izmed omenjenih je bil angažiran Jura Arsič. „Bistričani so izrazili željo po sodelovanju, kar sem tudi sprejel. Ponudili so mi mesto asistenta pri glavnem trenerju Fridlu, s katerim se dobro poznava in dopolnjujeva, obenem pa pomagam še v nogometni šoli in sem nekakšna vez med mladinsko in člansko ekipo. S tem sem zelo zadovoljen, okolje je mirno in obenem ambiciozno, še posebej mi je všeč organska rast kluba. Po napredovanju v 2. ligo je želja stabilizirati klub na tem nivoju, kar meni zelo ustreza," je dejal Arsič. Namizni tenis • Državne lige Dekleta na dnu, fantje na vrhu Ob koncu tedna so imeli najboljši predstavniki NTK Cirkovce pester spored tekem, saj so dekleta najprej v 1. ligi v petek doma nasto- pila v prestavljeni 8. kroga, nato pa naslednji dan še v tekmi 9. kroga v gosteh. Fantje so odigrali zaostali srečanji, po katerih so se le še utrdili ^ SNTL (Ž) v vodstvu tretjeligaške konkurence na vzhodu. REZULTATI 8. KROGA: Cirkovce - Inter Diskont 1:4, Kajuh Slovan -Kema Murexin 4:0, Logatec - Arri-goni 1:4. Prosta je bila ekipa Letrika. REZULTATI 9. KROGA: Arrigoni -Cirkovce 4:0, Inter Diskont - Kajuh Slovan 1:4. Tekma Kema Muraxin -Letrika bo 28.1., prosta je bila ekipa Logatec. 8 8 8 1. KAJUH-SLOVAN 2. INTER DISKONT 3. ARRIGONI 4. KEMA MUREXIN 5. LETRIKA 6. LOGATEC 7. CIRKOVCE 3 22 0 3 4 3 3 6 16:25 7 9:31 24:20 19:21 16:20 Foto: Črtomir Goznik Katja Krajnc (NTK Cirkovce) Cirkovce - Inter Diskont 1:4 Katja Krajnc - Nuša Kadiš 1:3, Zoja Žolek - Polona Horvat 0:3, Ina Unger - Nika Pandev 2:3, Krajnc/Unger -Horvat/Kadiš 3:2, Krajnc - Horvat 1:3. Igralkam NTK Cirkovce v letošnji sezoni nikakor ne steče po željah in tako še naprej ostajajo pri eni sami zmagi. Tokrat so v zaostali tekmi 8. kroga upale na točke proti gostjam iz Koroškega, a so naletele na previsoko oviro. Razplet dvoboja se je nakazal že v uvodnih treh dvobojih, ki so se vsi obrnili na stran Korošic. Tako je v zelo pomembni uvodni partiji najboljša domača igralka Katja Krajnc (22 let) po štirih nizih izenačene borbe klonila proti štiri leta mlajši Nuši Kadiš. Še bližje uspehu je bila 20-letna Ina Unger v dvoboju z dve leti mlajšo Niko Pandev, na koncu pa je v odločilnem petem nizu na razliko slavila slednja (9:11, 11:2, 11:13, 11:8, 11:13). Ina je sicer v celotnem dvoboju osvojila šest točk več od Nike, a je to bolj slaba tolažba po izgubljenem dvoboju. Edina svetla točka tokratnega dvoboja je bila predstava dvojic, v kateri sta Katja in Ina slavili prvič v letošnji sezoni, v kateri so tudi uvedli igro dvojic. Dekleta bodo prvenstvo v 1. ligi nadaljevala šele ob koncu februarja. Arrigoni - Cirkovce 4:0 Jana Ludvik - Tia Rudolf 3:0, Mi- nea Ljuca - Katja Krajnc 3:0, Manca Paljk - Ina Unger 3:0, Ludvik/Ljuca - Krajnc/Unger 3:1. Še slabše so jo Cirkovčanke odnesle v soboto v Izoli (tokrat je Tia Rudolf zamenjala Zojo Žolek), kjer je bila domača zasedba enostavno premočna in v nobenem trenutku gostjam ni dovolila misli na kakršnokoli presenečenje. 3. SNTL (m) ZAOSTALI TEKMI 5. KROGA: Cirkovce - Škofla Loka 6:2, Cirkovce -B2 I Bendl 6:3. 1. CIRKOVCE 9 9 0 0 54:17 18 2. B2 I BENDL 9 7 0 2 47:22 14 3. INTER DISKONT II 9 5 1 3 41:31 11 4. VESNA II 9 4 1 4 38:36 9 5. ŠKOFJA LOKA 9 3 2 4 37:39 8 6. SAVINJA IV 8 2 1 5 25:42 5 7. SAVINJA V 8 2 0 6 15:44 4 8. SOBOTA II 9 0 1 8 27:53 1 Cirkovce - Škofla Loka 6:2 Plajnšek - Kanc 0:3, Slodej - Demšar 3:0, Koren - Jazbič 3:0, Slodej -Kanc 3:0, Plajnšek - Jazbič 0:3, Koren - Pucihar 3:1, Slodej/Koren - Jazbič/ Kanc 3:1, Slodej - Jazbič 3:1. Še naprej v 3. ligi vzhod odlično kaže igralcem NTK Cirkovce. V zao- stali tekmi 5. kroga so se najprej dopoldan merili z igralci iz Škofle Loke, kar je bilo nekakšno ogrevanje pred popoldanskim derbijem vodilnih ekip. Matic Slodej in najboljši slovenski mlajši kadet Aleks Koren sta suvereno opravila s tekmeci, 12-letni Vitan Plajnšek pa je s svojim nastopom prav tako dodal svoj delež k zmagi moštva. Cirkovce - B2 I Bendl 6:3 Lozinšek - Špendov 0:3, Koren -Drljača 3:1, Slodej - Krč 3:0, Koren -Špendov 3:0, Lozinšek - Krč 0:3, Slo-dej - Drljača 3:0, Slodej/Koren - Krč/ Špendov 3:0, Koren - Krč 1:3, Slodej - Špendov 3:0. V derbiju prvouvrščenih ekip lestvice je bilo pričakovati nekoliko boljši odpor gostov iz Kranja, kar se je tudi zgodilo, a nič več od tega. Slodej je suvereno opravil z vsemi tekmeci, dve zmagi je prispeval tudi Koren, vmes sta omenjena suvereno opravila tudi z nastopom v dvojicah. Iz vrst gorenjske ekipe je izstopal 20-letni Jan Krč, ki mu je v najtesnejšem obračunu dneva uspelo ugnati Korena (10:12, 10:12, 11:8, 10:12). Kot tretji predstavnik cirkovške ekipe se je predstavil Jaša Lozinšek. JM Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) S pravilno taktiko do zmage Črna - ŽOK G.S.V. Ptuj 0:3 (-14, -23, -14) ŽOK G.S.V. PTUJ: Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Hentak, Sivčevič, Milošič, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Priprava na tekmo je sestavni del športa, tako je tudi trenerka Ženskega odbojkarskega kluba G.S.V. Ptuj Eva Vedlin Gojčič na osnovi posnetka prve tekme s Črno (0:3 za Korošice, op. a.) postavila taktiko za obračun na Koroškem. Taktičnega načrta so se njene varovanke dodobra držale, saj so odigrale skoncentrirano tekmo do konca, naredile so malo napak in so popravile večino odbojkarskih elementov igre s prve tekme. To jih je pripeljalo do gladke zmage proti Črni. Obe ekipi sta nastopili v nepopolni postavi, a manjkajoče odbojkarice so se bistveno bolj poznale domači ekipi. Številčno skromno zasedena gostujoča vrsta je strnila svoje vrste in je s taktično igro prišla do uvodnega niza. Punce, ki jih je tokrat tudi na igrišču vodila in usmerjala trenerka--igralka Vedlin Gojčičeva, so igrale »z glavo« in so poiskale dovolj lukenj pri tekmicah za številne osvojene točke. To je pomenilo gladko dobljen niz s 14:25 in dobro izhodišče za nadaljevanje tekme. To ni bilo tako dobro in rezultat je bil v drugem nizu povsem izenačen. Razloga za bolj izenačen niz sta bila v glavnem dva: prvi je bil boljša igra Črnjank, drugi pa veliko zgrešenih servisov Ptujčank. Ti bi jih skoraj stali niza, saj so v končnici Korošice celo povedle (22:21), a je v odločilnih trenutkih odgovornost v napadu prevzela Lea Horvat in dosegla nekaj pomembnih točk za zmago 23:25. Po visokem zaostanku v nizih se je domača ekipa predala in povsem popustila. Gostje so to izkoristile in ekspresno povedle 2:9. Pri visokem vodstvu je priložnost za igro dobila kadetinja Janja Milošič in korektno opravila svoje delo na mestu korektorja, dosegla je tudi nekaj točk. Skupaj s soigralkami so poskrbele za rezultat 14:25 v tretjem nizu. Z zmago so se Ptujčanke na najboljši možni način oddolžile Črni za poraz na domači tekmi. Tokrat sta s svojo predstavo ter z največjim številom osvojenih točk izstopali Vita Hentak in Lea Horvat. Dobro predstavo so prikazale tudi ostale odbojkarice, med katerimi velja pohvaliti tudi Emo Hren, saj je dobro držala sprejem in se je izkazala tudi v obrambni igri. David Breznik 3. DOL - vzhod (ž) REZULTAT111. KROGA: Črna - ŽOK G.S.V. Ptuj 0:3, Slovenska Bistrica II - Murania Lendava 0:3, Uniforest Prebold - Slovenj Gradec 0:3, Kajuh Šoštanj - Celje 3:0, KEA Šempeter -Svolley 3:0. 