OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), JANUARY 8, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 5
ТЦШ
JOSEPH HOČEVAR
Po dolgotrajni bolezni je preminil na svojemu domu Joseph Hočevar, star 76 let, stanujoč na 3433 E. 78 St. Doma je bil iz fare Krka na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti. Bil je član društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ in društva sv. Imena.
Tukaj zapušča sinove; Bernard, John, Anthony in Louis, hčeri Mrs. Mary Takacs in Mrs. Angela Meyers, vnuke in prav-nuke. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 8.30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato
na pokopališče Calvary.
+
PPC. JAMES MEGLAN '
V	Cleveland je dospelo truplo Pfc. James Meglan, ki je zgubil svoje mlado življenje na bojnem polju v Koreji dne 14. oktobra 1952. Star je bil 23 let, rojen v Clevelandu. Pohajal je Euclid Central High šolo in nato ti i leta v Ohio State univerzo, dokler ni bil vpoklican v armado. Bil je član društva Blejsko jezero št. 27 SDZ.
Tukaj zapušča soprogo Con-Rtiacc, rojena
ča na 4273 E. 160 St., stšrše James st. in Nettie, rojena Sin-tič, sestro Janet in staro mater Mrs. Amelia Meglan ter več so-i"odnikov. Družina Meglan živi na 18744 Abby Ave. Pogreb se vrši v soboto popoldne ob 1.30 uri iz pogrebnega zavoda Joseph žele in sinovi, 458 E. 152 St., in nato na Highland Park pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v petek popoldne ob 4. uri. Družina prosi, da bi mesto vencev prijatelji darovali v narodni sklad za pobijanje otroške paralize.
f
4>AA. MORA
Po šest-tedenski bolezni je včeraj umrla v Woman's bolniš-^ici Ida A., Mora, rodom Ma-žarka, stara 49 let. Rojena je bila v Clevelandu. Tukaj zapušča soproga Franka in pet otrok; Leonard, Marian Marko, Colette Siebert, Clarice in Raymond, štiri brate: Rev. Stephen Boy-^ko S.S.J., Peter, Michael in John, tri sestre: ' Mrs. Marie Schmidt, Mrs. Rose Brophy in est. Mary Christine S.S.J, ter stiri Vnuke. Pogreb, se vrši v Soboto zjutraj ob 9. uri iz Grdi-novega Lake Shore pogrebnega zavoda, 17002 Lake Shore Blvd., ^ cerkev sv. Marije na Clark
■^ve. in w. 38 St.
+
ANTOINETTE PERKO
V	Mt. Sinai bolnišnici je vče-^aj ob 6. uri umrla Antoinette
erko, rojena Dular, stara 53 Stanovala je 30 let na 1106 /	Doma je bila od Ko-
s anjevice na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 eti. Bila je članica društva sv. . Ane št. 4 SDZ.
Tukaj zapušča soproga ranka, doma iz vasi Breg, fara Zagradec, sina Pred, hčeri Betty m Mrs. Marian Webber, sestro Mrs. Mary Bogatski, polbrate rank. Math in Vincent Rogelj tri vnuke. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10. uri iz Grdi-(Dalje na 2. strani)
KAM PLOVE FRANCIJA!
VLADA ODVISNA OD DE GAULLEA
PARIZ, 7. januarja—Glede novo sestavljene francoske vlade, ki jo vodi Rene Mayer, je najbolj značilno to, da bo odvisna od De Gaullea. De Gaulle, ki je glasoval za zaupnico Mayerju, je dal slednjemu tudi na znanje, da bo njegova pomoč odvisna od zadržanja Rene Мауега do Nemčije.
Mayer je konservativec, dasiravno je njegova stranka po imenu "radikaino-socialistična."
Nova francosko vlada je 18. po
svetovni vojni. Viadina kriza, je trajala 16 dni.
General De Gaulle, ki je na čelu takozvanega francoskega političnega gibanja "Francozi, združite se," je bil v zadnjih letih vedno v opoziciji. Z mednarodnega stališča vzeto je pomembno njegovo stališče do najbolj aktualnega evropskega vprašanja do razmer med Francijo in Nemčijo.
De Gaulle, ki je vojaški ka-rijerist, je francosko trmast, nezaupljiv do Nemcev in se ne da dopovedati ničesar, o čemur ne bi bil, z vojaškega stališča vzeto, sam prepričan.
Znan je izrek Winstona Churchilla, ki karakterizira De Gaullea, obenem pa nazorno prikazuje, kakšne težave je imel z De Gaulleom, ko je šlo za francosko osvobodilno gibanje v zadnji svetovni vojni: "Mnogo kri-žev sem nosil v vojni, a najtežji križ je bil galski—(francoski)."
Pogoji, da bo De Gaulle pod-jrral Mayerja so ti, da v mirovno pogodbo z zapadno Nemčijo in v določila o skupni zapadno evropski armadi ne pride ničesar takega, kar bi ne jamčilo enotno^i francoske armade in Francije same.
V januarju, tako se je vsaj
upalo, naj bi nemški kancler Konrad Adenauer spravil pod streho v nemškem parlamentu obe pogodbi. Sedanja Mayer jeva vlada s podporo De Gaullistov je kanclerju Adenauerju preje ovira kot pa pomoč pri naporih, da dobi večino nemškega parlamenta za sebe. Novi francoski vladi politični krogi ne predpisujejo dolgega življenja.
V avtni nesreči
Dobro jjoznani Victor Wood iz 19401 Pasnow Ave. se je prošlo soobto vra,čal s farme s svojo soprogo in sinom, ko je na slabi cesti prišlo do avtne kolizije. Manjše poškodbe je dobil Mr. Wood, njegova žena težje poškodbe, dočim je sin ušel nepoškodovan. Mr. in Mrs. Wood se nahajata v Euclid-Glenville bolnišnici, kjer ju prijatelji lahko obiščejo. Želimo jima skorajšnjega okrevanja.
Selitev urada
Slovenski zdravnik, dr. Carl W. Rotter, ki je imel svoje zdravniške prostore in pisarno v Euclid kliniki na 18601 Lake Shore Blvd., je sedaj odprl svoje lastne zdravniške sobe in pisarno na 628 E. 185 St., kjer bo sedaj or-diniral in bil na uslugo svojim pači jentom.
Imetje slovenske posojilnice se zna+no povečalo v minulem letu
Včeraj je bilo v našemu časopisu priobčeno finančno poročilo o stanju slovenske posojilnice St. "Clair Savings and Loan Co., katere glavni urad se nahaja na 6235 St. Clair Ave., podružnica, katero je posojilnica otvorila ravno pred enim letom v lastnem poslopju, pa na 813 E. 185 St.
Kakor razvidno iz poročila dolgoletnega tajnika Paul J. Schnellerja, je posojilnica znatno napredovala v vseh skladih. Ob zaključku leta 1952, izkazuje posojilnica skupnega imetja $12,421,699.24, kar priča, da je posojilnica v teku minulega leta narasla za okrog $4,000,000.00.
Da posojilnico zlasti upoštevajo oni, ki hranijo denar na hranilnih vlogah, je razvidno iz dejstva, da so te vloge narastle za $2,700,000.00, tako da je sklad hranilnih vlog dosegel $10,000,000.00, kar je rekord v 36-letni zgodovini posojilnice. Kakor je tajnik Mr. Schneller izjavil: "Tisočeri vlagatelji se zavedajo, da njih prihranki pri St. Clair Savings and Loan Co. zaslužijo primerne obresti, poleg tega pa da so vse vloge zavarovane do vsote $10,000.00, zato z zaupanjem vlagajo svoje prihranke tu."
Poleg tega, da posojilnica ko-rtJalje na 2. etranl)
MRAZ JE ZAJEL VES SVET
Po poročilih iz Evrope je tam nastopil nenadni mraz z visokim snegom. Tudi dežele, ki ležijo ob Sredozemskem morju in katerim je roraz redoma prihranjen, so zapadle mrazu.
Velika Britanija je močno zasnežena. Tako tudi prestolica London. Raznašalci mleka se morajo posluževati sani, da lahko postrežejo svojim odjemalcem z mlekom.