1. KAJUH ŠOŠTANJ 10 9 1 29:6 28 2. MURANIA LENDAVA 10 9 1 27:5 27 3. ŽOK G.S.V. PTUJ 11 7 4 24:15 22 4. KEA ŠEMPETER 10 8 2 24:14 21 5. SLOVENJ GRADEC 11 6 5 21:15 18 6. ČRNA 11 6 5 19:15 18 7. CELJE 10 5 5 19:16 16 8. SVOLLEY 11 2 9 8:27 6 9. UNIFOREST PREBOLD 11 1 10 5:30 3 10. SL. BISTRICA II 11 0 11 0:33 0 Foto: Črtomir Goznik Igralke ŽOK GSV Ptuj so se tekmicam iz Črne oddolžile za poraz v prvem delu tekmovanja. Foto: ČG Foto: DB 1G Štajerski Rekreacija, zanimivosti torek • 24. januarja 2Q23 Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj Znani udeleženci končnice (b. b.), ŠD Draženci - ŠD Selan 2:9, Robotehnika d.o.o. - KMN Draženci 1:3. Prosta je bila ekipa Hajdine. 1. VD MONT & METAL 6 m- Foto: Črtomir Goznik Nogometaši ekipe Robotehnika d.o.o. so po porazu proti KMN Draženci ostali brez nastopa v končnici. Šah • Turnir Juršinci 2Q23 5 tekmami 7. kroga se je zaključil redni del tekmovanja v zimski ligi MNZ Ptuj. V zadnjem krogu so tri vodilne ekipe lige potrdile napredovanje v končnico tekmovanja, ki bo na sporedu v nedeljo, 29. 1., od 15. ure naprej. Najbolj negotovo je bilo na srečanju med ekipama KMN Draženci in Robotehnika, končalo pa se je z zmago Draženčanov. Člani REZULTATI 7. KROGA: VD Mont 6 Metal projekt - ŠKD Sestrže 3:0 2. SD SELAN 3. KMN DRAŽENCI 4. ROBOTEHNIKA 5. HAJDINA 6. ŠD DRAŽENCI 7. ŠKD SESTRŽE 4 2 4 1 4 1 3 1 2 1 1 0 0 0 0 19:5 14 1 44:19 13 1 19:11 2 33:21 3 18:21 5 10:30 6 11:47 13 10 7 3 0 Veterani REZULTATA 4. KROGA: ŠD Selan 50+ - Club 13 5:2, KMN Tomaž - Ormož Pomaranča 7:0. Prosta je bila ekipa ŠD Hajdoše. 1. KMN TOMAŽ 2. ŠD SELAN 50+ 3. ŠD HAJDOŠE 4. CLUB 13 0 16:1 1 12:10 1 10:10 3 8:14 3 5:16 5. ORMOŽ POMAR. 3 0 0 ONL Videm Člani REZULTATI 7. KROGA: KMN Ma- Pri članih zmagal David Murko, pri najmlajših Svit Gomboši Športno društvo Juršinci se tudi letos ni izneverilo tradiciji in je dan po letnem občnem zboru organiziralo hitropotezni šahovski turnir Jur-šinci 2023, na katerem se je zbralo 32 šahistov in dve šahistki. Prišli so iz različnih okoliških krajev, od Go-rišnice, Destrnika, Svetega Tomaža, Žetal, Lendave, Spuhlje, Ptuja in celo iz Čakovca, kar je dalo turnirju mednarodno noto. V uvodu je vse prisotne, ki so se z minuto molka spomnili Martina Maj-cenoviča, pozdravil vodja šahovske sekcije Juršinci Anton Lajh. Vlogo prvega favorita je povsem upravičil MK David Murko iz ŠD Ptuj, ki je za vsega pol točke premagal M K Fjodo-ra Žugaja, ŠK Branik Maribor. Organizatorji so pripravili nekaj praktičnih nagrad, med drugim tudi za najstarejšo udeleženko Anko Ko-larič ter mednarodnega šahovskega sodnika Janka Narata iz Lendave. Prav slednjemu gredo vse zasluge, da je tekmovanje potekalo brezhibno in tekoče. Za najboljše tri v konkurenci mladih do 15 let ter za veterane nad 60 let so pripravili medalje, za člane pa zraven medalj še lične lesene pokale, ki sta jih podelila Anton Lajh ter župan občine Juršinci Robert Horvat. Slednji je izrazil zahvalo vsem za udeležbo, organizatorjem pa priznanje in zahvalo za ohranjanje šahovske tradicije. Ob koncu so se dogovorili, da po letu premora ponovno nadaljujejo s Slovenskogori-ško šahovsko ligo, za katero je že na Najboljši trije v članski konkurenci Najboljši med mladimi do 15 let Najboljši trije med veterani Foto: (štev. 2074) ŠPORTNIK LETA . t f 2022 T» j ' 1 •1Í • J ■ .;> MESTNE OBČINE PTUJ DOMINIKANSKI SAMOSTAN 26. januar 2023 s pričetkom ob 18.00 IMi ■»# MESTNA OBČINA PTUJ ŠD Tržec R21 jolka - ŠD Tržec R21 5:1, ŠD Pobrež-je - Športno društvo As 1:6, ŠD Zg. Pristava - ŠD Tržec R21 4:6, Nogometna šola Klopotec - ŠD Lancova vas 3:10, ŠD Zgornja Pristava - ŠD Selan 2:3. 1. ŠD SELAN 2. MAJOLKA 3. ŠD AS 4. TRŽEC R21 5. LANCOVA VAS 6. POBREŽJE 7. ZG. PRISTAVA 8. NŠ KLOPOTEC 0 49:18 1 41:33 3 30:23 3 27:24 3 32:28 4 29:33 6 30:34 7 12:57 Veterani REZULTATI 7. KROGA: KM N Ma- jolka - ŠD Pobrežje 9:4, ŠD Videm -ŠD Tržec 4:2. Tekma ŠD Selan girpica - ŠD Zg. Pristava je bila prestavljena na 4. 2. 1. ZG. PRISTAVA 2. MAJOLKA 3. SELAN GIRPICA 4. VIDEM 5. POBREŽJE 6. TRŽEC 1 1 0 1 1 42:14 2 47:27 1 35:15 4 23:30 5 17:41 6 11:48 JM, Darko Lah Športni novički Foto: I. T. in arhiv društva (štev. 2090) tem turnirju udeležbo potrdilo 12 ekip, ki bodo prve tri kroge odigrale v nedeljo, 26. februarja, na Zabavni kmetiji Murko na Zg. Hajdini. To bo že šestnajsta izvedba, je pa liga odprtega tipa in se ji lahko pridružijo dodatne 4-članske ekipe. Najboljši trije hitropoteznega turnirja Juršinci 2023: - člani od 16 do 60 let: 1. MK David Murko 8 točk, 2. Fjodor Žugaj 7,5, 3. Jožef Sedonja 7 točk ... - mladi do 15 let: l. Svit Gomboši 4,5 točke, 2. Zarja Gomboši 3,5, 3. Elias Bender 3 točke; - veterani nad 60 let: 1. Igor Iljaž, 2. Anton Butolen, oba po 5,5 točke, 3. Darko Močnik 5 točk ... Silva Razlag Milan Kovačič in Jani Steržaj, srebrna na DP v kegljanju dvojic Kegljanje • Člansko državno prvenstvo Prleška kegljača do naslova državnih podprvakov Na državnem prvenstvu v kegljanju med klasičnimi dvojicami sta se izkazala člana KK Radenska Milan Kovačič iz Logarovcev (občina Kri-ževci) in Jani Steržaj iz Ljutomera z osvojitvijo 2. mesta in s tem naslovom državnih podprvakov. Na kegljišču v Radencih sta podrla 1167 kegljev in zaostala le za dvojico kranjskega Triglava, ki sta jo sestavljala Aleš Blaž in Matej Lepej (1191). Milan Kovačič, ki že vrsto let zastopa barve Radenske, je zbral 618 podrtih kegljev (393 - polno, 225 - čiščenje), Jani Steržaj, sicer vnuk legendarnega kegljača Miroslava Steržaja, pa 549 (377 - polno, 172 - čiščenje). Mali nogomet • 5. turnir članov in veteranov ŠZ Ljutomer ŠIC bar in Nočni ftiči S 5. turnirjem se je zaključila 15. sezona zimske lige malega nogometa za člane in veterane Športne