Enako je zasnežena Francija. Prestolica Francije Pariz ima najbolj mrzlo zimo, kar jo pomnijo zadnjih sedem let.
Severna Afrika — območje Sredozemskega morja leži prvič po 18 letih v snegu.
V Alpah, katere območje je tudi Slovenija, je zapadel izredno visok sneg. Posamezni svetovno znani prelazi, kakor iz gornje Italije v Avstrijo in Švi-
co so zasneženi in nepristopni.
Sneg z mrazom je zajel tudi Ameriko. Mrzla je celo letoviška Florida, ki je te dni beležila 22 stopinj mraza. Zasnežena je severovzhodna in severozapadna ter sredinjska Amerika. 25 stopinj pod ničl6 je v Minnesoti.
V državi Ohio je imel kraj Millport, ki se nahaja v okraju Columbiana, dve stopinji pod ničlo.
Letna seja lovcev
V petek zvečer, 9. januarja se vrši letna seja St. Clair Rifle and Hunting kluba v Slov. domu na Holmes Ave. Pričetek ob 8. uri Prosi se vse člane-lovce, da gotovo pridejo na sejo, na kateri se bo volilo odbor za prihodnje leto in napravilo načrte za bodočnost.
KONJ—SREČNI DEDIČ!
V Mt'diai, Pa., je umrl dno 8. januarja 1951 Samuel Riddle. Zapustil je premoženje približno dveh milijonov dolarjev.
Pokojni Riddle je bil lastnik znanih dirkalnih konjev, med njimi enega, ka-tt^rega je krstil za Man O'War. Temu konju je zapustil vzdrževainino Iji i 0,000, ko pa bo konj poginil, naj dobi spomenik s primernim zemljiščem. 'j
Tako imenoVani dediči, katere je Riddle pozabil imenovati dedičem, oporoko izpodbijajo in pravijo, da je pokojni ni napravil pri zdravi pameti.
Rhee zapustil Japonsko
TOKIO, 7. januarja—Danes je predsednik južno korejske republike Rhee zapustil Tokio in se vrnil nazaj na Korejo. Rhee je imel v prostorih ameriškega generala Clarka konference z japonskim ministrskim predsednikom Yoshido o razmerah med Japonsko in Korejo. Uradno poročilo pravi, da je šlo za dvoje točk, okrog katerih so se sukali razgovori. Prva: Japonci zahtevajo, da se jim pusti ribarjenje v južno korejskih vodah. Druga: Kaj je z japonskim premoženjem na Koreji.
K zadnji točki je treba dodati nekaj pojasnila. Japonci so anektirali Korejo leta 1910, {popre je pa so si nad njo lastili protektorat. Obnašanje Japoncev na Koreji je bilo okupacijsko v pravem pomenu te besede. Nastavljali so v privatnih in javnih službah svoje ljudi, si prilastili posestva in industrijo, si dali prednost v trgovini in ustanovili trgovska podjetja, od katerih so izključili domačine Korejce. To stanje je trajalo prav do konca zadnje svetovne vojne.
Predsednik Rhee, ki je izrazit nasprotnik Japoncev in se je boril zoper japonsko okupacijo, stoji na stališču, da imajo Ko-rejci pravico, da zahtevajo od Japonske odškodnino. Japonci pa, da jim Korejci plačajo odškodnino za premoženje, ki so ga izgnani Japonci pustili na Koreji.
Rezultati pogajanj niso bili javljeni.
Novi sestanek Eisenhower - Churchill; sestanki Dulles - Dewey - Churchill
Predavanje po seji
V petek zvečer se vrši redna seja krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Seja se prične točno ob 7.30 uri zvečer in članice se prosi, da pridejo ob času, ker po seji bo predaval profesor Zdravko Omerza iz Ljubljane, ki se nahaja v Ameriki na proučevanju naših zavodov za gluhoneme. Na predavanje po seji se prijazno vabi tudi nečlanice. Vstopnina je prosta.
Seja
Jutri zvečer se vrši redna seja d'ruštva Svoboda št. 748 SNPJ v navadnih prostorih. Pričetek bo ob 6.30 uri zvečer. Podano bo celoletno poročilo uradnic. Vabi se članice na polnoetevilno udeležbo.
V Florido
Mr. in Mrs. Ernest Lužar iz 27180 Fullerwood Dr. sta se podala na par-mesečni oddih v toplo Florido. Nastanila se bosta na 1137 North Tamiami Trail, Sarasota, Fla., kamor jima prijatelji lahko pišejo. Mnogo zabave in razvedrila!
ŠE VEDNO NOBENEGA GLASU O ČEM SO SE RAZGOVARJALI
NEW YORK, 7. januarja—Danes sta imela novoizvoljeni ameriški predsednik Eisenhower in ministrski predsednik Velike Britanije Winston Churchill novi-tretji sestanek. Pred tem sestankom je imel Churchill posebne razgovore z John Foster Dullesom, z governerjem New Yorka Dewey em, tem sestankom pa je prisostvoval Win-throp Aldrich, ki bo novi ameriški poslanik v Londonu, O vseh sestankih ni bilo ne od ene ne od druge strani nobenega komentarja.
Dejstvo, da ni izšel kak komentar, ki bi povedal ali vsaj namignil na vsebino razgovorov,
je razumljivo. Eisenhower bo šele 20. januarja nastopil svoje službeno mesto kot novi ameriški predsednik. Z njim vred tudi vsi člani njegove bodoče federalne vlade. Eisenhower torej ni mogel dati kakih formalnih pojasnil, dokler ni uradni predsednik. Churchill bo Eisenhowerja po njegovi inavguraciji itak ponovno obiskal in takrat se bo govorilo prav uradno.
Zasebni komentarji
Značilno je vsekakor, da je istočasno, ko se mudi v Ameriki Churchill, nastopil njegov zunanji minister Anthony Eden in govoril Britancem po radiju o ameriški in britanski zunanji politiki. Razumljivo, da v prvi vrsti Q britanski, ki pa naj v določeni smeri vpliva tudi na ameriško.
Iz Churchillovih izjav, ki jih je dal, ko je prišel v New York,
pa se da razbrati, o čem sta se Eisenhower in Churchill razgo-varjala. Tudi sedanji svetovni položaj nam narekuje lastne komentarje.
Prvič—Koreja: Churchill je hotel izvedeti od Eisenhowerja kaj je njegova politika do Koreje, posebno po njegovem povrat-ku iz Koreje. Churchill je za Veliko Britanijo pojasnil, in za njim ga je ponovil Anthony Eden, da si Velika Britanija ne želi razširjanja vojne na Dal jn jem vzhodu, torej izven Koreje.
Drugič—Kitajska: Celi nska Kitajska je v Aziji najvažnejša država. Velika Britanija je formalno priznala režim komunistične Kitajske, Amerika ne.
Churchill pravi, da Velika Britanija tega stališča ne bo spremenila. Ameriško javno mnenje,
posebno še z nastopom Eisenhowerja, zahteva ostrejši kurz
stopom na Koreji preprečila, da se vojna na Koreji še hi končala. Ali naj popusti Amerika, ah naj popusti Velika Britanija? Ameriško javno mnenje je za ostro blokado cele Kitajske, če bi mirovna pogajanja na Koreji ne mogla naprej. Eisenhower je Amerikancem obljubil, da bo čimpreje končal vojno na Koreji in ta obljuba je bila politično tako važna, da je bistveno pripomogla k njegovi zmagi. Toda kako končati vojno, če ni sporazuma do katerega bi prišla pogajanja, razen z vojno? Britanski zunanji minister Eden je najbrže izrazil tudi mnenje Churchilla, ko je javno izpovedal, da mu je ljubša sedanja negotovost na Koreji, kakor pa vseobči oboroženi spopad. Ali bo v tej točki popustil Churchill in mor al več britanskih moči zaposliti na Koreji, ali pa general Eisenhower?
Nedvojbeno je, da je. obisk Churchilla vele važen. Amerika ima končno v Veliki Britaniji in njenih dominijonih svojega edinega zanesljivega zaveznika v vojni, ki v gospodarskem, vojaško tehničnem pogledu mnogo pomeni. Zadnja francoska vlada in večno križarjenje Francije, neustaljeno valutno razmerje v tej državi, so več kot opomin v koliko se je zanesti samo na tako Francijo.
Četudi so gospodarsko politični interesi obeh velikih držav ob Atlantiku—Velike Britanije in Amerike različni, je skupni cilj gotov, to je, nastop proti sovjetskemu imperializmu. V tem sta Washington in London trdna in v tem okviru so možne razne debate.
Dva konservativca
Na prvi pogled bi bilo pričakovati, da bi bil konservativni Anglež Churchill dobrohotno sprejet od konservativnega republi-
kanca Eisenhowerja in dalje od zoper Kitajsko, ki je s svojim na- ameriških konservativnih re-
Zgodba o vojaških dezerterjih
Nevšečna zgodba o ameriških vojaških dezerterjih je predmet javnih komentarjev. Stvar je prišla na dan, ker je neki list, ki izhaja v Louisville, Ky., prinesel poročilo, da se v Ameriki skriva toliko pobeglih vojakov, da bi lahko sestavili dve bojni diviziji okrog 36,000 mož.
Obrambeno tajništvo je bilo prisiljeno, da da javnosti pojasnilo, kaj je ha stvari. Tajništvo je priznalo, da je od početka vojne na Koreji pobeglo iz vojske 46,000 vojakov, od katerih so večino polovili ali so se sami vrnili, 13,790 takih dezerterjev pa se še skriva.
V afero so posegli tudi kon-gresniki v Washingtonu. Ali se naj začne s splošno preiskavo? Ali so bili kongresniki informirani, kakšno je stanje v ameriški vojski?
"Mnogo pisem sem dobil; šlo jc za vojaška vprašanja, za vo-
jake na Koreji in podobno. O de-zertaciji sem zvedel le v enem slučaju," pravi senator Taft.
Kdo je dezerter? Tisti, ki izostane od vojakov brez dovoljenja več kakor 30 dni.
Ameriška vojna oblast pravi, da ti pojavi dezerterstva ne vzbujajo resnih skrbi. V 12 mesecih leta 1945, ko je Amerika imela pod orožjem 7,000,000 vojakov, je imela na listi tudi 400,-000 dezerterjev, to se pravi, da je prišlo na tisoč vojakov štiri in pol dezerterja. Sedaj pa prideta na tisoč vojakov le dva dezerterja.
Vojaška oblast bo poostrila svoje disciplinske predpise. Predvsem višino kazni, kateri zapadejo dezerterji.
V mestu Clevelandu je bilo 1,-337 teh slučajev, od katerih jih je vojaška policija klasificirala 687 kot prave vojaške dezerter-je.
publikancev sploh. V resnici pa je ravno obratno. Republikanci so Churchilla sprejeli hladneje kot bi ga bili aemokravje. Republikanci so predstavniki ameriškega izolacionizma, nacionalizma, velekapitala, ki vsi zasledujejo le ozke lastne interese. Ti pa ne gredo skupaj s posebnimi enako nacionalističnimi kapitalističnimi interesi Velike Britanije. S tega stališča gledano so nam razumljivi razni komentarji, ki -nam vedo povedati:
Churchill je zahteval, naj mu Amerika pove vse atomske tajnosti. Ameriški konservativec republikanec je odgovoril z odločnim—NE, vsaj tako dolgo ne, dokler tudi Velika Britanija ne izroči Ameriki vse svoje varnostne tajnosti.
Konservativec Churchill stoji na pravilnem stališču, gledano z očmi Velike Britanije in njenih koristi, da naj Amerika pusti svoboden uvoz britanskih produktov v Ameriko, vsaj pa olajša carine, da bo to angleško blago na ameriškem trgu lahko konkuriralo z ameriškimi produkti. Konservativni ameriški republikanski kapital odgovarja enako z—NE, kar je z njegovega stališča zopet razumljivo. Churchill pa pristavlja, da če hoče Amerika imeti izven dolarja še kako plačila zmožno trdno valuto, bo do te valute lahko prišlo le, če bodo tudi druge države imele močnejšo izmenjavo blaga, torej večjo zunanjo trgovino. To je logično okvirje, v katerem so se gibali važni diplomatski razgovori v New Yorku. Churchill pri Trumanu
Churchill obišče ta četrtek sedanjega predsednika Trumana v Beli hiši v Washingtonu. Churchill se je o Trumanu ob koncu njegovega predsedniko-vanja izjavil, da je napravil veliko in plodonosno skoristil svoje predsednikovanje. Gotovo je, da bo Churchill Trumana obvestil o vsebini r azgovorov z Eisenhower jem.
Važna seja
Jutri, v petek zvečer se vrši važna seja društva Ribnica št. 12 SDZ v sobi št. 4, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Ker bo to zadnja seja pred 40-letnico, katero društvo obhaja prihodnji mesec, je treba ukreniti še nekaj važnih stvari, zato se prosi vse članstvo, da se gotovo udeleži v polnem številu.
Vile rojenice 1
Vile rojenice so se v torek, 6. jan. zglasile pri družini Mr. in Mrs. Henry L. Bokal na 1914 Grant Blvd., Euclid, O., in jima pustile v spomin zalo hčerkico, katero bodo imenovali Carol. Mati, katere dekliško ime je bilo Josephine Jurea, katere starši žive na Carrington Ave., in dete so dobrć počutita v Huron Rd. bolnišnici. Srečni oče je sin poznanih Mr. in Mrs. Anton Bokal iz 731 E. 157 St. ter je svo-ječasno igral na boben z Fran-kie Yankovichevem orkestrom.
Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta); For One Year—(Za eno leto)______
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ -4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za Best mesecev)_
For Three Months—(Za tri mesece)__
_$12.00 _ 7.00 - 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at thte Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
JOHN FOSTER DULLES PRIHAJA
(1)
Ko je bil imenovan za novega državnega tajnika— ameriškega zunanjega ministra John Foster Dulles, je vodstvo demokratske stranke dejalo, da zoper to imenovanje nima ničesar,'ker je Dulles mož na mestu in strokovnjak na tem polju. Ameriška zunanja politika bo v bodočih letih mnogo bolj važna kot pa ameriška notranja politika. Voditi bo pa pravo zunanjo politiko. Zunanja politika ni kaka propaganda. Zunanja politika je v današ-njem času prokleta stvarnost. Od nje zavisi dobesedno, ali bomo v vojni ali v miru, ali se bo nadaljevala začeta prosperiteta, ali bomo živeli v strahu pred kakim gospodarskim zastojem. V zunanji politiki ne gre samo za zvezo orožja zoper skupnega sovražnika, marveč, in to v normalnih razmerah v prvi vrsti, za uveljavljenje domačih gospodarskih interesov v tujini. Za izmenjavo blaga, za svetovni .rg, kamor naj se odlagajo ameriški produkti, za ameriške investicije v svetu.
John Foster Dulles je osebnost, s katero smo se že pečali. Na svojo diplomatsko karijero se je pripravljal strovkovno—znanstveno, že od svoje zgodnje mladosti. Pozna izven Amerike prav dobro Evropo in Azijo. Aktivno sodeluje v zunanji politiki od leta 1944. Pokojni Franklin Roosevelt ga je imenoval za člana delegacije, ki je leta 1945 sestavila ustanovno listino Združenih narodov. Foster Dulles je z novo organizacijo Združenih narodov ta-korekoč zrastel.
Predsednik Truman gaje imenoval za osebnega zunanje političnega svetovalca kot zastopnika republikanske stranke. Poveril mu je važne naloge kot na primer izdelavo mirovne pogodbe z Japonsko, ki je sedaj že v veljavi. Dulles jfe imel važne diplomatske misije v raznih državah Evrope, tako v Veliki Britaniji, Zapadni Nemčiji in v Franciji. Dulles je kot republikanec zrastel z demokrati in sodeloval pri zunanjem političnem konceptu in njegovi izvršitvi, kakor so jo zasnovali in izvajali ameriški demokrati.