zveze Ljutomer. Med člani je nastopilo pet ekip, slavila pa je vrsta ŠIC bara, ki je zbrala 19 točk. Drugo mesto je osvojila ekipa M Energetika (16), tretje pa ŠD Cven (15). Najboljši strelec lige je bil z 18 doseženimi zadetki Marko Škrobar (ŠD Cven). V veteranski ligi so sodelovale štiri ekipe. Najuspešnejša je bila ekipa Nočni ftiči s 13 osvojenimi točkami, drugo mesto je pripadlo ekipi ŠIC bar (10), tretje pa ŠD Cven (6). Primož Smolkovič (ŠIC bar) je bil z desetimi doseženimi zadetki najučinkovitejši igralec lige. NŠ Zmagovalci veteranske lige - ekipa Nočni ftiči Foto NS Foto: NS torek • 24. januarja 2023 Nasveti Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Rastlinjaki na začetku leta Za nami so najlepši in najbolj nori prazniki leta, smo že skoraj na polovici januarja. Vreme tega sicer ne kaže najbolj, a pravijo, da se bo v času, ko vi to berete, že pošteno spremenilo. Tega sem vesela, saj ljudje pogosto pozabljajo, da mora tudi zemlja počivati. Zato naj zunaj vrt še počiva, a v rastlinjaku se dela že lahko lotite. Vedeti morate, da ni splošnega navodila, kaj se v rastlinjaku že lahko dela, za kaj pa je še prezgodaj. Odvisno je tudi od tega, kako sončne dneve imate. Sonce lepo ogreje rastlinjak in če ta ni med najmanjšimi, potem v njem raste že marsikaj. Zato se je tudi v rastlinjakih vedno treba prilagajati vremenu. Teden, ki je pred nami, zagotovo ne bo najbolj sončen, a saj vemo, kako hitro se zadnja leta vse spremeni. Če vas prsti srbijo, potem se poleg vzgoje sadik nekaterih vrtnin lahko lotite tudi dela v rastlinjakih. Vzgoja sadik Rastlinjak spomladi mnogi namenjate tudi vzgoji sadik. Ponovno je pomembno tudi to, ali ga ogrevate ali ne. Sadik plodovk ni smiselno pridelovati v neogreva-nem rastlinjaku. Naj bodo raje na kuhinjskih oknih. Čeprav ni opaziti, pa izgubimo veliko pridelka, če so nekaj ur na temperaturah pod 10 oC. Za setev vseh plodovk je zdaj še zelo prezgodaj. Ne pozabite, za vzgojo kakovostne sadike paprike potrebujemo 70-85 dni, a papriko sadimo na prosto šele v drugi polovici maja. Torej če od 15. maja odštejemo 85 dni, dobimo okvirni datum setve, to je 20. februar. Feferone in čilije sejemo kakšen teden prej. Jajčevec potrebuje nekaj manj časa kakor paprika, a tudi jajčevec sadimo na prosto šele v sredini maja, saj je še bolj občutljiv na nizke temperature, ki so za plodovke pod 15 oC podnevi in 10 oC ponoči. Razhudniki imajo cvetove nastavljene v rastnem vršičku takoj, ko se prvi pravi listi postavijo v vodoraven položaj, to je hitro po pikiranju. Zaradi prenizkih temperatur se ti cvetovi ne oblikujejo, lahko celo pomrznejo ali pa se poškodujejo, zato so prvi plodovi poškodovani. Najbolj občutljiv je jajčevec, ki mnogim že nekaj let začne cveteti šele v avgustu, zraste pa ogromen. To je posledica prenizkih temperatur v času od prvih listov naprej. Hitro za njim je tudi paprika s feferoni in čiliji. Paradižnik prenese nekaj več, a prvi plodovi so poškodovani. Lahko imajo krasto na spodnji strani plodu, pogosto so tudi napačne oblike. Paradižnik potrebuje za kakovostno (ne preveliko) sadiko samo 60-70 dni. Za sajenje na prosto ga sejemo torej šele v začetku marca, Med grah lahko kasneje posadimo sadike kapusnic. kar kamlu že nadzemne kolerabice. za v rastlinjak pa nekje v sredini februarja. Ne hitite preveč, saj tako hitenje res ni smiselno. Če ste pozabili ali niste utegnili posaditi česna jeseni, je skoraj bolje, kakor ga zdaj na silo saditi ven, na prosto, da ga posadite v lončke in v neogrevan rastlinjak. Vsak stroček naj ima svoj lonček seveda. Ker v rastlinjaku podnevi temperatura lahko zelo naraste, ponoči pa je seveda mrzlo, svetujem, da sadik do prvih pravih listov nimate v rastlinjaku. Po večini za vznik ni potrebno veliko svetlobe, zato so lahko tudi v kurilnici ali kje v sobi, kjer temperaturna razlika med dnevom in nočjo ni prevelika. Šele, ko so prvi pravi listi vrtnin dobro razviti, pa setev postavite v rastlinjak. Če vas preseneti mraz, lahko rastlinjak za silo ogrejemo tudi z navadnimi svečami, ki jih sicer Konec aprila boste lahko že pobirali zdaj. Foto: MP prve stroke graha in boba, če ga sejete prižgemo na grobu. Sami morate preveriti, koliko sveč potrebujete v vašem rastlinjaku. Sveče morajo biti seveda neposredno med rastlinami, ne nekaj metrov nad ali pod njimi. Če boste volumen zraka še zmanjšali - naredili tunele, boste prebrodili najhujšo krizo. Možno je tudi ogrevanje z žerjavico, če seveda ogrevate na trda goriva. V rastlinjak jo daste v kakšni stari posodi zvečer, vedno pa pazite, da se ne boste opekli in seveda, da jo postavite varno, da se ne bo vžgalo kaj v rastlinjaku. Grah in bob bosta tudi v rastlinjaku lepo rodila Tako je, čeprav je zunaj še zelo mrzlo, pa ti dve stročnici ne potrebujeta veliko toplote. V bistvu najbolje uspevata ravno v hladnih in kratkih dnevih začetka leta. Zato ju lahko brez skrbi posejete že zdaj, tudi v neogrevanem rastlinjaku. Seme pred setvijo čez noč namočite v toplo vodo. Če imate svoje, doma pridelano seme, pa lahko namesto vode uporabite topel ka-milični ali žajbljev čaj. Topel naj bo toliko, da roko v njem držite brez težav. Priporočam nizke sorte graha, najpogosteje je pri nas posejana sorta kelvendon, zelo podobna pa ji je tudi čudo Amerike. Sama pa menim, da bi pri tako zgodnjih setvah lahko posejali tudi srednje visoko sorto senator. Vendar bo ta potreboval žično oporo, ne samo vej. Bob uživamo po večini v mlečni zrelosti, torej podobno kakor grah, ne čakajte na to, da zrno dozori. Zgodnje setve ne bodo ušive, če pa se konec vegetacije uši pojavijo, vršičke samo polomite, ni potrebno škropljenje. Grah in bob potrebujeta samo rahlo prst in občasno, redko zalivanje. Sama bi med vrste boba in graha posadila sadike solate. Po pobiranju rastlin graha in boba ne pulite, samo porežite jih. Tako bodo v zemlji ostale njihove korenine s koristnimi bakterijami, ki zemljo bogatijo z dušikom. Za njimi bodo odlično uspevale skoraj vse vrtnine, tako plodovke kakor solatnice ali kapusnice. Kaj še sejemo v neogrevanem (seveda tudi v ogrevanem) rastlinjaku Zagotovo je smiselno posejati tudi prvi peteršilj. Ne pozabite, da je peteršilj praktično svetlokalilka. To pomeni, da za res uspešno ka-ljenje potrebuje nekaj svetlobe. Zato ga ne sejte globoko. Vrstico označite samo z desko, ki jo nekajkrat podrsate po zemlji. Vanjo po-sejte seme, ki ga nato samo z grab-ljami potisnete v tla, ne pokrivate povsem z zemljo. Posejte samo korenaste