Med republikanci je bilo siišati mnogo kritike, ki je zahtevala, naj Dulles zapusti demokrate in da ostavko na svoj položaj. Dulles te^a ni storil. Šele neposredno, predno se je začela predsedniška volilna borba, je Dulles dal v roke predsednika Trumana ostavko na položaj zunanje političnega svetovalca. Gesta, ki je bila povsem razumljiva. Danes je čisto jasno, da je bil med Eisenhower jem in Dullesom sklenjen dogovor, da v slučaju zmage Eisenhower ja, Dulles prevzame v njegovi vladi mesto državnega tajnika, to je voditelja ameriške zunanje politike. Do te točke bi bila stvar z Dullesom popolnoma v redu. •
Republikansko časopisje naglaša od dni po volitvah stalno, da bodo republikanci v temeljih spremenili bivšo demokratsko politiko, torej tudi ameriško zunanjo politiko. Ne pozabimo pri tem, da je mnogo republikancev tistih ozkosrčnih Amerikancev, ki vidijo na primer v organizaciji Združenih narodov neko ustanovo, ki je kot mednarodna nad suvereniteto Amerike in more sklepe te organizacije izvajati tudi Amerika sama. Torej na ameriško državno suverenost nek pritisk od druge strani, ki ni ameriška, kateremu pritisku pa se je ukloniti____
Ne pozabimo pa glavnega dejstva: Ameriško zunanjo politiko vodi v bistvu ameriški senat. Od senata je odvisno ali se potrdijo razna važna imenovanja kot so na primer imenovanja poslanikov, raznih konzulov in sploh članov ameriških misij v svetu. Vse mednarodne dogovore kakršnegakoli značaja mora potrditi ameriški senat!
Ne pozabimo pa končno, da je senatna večina, čeprav samo enega glasu, na republikanski strani, in pa.da je ta večina zbrala za svojega voditelja ohijskega senatorja Roberta Tafta. Kdo pa je Robert Taft, o tem ni izgubljati besed. Tudi ne, kadar gre za ameriško zunanjo politiko. Iz volilne borbe vemo, da so pota in cilji Taftove zunanje politike več kot zmešana stvar. Četudi pa se Taft ni upal priznati za ameriškega izolacionista, je na tihem ostal kar je bil, namreč ameriški izolacionist. Kako bo demokratsko izšolani Foster Dulles vodil uspešno zunanjo politiko v od; visnosti Taftove večine v senatu, je več kot vprašanje.
L.C.
8. januarja 1953
Vabilo na koncert Pe+rovčič-Kenik
CLEVELAND, Ohio—V nedeljo, 18. januarja bosta podala koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. dobro poznana pevca Edward Kenik in Josephine Pe-crovčič. Oba sta izvrstna pevca pri Glasbeni Matici, Eddie pa poje tudi pri zboru Triglav na zapadni strani.
Eddie in Josephine sta tu rojena Slovenca. Oba imata svoje družine in seveda sta pač delavca ne pa profesijonalna pevca. Petje jima je v razvedrilo in da pomagata, da se ohrani slovensko kulturno. Oba se trudita na aašem kulturnem polju ter hvalevredno vršita svoje vloge. Vsa čast jima za to njuno zavednost. Naša dolžnost pa je, da ju ob priliki njunega koncerta nagradimo s tem, da jima napolnimo dvorano do zadnjega kotička.
Ko je bil Eddie še mlad fant, je vedno rad prišel na ples v Dom zapadnih Slovencev. Ko se je začelo peti, je bil takoj zraven n še bolj razkorajžil ostale s ivojim lepim glasom. Par par eti je pristopil k našemu zboru, :a kar smo mu zelo hvaležni in ponosni nanj. Vemo, da je zeio zaposlen z delom 1д vajami v )etju, a se vseeno radevolje od-'ove našim vabilom za nastope J nami. Tako je šel z nami tudi / Yukon, Pa., kjer je zbor Triglav podal svoj koncert in opereto "Kmečka svatba." Ondotne . ojake vabimo, da če je katere-nu mogoče, da poseti ta koncert la 18. januarja. Kar se pa tiče ,ias tu v bližini, pa ni izgovora, la ne bi prišli. Pokažimo, da зто prijatelji tudi kadar nas 3evci vabijo, ne samo tedaj ko ni potrebujemo pevce.
Vama, Josephine in Eddie, pa relim jaz in celi zbor Triglav /eliko uspeha, da bosta imela ep spomin na ta dan. Upamo, Ja bosta deležna mnogoštevilnega obiska ljubiteljev lepe pesmi jd blizu in daleč.
Anna Jesenko, poročevalka zbora Triglav
Slike in zabava po seji
CLEVELAND, Ohio — Naša letna seja je bila izredno dobro obiskana, za kar se vam prisr-ШО zahvalim. Resno sm6 razpravljali o raznih zadevah in napravili mnogo prav dobrih zaključkov. Sedaj pa, dragi bratje n sestre, glejmo, da vestno vršimo in tudi izvršimo vse, kar :mo si začrtali za tekoče poslovne leto.
Sklep, da se naša prihodnja redna mesečna seja vrši popold-le je bil narejen zato, da se da s iem priliko tudi našim sestram, la se udeležijo seje, ker bo ista :elo važna. Seja se bo vršila v icdeljo, 11. januarja ob drugi •iri popoldne v Slovenskem de-avskem domu na Waterloo Rd. Po seji bodo predvajani filmi 'AKTIVNOSTI DRUŠTVA V 30J" — "NARODNI PRAZNJK 3.N.P.J. V MILWAUKEE" in norebiti še kaj od našiH izletniških piostorov. Po predvajanju slik 88 bomo pa prav po do-Tiače zabavali. Upam, da se v )olnem številu odzovete našemu /abilu in s tem pokažete dobro /oljo odbornikom, kateri po svojem najboljšem prepričanju volijo društvene posle. Na poset predvajanja slik in domače za-oave, prav prijazno vabimo tudi ilano in odbornike naših sosednih društev.
Končno se iskreno zahvalim vsem članom in odbornikom z& lepo sodelovanje v preteklem letu in želim vsem prav veselo in srečno novo leto. Na veselo svidenje v nedeljo, 11. januarja v Slovenskem delavskem domu.
John Sorz, predsednik.
Pismo predsednika North American banke delničarjem, vlagateljem in javnosti
Čitalnica priredi predavanje
CLEVELAND, Ohio—Slovenska narodna čitalnica priredi predavanje v soboto, 10. januarja ob 8. uri zvečer. Predavanje se bo vršilo v Slovenskem narodnem domu, dvorana št. 1. To je takozvana sokolska dvorana z vhodom skupno v avditorij v drugem nadstropju.
To predavanje bo prav posebnega značaja—kazanje kinematografskih filmov posnetih v Sloveniji minulo poletje in krasno slovensko petje reproducira-no na rekordnem aparatu.
Kinematografski film bo'pred-vajal Frank Plut, katerega je sam posnel v Sloveniji minulo poletje. Po našem mnenju je ta film še najlepši, kar jih je naših amaterskih fotografov prineslo iz naše stare domovine. To bo prva polovica programa. Prepričani smo, da se bo Plutov film vsem navzočim imenitno dopadel.
Druga polovica pa bo, kakor bi Hrvat rekel, "nešto finoga." Kamilus Zamik ima na traku posnetih več krasnih slovenskih pesmi Akademskega zbora v Ljubljani. Poleg tega ima tudi zborov kvartet in kvartet Fantje na vasi. To petje je čista krasota, katera bi pritegnila pozornost celo najbolj kulturno izbru-šsnih in plemenitosrčnih članov človeške družine, da bi napneli svoje slušalne organe.
Plut in Zamik sta sicer amaterja v svojih panogah, toda jamčimo vam, da vsak svoj aparat obvlada v predvajanju brezhibno.