sorte. Sorte, ki naredijo samo listje, pa raje pridelajte preko sadik. Lahko jih kupite ali pa po-sejte v lončke, setev do vznika oz. prvih pravih listov pustite v toplem prostoru in ga šele potem prestavite tudi v neogrevan rastlinjak. Poleg peteršilja posejte še nekaj rukole in azijskih listnatih rastlin, križnice so vrtnine, ki nam odlično pomagajo premagovati nizke temperature, temperaturne skoke. Dobro uspevajo samo v kratkem dnevu spomladi (kasneje tudi jeseni). Zato izkoristite ta čas, ne pa tožiti, zakaj je poleti toliko težav s temi azijskimi križnicami. Če ste pobrali ves motovilec, je še vedno čas za ponovno setev motovilca, ki ga prav tako ne po-sejte pregloboko, saj ga nekateri uvrščajo med svetlokalilke. Še vedno lahko sejete tudi špinačo, če jo imate radi. Poskusite še malo manj znan zimski tolščak, hitro rastočo vrtnino, polno vitaminov. Zunaj na prostem naj zemlja še počiva. V rastlinjaku pa uživajte in posrbite za svoje nemirne prste že zdaj. Mša Pušenjak Živila, ki podaljšajo prehlad Vsi vemo, da nam, kadar smo bolni, pomagata topel čaj in juha. Obstajajo pa tudi živila, ki niso naši zavezniki v boju proti prehladu ali virusu. Nekatera hrana in pijača vaše počutje med boleznijo le poslabšata. Z rožmarinom proti kašlju in vnetje ušes Rožmarin ugodno vpliva na prebavo, pri napihnjenosti in zaprtju. Olajšuje izkašljevanje in zavira širjenje bakterij, zato se uporablja pri vnetju ušes, nosu in grla. Je dobro krepčilo in pomaga proti splošni utrujenosti. Priporočamo vam pitje odličnega pripravka: od dve do štiri čajne žlice suhega rožmarina prelijte s skodelico vrele vode in pustite stati 10 minut. Pripravek pijte po jedi, tri skodelice na dan. Preverite, katera živila bi morali črtati z jedilnika. Kupljeni sadni sokovi Naravno iztisnjeni domači sokovi so polni vitaminov in mineralov, ki pomagajo pri krepitvi imunskega sistema, toda to ne velja za kupljene sokove. Takšni napitki imajo v sebi veliko sladkorja, ki slabi odpornost. Ocvrta hrana Ocvrta hrana je polna nasičenih maščobnih kislin, ki izjemno obremenijo prebavni sistem. Ta že sicer med boleznijo ne deluje s polno močjo. Foto: Pexels.com Kava Kadar smo bolni, bi morali povečati vnos tekočine. Kava oziroma kofein, ki je glavna sestavina priljubljenega črnega napitka, deluje kot odvajalo, kar lahko povzroči dehidracijo že tako oslabljenega organizma. Pomembno je, da v prehladnem obdobju čim več pijete, saj boste tako iz telesa hitreje odplaknili tudi nevarne bakterije in viruse. Kisla živila Kisla živila lahko še dodatno dražijo zaradi bolezni poškodovano sluznico, kar lahko okrepi simptome bolezni. V to skupino spadajo vložena zelenjava, citrusi, posebej pomaranče in paradižnik v vseh oblikah. Resda so citrusi zakladnica zdravja, toda med prehladom iz njih raje iztisnite sok in mu primešajte topel napitek ter med. Foto: Pexels.com Alkohol Tako kot kava tudi alkohol iz telesa »izloča« tekočino in s tem povzroča dehidracijo, česar nam verjetno ni več treba poudarjati. Mešanje alkohola in nekaterih zdravil pa lahko zmanjša delovanje slednjih. Čeprav raziskave potrjujejo, da kozarec vina pri obroku povečuje odpornost, v času, ko ste bolni, takšno navado raje opustite. Mlečni izdelki Čeprav mlečni izdelki vsebujejo proteine in vitamin D, ki okrepi naš imunski sistem, pospešujejo tudi izločanje sluzi, kar lahko dodatno okrepi kašelj. Za čas trajanja bolezni se tako izognite siru, kremnim juham s smetano in jogurtom. Zoran Franc Ne zadržujte kihanja Kihanje povzroči, da skozi nosnice potuje zrak s hitrostjo 160 kilometrov na uro. Če se poskušamo zadržati, se ustvarjeni pritisk preusmeri v druge dele telesa, pri čemer lahko utrpimo celo možgansko kap. Kihanje tako še zdaleč ni tako nedolžno. Da gre nasvetjemati resno, pravijo zdravniki, ki opozarjajo na primer 34-letnega Britanca, kije lekcijo izkusil na lastni koži. Moški si je namreč pri kihanju zaprl nos in usta, silovit sunek zraka, ki seje nabral v ustni votlini, pa mu je resno poškodoval glasilke. Podoben primer so zaznali tudi že pri nas. 18 Štajerski Kmetijstvo in izobraževanje torek • 24. januarja 2023 KüRENTOVANJE 2023 Valentinov večer za vse zaljubljene Ptuj pozimi postane največji etnografski muzej nesnovne kulturne dediščine na prostem. Mesto zavzamejo številne maske, tradicionalne in karnevalske, ulice zaživijo v posebnem vzdušju - prijateljstvu, glasbi, povorkah in obujanju ljudskih običajev. Pustni čas je odlična priložnost ne le za ogled kurentovih obhodov, ki jih je UNESCO uvrstil na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ampak tudi za ogled številnih etnografskih in karnevalskih povork, spoznavanje drugih tradicionalnih ali sodobnih pustnih likov, zabavo v maskah in še kaj. Obhodi kurentov so ena izmed mnogih etnografskih tradicij iz različnih koncev sveta, ki preko sebi lastnih zunanjih podob in obredov težijo k skupnemu cilju. Le-ta je v veliki večini različnih narodov in narodnosti usmerjen v zagotavljanje pogojev k boljši kakovosti vsega bivajočega. V času Kurentovanja se v okviru Artfe-sta, Etnofesta in Karnevalfesta zvrstijo številne povorke, pustni korzo, prikazi etnografskih likov, koncerti, plesi v maskah, razstave in še veliko drugega. V soboto, 18. februarja, bo potekal Mestni pustni korzo. Povorka našemljenih meščanov ima svoje začetke že v letu 1873 in predstavlja živ dokaz, kako globoko je pustovanje zakoreninjeno v življenje mesta Ptuj. Med priljubljene in nepogrešljive pustne like spadajo tudi Kurike in piceki - fantiči v pisanih trakovih in perju. V piceka se našemi fantič - obleče se v bele hlače in zgornje oblačilo, speto okoli vratu, ki spominja na staro žensko spodnje krilo, v katera so se pred desetletji piceki tudi oblačili. Obraz si namaže z barvicami, na glavo pa si povezne stožčasto kapo iz papirja, ki je bogato okrašena s pisanimi trakovi. Picek zajaha palico, ki ima na sprednjem koncu preprosto izdelano kokošjo glavo, zadaj pa je pritrjen šop kokošjih peres. Kura ima veliko valjasto in na koncih zašiljeno telo iz lahkega ogrodja, prekrito s papirjem ali blagom ter ob-lepljeno s perjem. Na sprednjem delu je iz lesa ali kartona izrezana kokošja glava, zadaj pa rep iz perja. Na letošnjem Kurentovanju v večnamenski »KARNEVALSKI« dvorani Campus Sava Ptuj bodo na devetih dogodkih nastopili številni domači in tuji glasbeniki. V torek, 14. februarja, bo karnevalsko dvorano Sava Campus Ptuj preplavila ljubezen, saj bo tam potekal Valentinov koncert s Tomislavom Braličem in klapo Intrade. Gre za eno najbolj priljubljenih in večkrat nagrajenih hrvaških klapskih skupin. Za romantično vzdušje bodo poskrbeli z uspešnicami, kot so Zora bila, Kada jednom odem, Ne mogu te prestat jubit, Karta ljubavi in s številnimi drugimi. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventim in Petrol. Na voljo je tudi na- Foto: Radio Ptuj kup vstopnice, ki omogoča vstop na vse prireditve v karnevalski dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je prenosljiva. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj m x " i § Foto: ČG SAVA MEDlfl 24 fttRADloPTUJ Štajerski TEDNIK prodaja vstopnic: eventim SkriNja domačih viž - AnsaMbeL Gašperja Mirnika Glasba veselja in mladosti Foto: zasebni arhiv Ansambel Gašperja Mimika Člani Ansambla Gašperja Mirnika, ki prihaja iz Ljubečne pri Celju, so trenutno eden najmlajših, če že ne najmlajši narodno--zabavni ansambel v Sloveniji. Vodja ansambla in harmonikar je 16-letni Gašper Mirnik, kitarist Jaka Bombek ima 13 let, 15 let ima Gašper Bizjak (bas kitara, bariton), komaj 12 let pa šteje Tia Prah, pevka in flavtistka. Ob koncu lanskega leta so na zadnjem festivalu narodno-zabavne glasbe v letu 2022 v Sloveniji, v Dolenjskih Toplicah, prejeli nagrado za najbolj izviren, simpatičen nastop. „Gašper je mlad šestnajstletni mladenič, doma z Ljubečne pri Celju, sin znanega glasbenika Bogdana Mirnika, ki si je želel svoje glasbene ideje uresničiti v ansamblu. Harmonikarskih veščin se uči pri Miru Klincu. Pri iskanju glasbenikov, bodočih članov ansambla Gašperja Mirnika, mu je pomagal oče. V ansambel je vstopil trinajstletni kitarist Jaka Bombek, učenec odličnega kitarista Mateja Turineka. Začela sta z vajami, lepo sta se ujela, Bogdan Mirnik pa je skrbel, da je vse teklo v pravo smer. Harmonika in kitara sta skupaj lepo zveneli, vendar je še nekaj manjkalo. Zato je Bogdan maja lani k sodelovanju povabil dvanajstletno pevko Tio Prah iz Celja, ki je tudi odlična flavtistka Glasbene šole Celje, ki je za svoje igranje prejela že več nagrad. Nazadnje srebrno plaketo na mednarodnem tekmovanju v Beogradu in zlato v Mariboru. V ansamblu je manjkal le še basist. Tega so našli v Sevnici. Petnajstletni Gašper Bizjak, čigar oče se prav tako ukvarja z glasbo in je vodja ansambla Generacija plus, se je v ansambel odlično vklopil, saj igra tudi v orkestru in je tako navajen skupinskega dela," je zgodba mladega ansambla z Ljubečne pri Celju. Narodno-zabavna glasba je vsem v veliko veselje, sprostitev, nasmeh, tako je, kot v njihovi pesmi Make up. Raje kot na telefonih so skupaj, se družijo, ustvarjajo in uživajo v petju slovenskih pesmi. Igrajo narodno--zabavne pesmi, pripravljajo pa tudi zabavne, predvsem domačih izvajalcev. Na festivalu v Dolenjskih Toplicah so si mladi glasbeniki prislužili posebno nagrado za najbolj izviren nastop. Pri izvajanju pesmi Spomni se name so uporabili flavto. To je bil tudi prvi festival, na katerem so se predstavili, tekmovali s svojo skladbo. Za lastno skladbo Make up (Damjan Pasa-rič) pa so prejeli nagrado za besedilo. Pesem govori o tem, da je nasmeh tisti, ki naredi ličilo na tvojem obrazu. Ne potrebuješ vseh šmink sveta, nasmej se, tako kot govori tisti pregovor, da nas nasmeh nič ne stane, lahko pa čudežno deluje. Če se nasmejiš, bo dan zagotovo lepši, so prepričani mladi glasbeniki. Avgusta lani so se uspešno predstavili tudi v Dob-ju, na znani prireditvi Pokaži, kaj znaš, kjer so prejeli nagrado občinstva. Sodelovali pa so tudi na reviji ansamblov v Sodražici. „Pridno bomo delali, se srečevali na vajah in ustvarjali. Najbrž se bomo spet prijavili na katerega od festivalov. Še v januarju načrtujemo posneti video za skladbo Make up. Tudi nov, lasten komad sledi, lahko že tudi povemo, da ga je napisal priznani glasbenik Miro Klinc. Počasi že delamo na tem. Imamo kar precej želja, za katere upamo, da se bodo ures- ničile. Verjamemo, da nam bo, s podporo vas, medijev, tudi uspelo," je v imenu ansambla o načrtih za letos in naprej še povedal Gašper Mirnik. mg torek • 24. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • Ptujska tiskarna se po desetletjih poslovanja seli v Celje Še eno ptujsko podjetje se seli na drugo lokacijo Zgodba grafične dejavnosti na Ptuju se bliža koncu. S tem pa končuje več kot 200-letna tradicija tiska na Ptuju, kar bo za Ptuj in okolico velika izguba. Ptujska tiskarna, ki je bila ustanovljena 8. decembra leta 1955, ko se je začelo poskusno obratovanje v starih prostorih Blankejeve tiskarne na Slovenskem trgu na Ptuju, se po 67 oz. 68 letih seli v Celje. Selitev so začeli že v letu 2022, predvidoma bo končana do konca spomladi 2023, je povedal direktor Ptujske tiskarne Andrej Herman. Od leta 2000 je njen večinski lastnik grafično podjetje INO (Industrija neskončnih obrazcev) iz Celja, v okviru katerega so tudi razširili proizvodni program in povečali obseg poslovanja. Od leta 1990 je Ptujska tiskarna poslovala kot del enovitega podjetja Perutnina, s katero se je združila leta 1977. V prostorih, ki so jih sami zgradili, so v okviru novega lastnika poslovali kot najemniki. Del zgodbe Ptujske tiskarne pa je tudi naš časopis, takrat še Tednik, saj sta bila v letu 1962 nekaj časa združena. Selitev v Celje je posledica predvsem vedno večjih stroškov energije. V Celju, pri matičnem podjetju, pa so na voljo tudi prostori. Direktor Andrej Herman, ki vodi Ptujsko tiskarno od leta 2019, je povedal, da podjetje dobro posluje, da je prepoznano po zelo kakovostnih grafičnih rešitvah tako v Sloveniji kot tudi tujini. Podjetje želijo ohraniti, zaposlenim, ki bodo delali tudi na novi lokaciji, pa zagotoviti socialno varnost. Zavedajo se, da jih je selitev močno prizadela, saj se bodo morali po novem voziti na delo v Celje. Hvaležni so vsem, ki so tudi v teh zanje težkih razmerah ostali v podjetju. Nekaj zaposlenih pa si je že ob začetku selitve zaposlitev poiskalo drugje. V Celje naj bi se dnevno vozila večina od 42 za- 200 let tradicije tiskarstva Več kot 200 let tradicije tiskarstva na Ptuju se končuje. Prvo tiskarsko delavnico je na Ptuju ustanovil Franc Anton Schütz, kije bil ustanovitelj treh tiskarn na Štajerskem, ob ptujski, tudi celjske in mariborske. Del te zgodovine je tudi tiskarski stroj na fotografiji, ki bi lahko bil eden od eksponatov ptujskega tehničnega muzeja, za katerega pa stroka ni dobila podpore. Zanj sije tudi v slovenskem merilu zelo prizadeval Drago Zorec, svetovno uveljavljeni tiskar, lastnik treh kipcev