Ta program, cenjeni slovenski publikum, ti poklanja Slovenska narodna čitalnica brezplačno. Vsi tisti, ki upate, da boste imeli užitek od tega programa, ste vabljeni. Obenem pa opozarjamo vse tiste,, ki imate navado priti med predvajanjem programa škripajoč z vrati; in tiste, ki tako radi šepetajo med predvajanjem programa, da kar sebi pripišete, če vas kdo prav postrani pogleda.
Na svidenje v soboto večer.
Tajnik čitalnice,
Josip širecl
Z velikim zadovoljstvom vam morem sporočiti, ko vam pošiljam poročilo o finančnem stanju naše banke ob zaključku poslovanja 31. decembra 1952, da so se denarna sredstva zvišala za $1,455,201.83 in dosegla skupaj $13,986,336.90. Ta stalna rast je dokaz potrebe, ki jo banka izpolnjuje v tej okolici s tem, da je na razpolaga v vsemi bančnimi posli.
Porast vlog za $1,308,850.81 ($448,665.01 v vlogah čekovnega računa in $860,185.80 v hranilnih vlogah) izkazuje naraščajoče zaupanje, ki ga javnost izraža vašemu odboru direktorjev in uradnikov.
Rad bi obrnil vašo pozornost na to, kako smo investirali vloge, .namreč $6,739,947.38 v federalne vladne obveznice, $686,-773.54 v državne, okrajne, mestne in korporacijske bonde, in $1,987,612.62 v gotovinski sklad, kar daleč presega po zakonu določeno rezervo 10% hranilnih vlog in 15'/, trgovskih in tekočih vlog, kakor zahteva zvezna in državna oblast. Ostanek $4,533,889.76 smo investirali v različna kratkoročna posojila, plačljiva na zahtevo oziroma v 24 mesecih, vljučno z vsoto $490,391.49, kar smo vložili v F.H.A. (Zvezna agentura za gradnjo stanovanjskih hiš) Fully Insured IV^rtgage Loans (Polnozajamčena posojila na
nepremičnine), $156,270.35 v G.I. Mortgage Loans, 50% zavarovana, in $2,191,797.86, kar smo investirali v Conventional Bank Mortgage Loans. Odgovarjajoče rezerve vzdržujemo in jih stalno višamo z dohodki iz posojil.
Posebej bi vas opozoriU na likvidnost naše banke, z drugimi besedami, na razmerje gotovine in vladnih varnostnih papirjev s celokupnimi vlogami banke. Ta stopnja likvidnosti je 69'/ , samo 31% celokupnih vlog investiranih v posojila, zelo ugodno stanje, ki izraža skrbnost vodstva v upravljanju banke. Tudi dohodki so zelo ugodni in izkazujejo naraščajoč nepre-dek tekom let, vsled česar smo mogli dati na stran fonde za odgovarjajoče rezerve in povečati previšek in račun nerazdeljenega dobička. Previšek se je dvignil za $50,000.00 na $300,-000.00 ob koncu leta.
Federal Deposit Insurance Corporation (Federalna korpo-racija za zavarovanje vlog) in State of Ohio Banking Department (Bančni oddelek države Ohio) sta na koncu poslovnega leta 3. novembra 1952 s skupnim pregledom ugotovili, da je banka v dobrem stanju in da sc uspehi njenega upravljanja zelc zadovoljivi.
Anton Grdina, st.
predsednik
Imetje slovenske posojilnice se znatno povečalo v minulem letu
SIOLETNICA VŽIGALIC
Lani je minilo 100 let, odkar je profesor Bottgers iznašel vžigalice, 1853. leta so začeli vžigalice izdelovati na Švedskem in od tistih dob so si vžigalice utrle pot v svet. Daleč za nami so časi kresilnih kamnov in gob.
V	desetletjih so zrasle po vseh deželah, predvsem pa v ZDA, Angliji in Franciji, Italiji in na Švedskem, pa tudi v Nemčiji številne tovarne vžigalic. Danes napravijo v Ameriki na leto 450 milijard vžigalic, čim pa so iznašli vžigalnike, električne peči in štedilnike ter plinske štedilnike, ki se sami prižgo, čim odpreš pipico za plin, je tudi poraba vžigalic sorazmerno manj-?a. Največ vžigalic porabijo v Avstraliji, kar 74 škatlic po 50 vžigalic na osebo na leto. Na Norveškem jih porabijo 67, na Novi Zelandiji'63, v ZDA 62, v Belgiji 56, na Švedskem in v Holandiji po 52, v Franciji in na Portugalskem po 27, v Egiptu pa po 12 škatlic na osebo letno. ~
V	Avstriji so 1930 leta iznašli "trajne" vžigalice, ki se pa niso obnesle. Tudi v Jugoslaviji so iznašli vžigalico, ki jo lahko stokrat prižgeš. Najbrž se tudi ni obnesla, ker je ni na trgu.
(Nadaljevanje s 1. strani) ristno služi vlagateljem, je tudi splošno poznana radi svoje pomoči ljudem/ ki si želijo kupiti, zgraditi, nanovo financirati ali izboljšati in prenoviti svoj dom. Na tem polju ima posojilnica $10,119,428.27 v p6sojilih na prvih vknjižbah, kar zopet predstavlja rekord in povišek za v okrog $3,400,000 v zadnjem letu. Od te vsote se je posodilo okrog $2,000,000 na takozvana G.I. posojila, s čemer se je pomagalo bivšim boriteljem za domovino do svojih lastnih domov.
Poleg svojih varnih in močnih investicijah v vknjižbah, ima St. Clair Savings and Loan Co. nad $1,000,000.00 glavnice in prebitka, vladnih bdndov za ?1,155,000.00 poleg gotovine na rokah in v bankah v skupni, vso-
ti $864,000.00, kar skupno predstavlja trdno finančno podlage in visok odstotek likvidnosti, k ji omogoča rešiti vsako zahtevo
K zaključku poročila, je Mr Schneller izjavil: "Naše napredovanje je sad naše dpbre poslu ge in kakor doslej bodo urađniK kakor osobje v splošnem tudi \ bodoče posvetili vso pozornost da se bo vsem, ki bi se obrnili пе posojilnico v katerikoli bančn zadevi, nudilo vedno veščo, to čno, zanesljivo in prijazno postrežbo."
Na čelu posojilnice so: Joseph Plevnik, dolgoletni predsednik; dr. F. J. Kern, podpredsednik; Paul J. Schneller, tajnik-blagaj-nik; Joseph T. Bergeron, od I vetnik, in direktorji: Matt : Braidech, Leopold Kushlan^ Frank Oglar in oJseph Smrekar.
Finančno poročilo North American banke
Na drugemu mestu današnje izdaje je priobčeno finančno poročilo slovenske North American banke, ki ima tri urade: na E. 32 in St. Clair Ave., v Collin-woodu na E. 156 St. in Waterloo Rd. ter v Newburghu na E. 93 St. in Union Ave.
Poročilo izkazuje napredovanje v skupnem imetju. Priobčeno je tudi pismo predsednika banke Mr. Anton Grdina, v katerem podrobneje pojasnjuje poročilo o finančnem stanju banke.
Policisti imajo nalogo, da sirogo nadzirajo ^ promet in pomagajo zmanjšati število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili-stov kakor pešcev aretiranih radi raznih prekršitev. Prekoračite cesto samo na križiščih in kjer je prometna luč—ravnajte se po njej.
CHEVROLET ZNIŽAL CENE
DETROIT, 7. januarja—Model osebnega avtomobila Chevrolet, postavljen v promet v letu 1953, bo za $39 nižji v ceni kot pa je ta veljala za model iste tvrdkc v letu 1952. Znižanje 39 dolarjev je povprečno ter je mala razlika pri avtomobilih, za kateri tip pač gre.
Novi grobovi
(Nadaljevanje s 1. strani
novega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Jožefa na E. 144 St. in St. Clair Ave., ter nato na pokopališče Calvary.
Konferenca SND
Nocoj ob osmih se vrši letna konferenca lastnikov certifikatov Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabljeni so zastopniki dru-štev-lastnikov in posamezniki-lastniki certifikatov, da se konference udeleže.