Benjamina Franklina, ki ga podeljuje ameriško tiskarsko združenje in je najprestižnejše priznanje za kakovost na grafičnem področju. Zorec je pred odhodom v Avstralijo tri leta delal v Ptujski tiskarni, kije izobrazila več uspešnih grafikov. poslenih. Na kadrovskem področju v grafiki ni enostavno. Ljudi s tem znanjem praktično ni dobiti. Včasih je bila v Ljubljani grafična šola, ki je priučevala tiskarje, danes izuče-nih tiskarjev ni več mogoče dobiti. Mladina se ne odloča več za delo na tem področju, večina bi postavljala zgolj spletne strani. Zato kader poskušajo dobiti iz drugih poklicev in jih priučiti. Struktura proizvodnje se ne bo spremenila S selitvijo se struktura proizvodnje ne bo spremenila, zagotavlja direktor Andrej Herman. Poteka pa analiza posameznih proizvodnih programov. Stroje, ki so bili manj v uporabi, bodo prodali. V zadnjih letih so se v segmentu klasičnega tiska usmerili v izdelavo kartonske embalaže, izdelavo škatlic iz polnega kartona. V določenem obsegu pa še vedno izdelujejo tudi marketinški material. —j . \ Foto: Črtomir Goznik Andrej Herman, direktor Ptujske tiskarne: „Selitev bomo predvidoma končali do konca pomladi 2023. Podjetje uspešno posluje, selitev so narekovali predvsem vedno večji stroški energije. Gre za poslovno odločitev, saj želimo ohraniti podjetje. Zavedamo se, da je selitev močno prizadela zaposlene. Hvaležni smo vsem, ki bodo v podjetju delali še naprej, čeprav se bo večina morala dnevno voziti v Celje." Druga večja skupina proizvodov so samolepilne etikete (od specialnih vinskih etiket do klasičnih industrijskih etiket). Tretja skupina pa so laserske etikete. V matični firmi v Celju še tiskajo folije, ki se aplicirajo na jogurtne lončke, na plastenke od mlekarske industrije, ki jih plastičarji obdelajo, opravijo nanos slivov na plastične lončke in plastenke. V Celju tiskajo tudi alu pokrovčke za mlekarsko industrijo, tudi industrijske etikete za malo večje naklade kot v ptujski tiskarni. Še vedno pa tiskajo neskončne obrazce; INO v bistvu pomeni - industrija neskončnih obrazcev. To so upn položnice, obrazci, vendar je to zaradi digitalizacije segment, ki je v upadu. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Na lokacijo na Zagrebški c. 46a se je Ptujska tiskarna preselila leta 1981, zgradbo so zgradili sami. Pred tem so imeli sedež na Slovenskem trgu in kasneje v Jadranski ulici, kjer so delali do preselitve. V tem času je tiskarna razširila svojo dejavnost in se modernizirala. Zahtevnejše škatlice in etikete izvažajo v Avstrijo in Nemčijo Med večjimi kupci Ptujske tiskarne je še vedno Perutnina Ptuj, d. o. o., s katero odlično sodelujejo, saj zna ceniti njihovo odzivnost, kakovost in zanesljivost. Z roko v roki gredo naprej, nekatere zadeve tudi razvijajo skupaj. Njihovi kupci so tudi druga večja podjetja v mesni industriji. Veliko tudi izvažajo, zahtevnejše škatlice in etikete v Avstrijo in Nemčijo. „Letošnje leto bo tudi za našo branžo zahtevno leto. To že občutimo, saj je posla nekaj manj. Imamo pa srečo, da smo v veliki meri osredotočeni na prehransko industrijo, kjer so nihanja na račun kriz manjša kot v drugih branžah. Še naprej pa se bomo trudili za uspešno poslovanje, razvijali nove produkte, iskali celovite in kakovostne grafične rešitve skupaj z našimi kupci. Res je, eno poglavje Ptuja se zapira. Zelo mi je žal za ljudi, veliko smo se pogovarjali. Razumeli so, da smo bili primorani v teh časih to narediti. V podjetju so delale generacije in cele družine," je še povedal direktor Andrej Herman. Majda Goznik Lenart • Gradnja dislociranih bivalnih enot SVZ Hrastovec Postopna deinstitucionalizacija Zaradi sneženja so se stroji na gradbišču za lenarškim domom za starejše, kjer SVZ Hrastovec gradi bivalne enote za svoje stanovalce, začasno sicer ustavili, a dela kljub temu potekajo po načrtih. Na slabih dva tisoč kvadratnih metrih neto tlorisnih površin bo v sedmih enotah svoj novi dom v eno- in dvoposteljnih sobah, dobilo 70 stanovalcev vzgojno varstvenega zavoda, domače podjetje Gradnje Lenart, ki je izvajalec, pa bo tam postavilo še dva pomožna objekta za druge potrebe stanovalcev, obiskovalcev in osebja. Glede na sedanje pogoje bivanja bo to predstavljalo velik korak k izboljšanju standarda, saj namreč stanovalci zavoda v obstoječih enotah v Hrastovcu bivajo v prostorih, kjer si jih veliko deli kopalnico, zato je skrajni čas, da zaživijo v primernejših, pravi direktor zavoda Aleksander Gungl. »V samem gradu je trenutno 90 stanovalcev, v Lenart se jih bo, kot rečeno, preselilo 70. Za naslednje selitve že pripravljamo dokumentacijo in opravljamo določene nakupe, tako da verjamem, da bomo grad dokončno izpraznili v treh do štirih letih. Ko bodo enote v Lenartu zgrajene, se bodo stanovalci varovanega oddelka lahko iz gradu preselili v depandanse A in B v Hrastovcu.« Razporeditev prostorov na novi lokaciji v Lenartu je načrtovana tako, da bodo lahko v primeru epidemij nalezljivih bolezni takoj vzpostavili sive in rdeče cone, prilagojeni bodo invalidom in gibalno oviranim, objekti bodo energetsko samooskrbni, uporabljeni materiali pa naravni. Gre za veliko investicijo v višini dobrih pet milijonov evrov, ki naj bi jo dokončali do konca letošnjega novembra. SVZ Hrastovec in gradbišče v Lenartu je s svojo ekipo nedavno obiskal tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec s sodelavci. Gungl mu je predstavil aktivnosti, ki jih v zavodu izvajajo Za Domom svetega Lenarta raste sedem bivalnih dislociranih enot za 70 stanovalcev SVZ Hrastovec. za zagotovitev prostorskih kapacitet za namestitev stanovalcev v prijaznejše oblike bivanja v lokalnem okolju, beseda pa je tekla tudi o deinstitucionalizaciji, torej postopnem zmanjševanje potreb po institucionalizirani oskrbi, v tesni povezavi s procesom razvijanja skupnostnih služb, ki kot preventivo pred institucionalizirano oskrbo podpirajo neodvisno življenje. SD Foto: SD 20 Štajerski Kmetijstvo in izobraževanje torek • 24. januarja 2023 Piše: Mateja Toplak • La dolce vita, Toskana Zadnji kapučino Zahajajoče sonce je stavbe odelo v zlate tone, ulični glasbeniki so zavzeli trge, od nekod so se pojavili prodajalci rdečih vrtnic in v nekem studiu je sedel moški s čopičem v roki. Popravljal si je modro baretko in po zraku risal linije, kakor da bo naslednja poteza po belem platnu izredno pomembna. Gledala sem ga skozi izložbeno okno, gri-zel sije ustnice in me naenkrat pogledal. Zdrznila sem se in se mu nasmehnila, on je pokimal, vrata so bila odprta, vstopila sem in rekla: "Ciao". Še enkrat je pokimal, češ, kar naprej. "Bello," sem pokazala na eno izmed slik. Bila je panorama Firenc, naslikana tako impresivno, da se je zdelo, da barve kar skačejo iz slike. Nekaj minut sva klepetala v enozložnicah, in ko sem že skoraj porabila svoje skromno znanje italijanščine, me je slikar s sivo brado vprašal, od kod prihajam. Da sem Slovenka, sem rekla. Z glave si je potegnil baretko in jo nataknil na vrh slikarskega platna, preden se je počil po trebuhu in rekel: "Pa zašto mi onda nisi kazala na početku?" V neko cunjo si je obrisal roke, ki so bile kljub temu še zmeraj zapacane od barve, in mi segel v roko. Močno mi jo je stisnil: "Malo počakaj, takoj bom nazaj." Vzel je nekaj iz predala in odvihral iz prostora. "Em," sem Foto: Mateja Toplak Gre za nekaj težko določljivega, nekaj, čemur Italijani pravijo "la dolce vita". Izraz izhaja iz svetovno znanega italijanskega filma La dolce vita (Fellini, 1960) in marsikdo ga povezuje s predstavo o slikovitem življenju v Italiji. V direktnem prevodu 'la dolce vita" pomeni sladko življenje, polno lepote in užitkov. ji /«kit JV ik/ Foto: Mateja Toplak "Pa zašto mi onda nisi kazala na početku?" Obrisal si je roke, ki so bile kljub temu še zmeraj zapacane od barve, in mi segel v roko. zamrmrala, se popraskala po čelu in odložila nahrbtnik, nekam med čopiče in koščke papirja, ki so ležali vsepovprek, še na stolu je čakala paleta z ravnokar namešanimi barvami. Platna so prekrivala skoraj vse površine njegovega studia, še iz stropa je visela vrv, na kateri je bingljala na pol dokončana slika. Strmela sem najprej v eno, nato v drugo in pogledovala na uro. Tu in tam je v studio vstopil kakšen obiskovalec s prižganim telefonom v roki, pokazala sem na napis "NO PHOTO" in razočaran turist se je hitro pobral. Po tleh sem pobrala zmečkane papirje in jih vrgla na POSLOVNI SODELAVEC IZSRKANJE UŽIVAČ Stratovulkan leži na otoku Tanna v južnem Pacifiku. Meri le 361 m v višino, pa vendar je prav pogled nanj tisti, ki je leta 1774 najverjetneje prepričal kapitana Jamesa Cooka, da se zaustavi. Je namreč najlažje dostopen vulkan na svetu, v katerega žareče žrelo lahko pogleda vsakdo. A previdno, vsako uro nekajkrat namreč bruhne ogenj, pepel in kamenje. kup, zložila sem čopiče in jih položila v prazen kozarec, nato sem stopila do vrat, pogledala na desno, nato na levo in se vrnila med slike. "Na, drži," mi je rekel, ko se je končno vrnil in mi v roke potisnil pladenj, na katerem sta bili skodelici. Iz nekega kota je potegnil zložljiva stola in ju postavil ven na pločnik. Potem sva sedela na razmajanih stolih pred izložbo, mimo naju so drvele vespe, mimoidoči so glasno razpravljali o včerajšnji tekmi in nekje nad nama je neka ženica robantila, medtem ko je obešala perilo. V usta sva si tlačila pistacijeve rogljičke, ko je naenkrat rekel:"Veš, ni treba zmeraj nekam iti, da spoznaš svet ..." Sam pri sebi se je nasmehnil, nato mi je pripovedoval o svojih potovanjih, oči so mu zaža-rele, vstal je, šel nekam v skladišče in od nekod privlekel slike, ki jih je leta nazaj slikal na časopisni papir, jih tlačil v ruzak ter jih šele pred kratkim poravnal in uokviril. Gleda- la sem njegove mojstrovine, tu in tam sem rekla vau, on pa mi je odgovoril z hja. Žena nad nama je končala z obešanjem perila, tu in tam sem začutila kapljico, ki je padla iz roba posteljnine, oba sva pogledala navzgor in se zasmejala. "Veš, v tebi vidim sebe," je rekel. Spet se je zamislil in nato dodal: "Moj sin bo kmalu polnoleten in z ženo bova končno spet potovala." Razkril mi je svoj načrt, obiskal bo kraje, kamor sta z ženo nekoč že potovala, in ponovno slikal na poti. "Pojdi v svet, zdaj, ko še lahko," je na koncu rekel in me počil po kolenu. Nekaj tednov kasneje se je v Firencah mudil moj brat. Seveda sem ga poslala k slikarju. S paketom Barcaffe kave. Da ni treba zmeraj nekam iti, da spoznaš svet, mi je takrat rekel, in da včasih lahko svet pride k tebi. Konec Hvala za branje in upam, da bo delček "La dolce vite" ostal z Vami. Večerni pogled na Firence KOLOFON Foto: Mateja Toplak EŠARPA - službeni ali paradni častniški pas, TRESA - okrasni trak s kovinskimi nitmi za ženske obleke in uniforme, YEATS, William Butler - irski pesnik in dramatik, nobelovec leta 1923 Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. petek • 20. januarja 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Radijci imamo v svojih vrstah tudi odličnega kuharja Pretekli teden je naša radijska ekipa v saču iz Inplana pripravila pravo zimsko pojedino. Marjan Nahberger je v sredo pekel pečenice in krvavice in jih postregel z zeljem in kromprijem, v petek pa je pripravil piščanca in rebrce, za prilogo pa še zelje s krompirjem. V studiu je kuhal kar med radijskim programom, ki sta ga vodila Tadej Gerečnik in Dalibor Bedenik. „Poleg mikrofona, ki ga imam zelo rad, z velikim veseljem poprimem tudi za kuhalnico - še posebej, če lahko kaj pripravim za sodelavce. Seveda je vse skupaj povezano tudi s promocijo, saj vedno predstavljamo kakšno kuhinjsko napravo, ki jo ponujajo v Inplanu, pa tudi dobrote, ki jih v njihovi prodajalni ni malo. Vse si naši poslušalci lahko ogledajo v živo na Facebook profilu Radia Ptuj, sodelavci pa skupaj potem hrano poskusimo in pokomentiramo kaj bi mogoče lahko naredil drugače ali boljše. Seveda je cilj poslušalcem in gledalcem na Facebo-oku predstaviti kako naprave iz Inplana delujejo in kaj vse je moč v njih pripraviti. Tokrat smo spet jedi pripravljali v električnem saču, ki je zelo priročen in ga res priporočam vsakemu gospodinjstvu, saj v njem lahko pripravimo veliko različnih dobrot," je vtise strnil Marjan. Ekipa je seveda zmeraj vesela, ko Marjan poprime za kuhalnico in tudi tokrat je bilo tako: „Marjan je res pravi kuharski mojster. To je sicer pokazal že večkrat, dokazal pa se je tudi ta teden. Električni sač je izkoristil do popolnosti in pokazal njegovo vsestransko uporabo. Če pa se še malo pošalim, mu seveda dovolim, da nas še dalje razvaja s svojimi kuharskimi sposobnostmi. Ampak, moramo paziti na postavo," v smehu pove voditelj Tadej Gerečnik. Električni sač iz Inplana je torej ravno dovolj velik, da ga je Marjan lahko postavil tudi v radijski studio. Za odlično pečeno hrano izpod peke tako ne potrebujete več velikega velikega gorišča in težke železne posode - enostavna rešitev za hrano zelo dobrega okusa, je ele- Foto: Arhiv Radia Ptuj Marjan je