FRED SKAPIN
*	Po eno-mesečni bolezni je v torek zvečer ob sedmih preminil na svojemu domu Fred Skapin, stanujoč na 2022 W. 50 St. Doma je bil iz Primorskega, odkoder je prišel v Ameriko pred kakimi 44 leti. Bil je član društva Nanos št. 264 SNPJ.
Tukaj zapušča soprogo Elizabeth, rojena Oris, ki se je 11. decembra morala podvreči operaciji ter še ni popolnoma okrevala, sinova Frank in Joseph ter hčer Elizabeth. Starejši sin Fred je zgubil svoje življenje v službi domovine leta 1945 v Nemčiji. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10. uri iz Berg pogrebnega zavoda, 6318 Lorain Ave., v cerkev sv. Štefana in potem na pokopališče. Calvary.
■f
V zadnje slovo
•	članstvo društva Nanos št. 264 SNPJ je prošeno, da izkaže zadnjo čast umrlemu članu Fred Skapinu, čiga^ truplo leži na mrtvaškem odru v Berg pogrebnem zavodu, 6318 Lorain Ave., v soboto zjutraj ob 10. uri pa da se po možnosti udeleži njegovega pogreba.
DOLGA POT DO MIRU
LONDON, 7. januarja—V času ko se mudi britanski ministrski predsednik Churchill v Ameriki, je imel zunanji minister Eden zunanje politični govor angleškemu ljudstvu po radiju. Eden je trdil, da ne vidi nobene poti, da bi se vojna na Koreji kmalu končala. Ne verjame, da bi bil Stalin iskren, ko je trdil, da je tudi Rusija zainteresirana na miru na Koreji. Eden je napadel ostro Sovjetsko zvezo in njene satelite radi diktatur, obenem pa ker so po vzgledu Hitlerja začeli preganjati Jude.
ZLATO V FEDERALNI BLAGAJNI
WASHINGTON, 7. januarja —Federalna vlada drži zlati zaklad v vrednosti $12,483,415,-360.28. Zlato je ameriški zlati rezervni zaklad.
Z republikansko večino v kongresu so prišli republikanci na ian s svojevrstnim predlogom: Ustanovi naj se posebna komisija, katere člani naj to zlato )sebno preštejejo. Pravijo, da ■laj se kongres v naprej zasigu-•a, da ne-republikanci, ki bodo zapustili svoja mesta, ne bodo /zeli s seboj tudi kaj tega zlata;
V	BERLINU SE NEKAJ PRIPRAVLJA
BERLIN, 7. januarja—Zavezniške zasedbene oblasti zapadlega dela Berlina so ustanovile )osebne policijske straže, ki bo-io imele samo ta namen, da bo-io ob določenem času obhodile nejo med zapadnim in vzhod-lim Berlinom, ki je dolga 68 nilj. Razlog za ustanoviteh teh posebnih straž naj bi bil ta, ker se zapadni zavezniki bojijo, da JO Sovjetska zveza redoma kršila obmejne predpise.
3A NE BO NAZAJ
SYDNEY, Avstralija, 6. jantarja—Tudi v Avstraliji se je ponovil znani dogodek, da gre za ' raTiporokd "Vsled dotgoletrre odsotnosti moža. Mož Ethel Ander-aonove, po poklicu trgovski pot-•lik, je odšel po poslu pred 27 le-:i. Od takrat se ni vrnil. Žena toži na razporoko in je 'razporoko tudi dobila. Sodnik se je strinjal z njo, da ga je čakala dovolj časa—zaman.
TRUMAN SVARI RUSIJO
WASHINGTON, 7. januarja —V svoji poslanici kongresu je Truman prikazal razvoj notranjih in zunanjih političnih- dogodkov v zvezi z Ameriko. Najvažnejše je tisti del, ki se peča z razvojem atomske bombe. Fruman je oster in svari Stalina, -la če bo poskušal začeti vojno, bo zaloga ameriških atomskih oomb VEsh vrst porušila Rusijo.
USTAVNE SPREMEMBE
V	OHIJU
COLUMBUS, 7. januarja—-Zbornica ima tri ustavne pred-•oge. Prvi, da se pri volitvah ahko glasuje že z 18. leti. Dru-;i, governer naj se voli na štiri eta ne pa na dve leti kot do se-laj. Tretji, izredno zasedanje laj lahko skliče večina zbornice, le pa samo governer kakor je )il slučaj do sedaj.
FRANCIJA IMA NOVO VLADO
PARIZ, 7. januarja—Rene flayer, vodja konzervativnih socialistov, jc sestavil novo francosko vlado. Za sebe «je dobil 389, proti pa 205 glasov. De-Gaulisti so podpirali novo vlado.
NOVA POMOČ JUGOSLAVIJI
WASHINGTON, 7. januarja —Lansko leto je Jugoslavijo prizadela suša. Ameriška vlada je odločila, da zopet priskoči Jugoslaviji na pomoč. Dala ji bo $23 milijonov.
VOJAKI DEZERTIRAJO
WASHINGTON, 7. januarja —Vojaška oblast priznava, da je od začetka vojne na Koreji dezcrtiralo 46,000 ameriških vojakov. Od teh 11,000 šs niso prijeli.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
IVAN TAVČAR:
V oslovski klopi
Učitelj Kapus položi palico čutku se ni mogel upreti. Vstal
predse in vpraša: "Ali ima še kdo kaj povedati?"
Res se dvigne Albin Kanduč, bogatega trgovca sorodnik in zategadelj Kapusov prvi ljubljenec. Rad je tožaril in tudi danes je zatožil: "Topolščak je slovenski govoril."
Pa je bil spet ogenj v strehi! Učitelj je kar tulil: "Slovenski, kakor krščenice in perice! Ali že nisem desetkrat prepovedal ? Zverina, kdaj si že vendar zapomniš? Hajdi v oslovsko klop, ker si res osel!"
Janezek je moral v posmeh razredu odriniti v najzadnjo klop, ki navadno ni bila zasedena ter je slovela pod imenom "Eselbank."
Pa tudi sedaj pouk še ni pričel. Kapus je iz svoje suknje ob steni izvlekel velik zavitek ter spregovoril z važnim glasom: "Gospod direktor so na mojo prošnjo dovolili denar za nov^
je ter trdoglavo zaklical: "Tu že ne bom sedel!"
Kakor satan je planil Kapus pokonci: "Renitenca! Upornost! Rajtšola!"
Usodna beseda! Rajtšola! Groza je legla po vsem razredu. Boljša srca so se bojazljivo oglašala: "Janček, beži!"
Anton Pengal — Obermuster-chuler — se je zavedel svoje naloge. Hitel je k vratom ter se postavil prednje, da bi "konjiček" ne ušel iz razreda ter tako onemogočil imenitni pouk v jahanju.
Kapus je škripa je z zobmi planil s svojo paličico proti zadnji klopi.
"Janček, beži!"
Otroka se je polastil silovit strah. Kar vse na njem je otrpnilo in kakor v megli je videl prihajati svojega trinoga. Po razredu je zopet zagostelelo: "Janček, beži!"
Ojunačil se je ter skušal na
jezik. tSari res ni bil več za I drugi strani uiti iz oslovske klo-
nobeno rabo!"
In iz zavitka je počasi izvlekel dolg kos usnja, ki je bil na eni strani z rdečo barvo prevlečen. V tisti dobi je bil ta "jezik" imenitno vzgojevalno sredstvo.
"Radoveden sem," je pristavil Kapus hudobno, "kdo ga bo prvi nosil."
Sedaj se je šele pričel pouk.
Janezek Topolščak je med tem poukom tičal v zadnji klopi. Mali možgani so delovali, a želodec se je že tudi oglašal. Lačen
bil in v sramoti je tičal. Ta va, občutka sta ga morila kakor ®2ak mlinski kamen. Pričel je Misliti,, kaj je pravzaprav ga storil, da je moral v oslovsko klop. Govoril je slovenski! Je 11 bila to taka pregreha, da je moral zaradi nje v zadnjo klop? Oče in mati govorita ves dan slovenski pa ju nihče ne pošilja v oslovsko klop! In Marička moli z njim vsak večer, vsako jutro, pa vedno le slovenski! Pretrgalo se je nekaj v njegovi duši in revček je občutil, da se mu godi gola krivica. Temu ob-
pi. Pa se m'u ni posrečilo. Bliskoma mu je bil razljučeni učitelj za hrbtom in sekal po njem, ne da bi štel udarce, ne da bi pazil, kam so padali. Dvakrat in trikrat je zadel po glavi, da se je Jančku zasvetilo in zažarilo pred očmi.
"Naj se ti le zrahlja prazna buča!" je vpil. "Prav je!"
Rajtšola bi se bila še nadaljevala, da ni pozvonilo. Kapus je zgrabil dečka za tilnik ter ga vlekel h katedru.
"Sem vedel, da ga boš ti prvi nosil!"
To rekavši, mu je obesil rdeči usnjatni jezik okrog vratu.
Tedaj je bila navada, da je moial vsak učitelj voditi svoj razred do glavnih vrat, kjer so se potem šolarčki razšli na šolskem trgu.
Kapus je tisti dan prav tako vodil svoj razred. S sabo pa je vlekel Janeza Topolščaka, ki je nosil rdeči jezik okoli vratu. Pri stopnicah ob prvem razredu ga je posadil k steni, nakar so vsi razredi stopali mimo nesrečnika, ki je bil izpostavljen na sra-
motilnem odru. Ko je bilo defili-ranje končano, ja mali Topolščak v nekaki omotici taval po stopnicah nizdol.
Okrog enajstih sta prišla na šolski trg avstrijski minister Metternich in ruski diplomat Nesselrode. V živahnem razgovoru sta korakala gor in dol pred hcejskim poslopjem. Pri svojem razgovoru sta bila obstala tik glavnega vhoda. Tam je ležal nezavesten deček. Prav zelo si je bil onečedil revno oblekco.
"Kako čudo!" je vzkliknil grof Nesselrode. "Pri vas se že taki dečki opijajo do nezavesti!"
Metternich se je sklonil ter odgovoril: "Meni pa se zdi, da to otroče umira!"
Kakor blisk se je nato raznesla vest, da je učitelj Kapus enega svojih učencev pretepel do smrti!
(Odlomek iz rorriana "Izza kongresa")
SLADKOR ZA TOPOVE
Vzhodnonemška vlada se je pogodila s Češkoslovaško, da bosta zamenjali'sladkor in topove. Iz Vzhodne Nemčije bodo poslali 30,000 ton sladkorja, Češkoslovaška pa bo iz bivših Škodo-vih tovarn dobavila težke oklop-ne topove za oborožitev vzhod-nonemške armade. Prvo pošiljko 10,000 ton sladkorja so iz Vzhodne Nemčije že poslali. Vzhodnonemška vlada trdi, da z izvozom sladkorja življenjska raven prebivalstva ne bo nič prizadeta. Toda, po poročilih je v Vzhodni Nemčiji velika stiska za življenjske potrebščine.
OB JUBILEJU SVETOZARJA BANOVCA
V pismu, ki ga je za tridesetletnico umetniškega delovanja Svetozarja Banovca naslovil Gledališkemu listu, je prvak slovenskih opernih pevcev, prof. Julij Betetto, zapisal, da je Ba-novec kot gledališki delavec in umetnik—tipičen slovenski pevec. S to kratko besedo je, mislim, najbolje označen pomen in značaj aBnovčevega dolgoletnega udejstvovanja na našem glasbenem in gledališkem polju, ki je vsekakor mnogo obesežnejše in pomembnejše, kakor bi se morda danes komu zdelo na prvi pogled.
Kot skromen slovenski pevec je začel Banovec prepevati že kot študent na gimnaziji v oktetu, ki ga je ustanovil in vodil prof. Vedral, pel je pod Matejem Hubadom nekaj let v zboru Glasbene Matice, nato od 1.1922. do 1925. pod Maroltovim vodstvom v takrat znamenitem Primorskem kvartetu in prav tako od 1. 1922. do danes kot solist v ljubljanski Operi. V svoji človeški in umetniški skromnosti se ni nikoh prevzeli, niti v času, ko se je v kratkih letin povzpel do prvega tenorista naše Opere, ko je večer za večerom z velikim uspehom nastopal v številnih nosilnih partijah lirskega značaja, niti v času, ko je z gostovanji
zlasti v Zagrebu in Beogradu v svoji stroki zaslovel po vsej Jugoslaviji, še najmanj pa na svojem višku — na svpji skoraj dveletni koncertni turneji po Ameriki, kjer ni uspel samo med ameriškimi Slovenci, ki jim je namenil največji del svojih nastopov, ampak tudi prodrl in zmagal pred mednarodnim občinstvom od New Yorka do Chi-caga. Navzlic vsem tem bleščečim uspehom se je namreč vrnil po turneji na naš oder, kateremu je ostal zvest tudi v njegovih najtežjih časih in kateremu je žrtvoval svoje najboljše moči.
Če danes listamo po celih kupih laskavih kritik o Banovcu v tistih časih in si tako v duhu obujamo spomine, se moramo čuditi, koliko železne volje do dela in ljubezni do petja in gledališča je moral imeti, da je vzdržal tolikšne napore in je večer za večerom dosegal tolikšne uspehe. O vsem tem govore že samo suhe številke: nad 2,000 odrskih in nad 400 koncertnih nastopov! Če pa še pregledamo izmed blizu 100 partij le najvažnejše: des Grieux (Mano), Almaviva (Se-viljski brivec), Rudolf (Bohe-me), vojvoda (Rigoletto), Alfred (Traviata), Faust, Hoffmann (Hoffmannove pripoved-
HELU
Helij je prvina, žlahtni plin, ki se ne veže s kovinami. Njegova atomska teža je 4 in kemični znak He. Je brez barve in za razliko od vodika, ki je sicer najlažji plin, ne gori. Jc zelo primeren za polnjenje plinskih termometrov. V prosti atmosferi ga ne bomo našli, pač pa ga je skoraj 1% v zemnih plinih. Pojavlja pa se tudi pri razpadanju atomov.
ali kasljate?
Pri nas imamo izborno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad,
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Tisočeri imajo prav
Tisočero vlagateljev ima pri nas na milijone dolarjev v hranilnih vlogah. Oni vedo, da prejemajo primerne obresti za svoje prihranke, skupno z zagotovilom, da so njih vloge zavarovane do vsote $10,000.
VARNOST ZA PRIHRANKE
Kombinacija močnih rezerv, vzorno poslovanje, previdna posojila na prve vknjižbe na posestvih, o katerih smo si svesH, da so glavno imetje, nudijo vašim prihrankom varnost.
Vloge, ki so napravljene na ali pred 12. januarjem, bodo dobile obresti od 1. januarja naprej.
DVA PRIROČNA URADA
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY
E. 185th URAD
813 E. 185 St.
ST. CLAIR URAD
6235 St. Clair Ave.
člani Federal Home Loan banke in Federal Savings & Loan Insurance korporacije
ke), Lyonell (Marta), Lenski (Jevgenij Onjegin), Belmonte (Beg iz seraja), Tamino (Čarobna pišča), Ernesto (Don Pas-quale), Nemorino (Kapljice za ljubezen), princ (Zaljubljen v tri oranže), Pinkerton (Butterfly), Janko (Prodana nevesta), Franjo (Gorenjski siavček) itd., da naštejemo samo nekaj glavnih, in se zavemo, da je Banovec vse te partije z uspehom absolvi-ral že v prvih štirih, petih letih svojega nastopanja na našem odru, potem danes sploh prav ne razumemo, kako je bilo to mogoče. In če bi kdo pomislil, da je, to nenehno petje pevca utrujalo, in mu črpalo moč, lepoto in svežino glasu, ga takoj razorožijo tedanje kritike Marija Kogoja, Emila Adamiča in Stanka Vurnika: Banovec je bil od nastopa do nastopa boljši, da "ga je bilo veselje poslušati" (Adamič, "Manon")!