sodelavce razvajal s kulinaričnimi dobrotami iz Inplana ktrični sač, ki ga lahko postavimo kamorkoli doma ali pred avtodom, počitniško prikolico, na vrtu ali terasi. Uporabljati ga je mogoče tudi kot običajno pečico za peko raznih vrst hrane. V njem lahko pripravimo hobotnico, teletino, piščanca, svinjska rebra, pizzo in zelenjavo, v saču se odlično spečejo tudi razne pite, bureki in narastki. Ob kuharskih podvigih v studiu Radia Ptuj pa smo nagradili tudi naše poslušalce, oziroma tiste, ki so na s spremljali preko facebook profila Radia Ptuj - trgovina Inplan je namreč desetim nagrajencem podelila darilni bon v vrednosti 30 € za nakup podpeke. NŠ Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 7 9 1 6 6 8 1 3 9 5 6 7 8 4 2 4 8 2 4 7 1 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©©© €€€ O Bik ©© € ooo Dvojcka ¥¥¥ €€ OOO Rak ©©© € O Lev ©© € OOO Devica ©©© €€€ OO Tehtnica €€ OOO Škorpijon ©© € OOO Strelec V © €€€ OO Kozorog ©©© € OO Vodnar © o Ribi ©©© OO (velja za teden od 24. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 30. januarja 2023) - dobro, 3 znaki - odlično Slov. gorice • Saubermacher z novostjo Test električnega smetarskega vozila V želji po čim bolj okolju prijaznem delovanju so se pri Saubermacher Slovenija odločili preizkusiti nadgrajeno vozilo Renault E-tech. Foto: Saubermacher Slovenija Andrej Gomboši, direktor Saubermacher Slovenija, z zaposlenima po testiranju e-smetarskega vozila Kot so povedali v podjetju, ki ga vodi Andrej Gomboši, so za nadgradnjo demo verzije električnega vozila poskrbeli v Stummerju, tovornjak pa so nato poslali na tridnevni test po občinah Šentilj, Sveta Trojica, Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci, da preverijo, ali bi lahko z njim nemoteno odvažali odpadke. »Povsem električno smetarsko vozilo, ki je na videz skoraj identično dizelskim, je omejeno na hitrost vožnje 90 kilometrov na uro ter ima med 80 in 100 kilometri dosega, v primeru delovanja brez nakladanja in razkladanja pa celo med 180 in 200. Ugotovili smo, da omenjeni doseg vsekakor zadostuje za pobiranje odpadkov v izbranih občinah, medtem ko za nekatere bolj oddaljene občine za zdaj še ne. Tudi cena takih vozil je bistveno višja od klasičnih smetarskih, vendar na dolgi rok prinaša nižji strošek uporabe in morda tudi vzdrževanja, zlasti če bi jih polnili na elektriko kar v naših centrih, kjer bi v ta namen uredili polnilne postaje. Verjamemo, da so e-smetarska vozila naša realna prihodnost.« www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski Ted ni kova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 31. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Patrik Kosi, 2270 Ormož Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 20. januarja 2023 • • IRBTi ma imi'.um 3.2.-19.2.2023 KARNEVAISKADVORANA CAMPUS SAVAPTUJ CECA • SIDDHARTA DRAŽEN ZEČIČ • MAGNIFICO! MAMBO KINGS • JASMIN STAVROS POLKAHOLIKI • KINGSTON • ČUKI TOMISLAV BRALIČ IN KLAPA INTRADE AKTUALOVA GALAMA • NATALIJA VERBOTEN • GADI BURYANA • LETEČI ODRED • SAŠA LENDERO • ROK 'N' BAND PETKOVA PUMPA • CHICAS • RIBIČ PEPE • SKUPINA SMILE cflfU» CAMPUS SAVA PTUJ SAVA MEDIR 24 (RradioPTUJ Štajerski TEDNIK ZAVAROVALNICA , J prodaja vstopnic: eventim Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Hoi* prESfljaliV! tesvraiWw Učinkovit, hiter, neboleč Upadi eleMtite ¡niwsvel'r tfr0feiviv¡ak0v Agregat InjtmeieíiW i tai l ir.iK. pMDletaDWt" Caí z'"tumo, prosim! rfo/00 _ ——- VfcíítóVtT U Vfl«tEVANJ£? ZDtramc ir.nier3|m""£- »ggir" *> Novi presejalni test za demenco Učinkovit, hiter, neboleč VSAK TOREK! j Ne spreglejte v novi Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 3,59 EUR v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. petek • 20. januarja 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 Štajerski TEDNIK »Brati časopis ni naVada,jepriVi(egij biti Verodostojno obveščen« Spoštovani naročniki Štajerskega tednika Zaradi stroškov poslovanja s Pošto Slovenije in z željo prispevati k varovanju narave želimo sl.l. 2023 v družbi Radio-Tednik uvesti pokredovanje mesečnih položnic preko elektronske pošte. Vljudno Vas prosimo, da vaš elektronski naslov posredujte na elektronski naslov: majda.segula@radio-tedqik.si ali* na tel. št. 02 749 34 16. Se vedno pa bo ostalo v veljavi za vse, ki tako želite, tudi klasično plačilo s položnico. Hvala Uredništvo Štajerskega tednika 2 GLASBO DO SRCA Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2%. uro na radiu Ptuj. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškan-jci 1d. Tel. 051 667 170._ ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. RAZNO KUPIM elektromotor 7,5 KW, 10 konjskih moči, 2800 obratov, visoko teražni, os 38. Tel. 031 395 790. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si www.radio-tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik 00:00 08:00 08:30 09:30 11:20 12:10 13:30 14:30 18:00 19:00 20:00 22:20 23:20 00:00 OS: 00 08:30 09:30 10:30 11:S0 14:15 14:30 18:00 19:30 20:00 21:20 22:20 23:20 TOREK. 24. januar Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Koncert Tamburaškega orkestra KUD Majsperk Utrip Ormoža Srečanje ljudskih pevcev in godcev Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina ■ v živo Vročica Monsbergške noči Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Srečanje folklornih skupin Starpoint prodajno okno Video strani PROGRAMSKI XAPOVEDNIK S P SREDA, 25. januar Video strani Jutranja telovadba Mfc Mengeš - zdravstvena oddaja Park pod tisočerimi zvezdami Adventnr končat kulturnega društva Urška Polje2022 Starpoint prodajno okno Italijanska trgovina - v živo Z glasbo v novo leto, Starše 2018 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Koncert MoPZ Hajdoše Park pod tisočerimi zvezdami Starpoint prodajno okno Video strani TV program v iivo tudi pre«, sritels- www.slfitv.si Uradnlätira: Cmniava H6d. J2S2 DORNAVA; liifoQslfjlir.sl kortaM: OZ 754 00 33: (M 1 61« tb« o 'ro w _ Koliko dni pred Petrovim (28.) stolom grmi, toliko po njem mrazi. Danes bo na Primorskem sprva delno jasno, popoldne se bo pooblačilo. Pihala bo šibka burja. Drugod bo oblačno, občasno bodo še padavine, ki bodo pogostejše popoldne in zvečer. Po nižinah bo povečini deževalo. Najvišje dnevne temperature bodo od 1 do 4, na Goriškem in ob morju do 10 °C. OBETI V sredo in četrtek bo suho vreme, le na jugovzhodu bodo v sredo še padavine. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Napoved za Podravje Vir: ARSO