Ko je ta njegova velika doba prešla in so njegovo vodilno mesto v naši Operi prevzeli drugi tenoristi (Gostič, Ivan Franci i.
dr;), pa je Banovca prav skromnost rešila pozabe, ki je je bil sicer deležen že marsikateri prezgodaj zatoneli operni ljubljenec: z nezmanjšano voljo in ljubeznijo se je Svetozar Banovec namesto vodilnih tenorskih partij oprijel buffo stroke in ustvaril v nji vrsto nepozabnih likov, v katerih je nepogrešljiv še danes: Vašek v "Prodani nevesti," Misail v "Borisu Godu-novu," Jeroška v '^Knezu Igorju," Beppo v "Glumačih" Raj-delj v "Gorenjskem slavčku," Bazilio v "Figarovi svatbi" itd. vse do Pedrilla v "Begu iz seraja," ki si ga je izbral za svoj letošnji jubilej. Naravni humor, neprisiljena kretnja, mimika in glas — vse to zna Banovec zaokrožiti in podrediti zasnovanim podobam, ki jih lahko po vrsti imenujemo vehke umetnine v malem.	S. S.
Don't gomble with fire— thf odds aro ogainst you t
Coke... prava pijača za "presledek v delu"
Naj bo vaš presledek pri delu resnično okrepčilen. Zavžitje steklenico Ciste,
okusne Coca-Cola . . .
in se okrepčajte.
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CCS BASEMENT
CISTKA! ŽENSKI
ZNANEGA IZDELKA 095dog
.99
i.^3
V	1 • •
cevlji
in
7.95 in 8.95 "Fashion Biit," sedaj........4.99 in 5.99
7.95 in 8.95 "Style Arch,"
sedaj ..............4.99
6.95 do 8.95 "American Girl,"
sedaj .............4.99
7.95 do 9.95 "Heel Muggers,"
sedaj ..............4.99
6.95 "Mayconian," sedaj 4.99
Dobite resnične prihranke na novih zimskih čevljih. Sling pumps, instep straps, ties, oxfords, platforms, single soles, odprti in zaprti zadaj. V črni, rjavi, plavi, rdeči in zeleni barvi. Visoke, srednje in nizke pete. Mere 4 do 10, široke AA to EEE. Ne vse mere v vseh stilih.
Žal, ne'sprejmemo poštnih ali telefonskih naročil. . .
The May Company's Basement oddelek s čevlji
Napravite vsako suknjo za zimsko nošo s to tesno prilegajočo, 100% volneno
Buttoii-m
Podijo
za suknjo
Topla koštrunova volna všita v privlačno rayon sateno
Mere 10 do 20
in 38 do 44...	_______
Rayon satin prve vrste, lepo prešit k topli koštrunovi"volni—tesno prilegajoča, licna podloga za vsako suknjo.
•	Samo zapnite izurjeno izdelano podlogo katerikoli suknji in jo rabite za zimsko nošo.
•	Devet gumbov, pletena zapestja, polni rokavi.
•	V črni, zeleni, sivi, temno rdeči, rjavi barvi.
Poštna in telefonska naročila sprejeta v soboto do 6. zv. in ponedeljek od 9. zj. do 9. zv. Pokličite CHerry 1-3000. Dovolite en teden za dostavo. The May Company's Basement oddelek z ženskimi suknjami

BOTTLED UNDER AUTHORITY OF THE COCA-COLA COMPANY BY CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
"Coke" is a registered trade-mark. © 1952, THE COCA-COLA COMPANY
Posebno poročilo
Vsem našim prijateljem, posebno onim, kateri nameravajo letos obiskati Jugoslavijo, želimo sporočiti, da imamo še nekaj prostora na razpolago no ladji SS HOMELAND za 29. maja, 1953 potom Genove. Vožnja tja in nazaj od New Yorka do Ljubljane, stane $491.85 z davki vred. Ladja zapusti Genovo za povratek 8. avgusta 1953.
To bo izvrstna prilika, da si potniki ogledajo Španijo, Francijo, Italijo in Jugoslavijo.
Imamo pa tudi še nekaj prostorov na razpolago na ladji Queen Mary za 12. avgusta 1953, za povratek pa na ladji Queen Elizabeth za 22. oktobra 1953.
Vožnjo na oba kraja skozi Cherbourg-Pariz-Ljub!jano bo stala okrog $445.34. Ta cena je za turistični razred in vključuje samo transportacijo in obstoječe davke.
Ako nameravate vzeti s seboj svoj avto, si morate napraviti rezervacije za to čim preje mogoče. Ustreglo se po redu registracije v našemu uradu. $100.00 zadostuje za predvpia-čilo za rezervacijo.
Naša posebno posluga za pošiljanje denarnih nakaznic v katerikoli del Jugoslavije, stane kot sledi: (Plačljivi v 7 ali 8 dneh)
Od $ 10.00 do $ 25.00 stane $1.50 30.00 do 60.00 " 2.00 70.00 do 100.00 " 2.50 " 150.00 do 200.00 " 3.50
MIHALJEVICH BROS. TRAVEL BUREAU
6424 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3, OHIO
HE 1-6152
t^TRAN 4
ENAKOPRAVNOST
WARWICK DEEPING
""W tw Ч.У"
v' E C
ROMAN
(Nadaljevanje)
V to, da pretrgaš molk, je treba poguma. Treba je napasti. Mary se je napada bala. dr. sa-va r' vede]: ' /; ••= v'-t- ч- je akor Godivj! siekta svcj strah in stopila na piano, osramotit moževo trdosrenost. Ali ji ni bil zabrusil, da se izmika resnič-.v)sti? Odločila se je za svetli be-dan in za polno luno. Ni se na-".....■ " V (■'('lovni
, ava, ne ■ zrcalo, je 1 krenila r . aovcu. Člov > : cvah od sebe, -ndar nerr •
Pepelovo ot) Uso-vreči ■cu ga je pa strah. Na
:	na tf; /lii .se mu oo
:del njen korak izzivanje malo-
ji	"'Л-
,, ki se ča I rojstad,/ ■. "le-
gum, ki je bil večji od njegove trdosronosti.
S strahom v duši je junaško stopala po stezi navkreber. Vra-ta so bila prislonjena; potrkala
je.
"Halo--!" je zaklical glas.
Furze je zaužival svoje kosilo — in kakšno kosilo! Brez suknjiča je bil, brez ovratniJta, v odpetem telovniku povihu sive srajce. Blatne čevlje je bil vrgel v d mizo. Sedel je in s polo-co mrzlega krompirja na vili-! cah strmel vanjo. S hitrim žen-I skim pogledom je opažala pod-i robnosti: kruh na goli mizi, i drobtine, reženj mrzle kuhane I slanine, lonec mezge, ki je v : njem tičala žlica, skodelico ČR,-ia. sladkor ra podstavku. Pro-\ \	prosta-
l07 ' ^ '
Tt/h tleh je vtc-ilf, b.'.ato in raztresene slamne bilke. A čud-I no: ta pogled je ni odbil, ampak I je zbudil v njej nenadno sočutje. y>,re?to nesnage ali pričenja-j.' iViga se posirovljenja zanemar-samca je začutila trage-
* > -.a rešitev. Ven-
dar — ali bo rešitev tudi zanj ?
Mary se je prva zganila. Furze je sedel malone kakor presenečena žival v staji, čemeren, nejevoljen nad prisotnostjo tujega človeka, in hkratu zmeden. Čvrsto, ga je pogledala in priklenila njegov pogled nase. Stala je pri zofi in čakala.
Še vedno ni bilo slišati besede. Tako je vstal, kakor da bi ga bilo nekaj v njenem vedenju zbodlo. Vzel je suknjič z zofe in ga položil na stol. Sedla je.
"Prosim, ne daj se motiti."
Obstal je na pol poti med zofo in mizo ter jo premeril izpod za-j mišljeno nagrbančenih obrvi. Da bi bil v zadregi, ni bilo videti. Nato je sedel nazaj za mizo, a to pot s pritegnjenimi nogami, ne da bi se zanemarjal kakor prej, ko je vedel, da je sam. Njegov obraz je bil trd, posmehljiv in pazljiv.
"Mojemu očetu si izkazoval uslugo."
Furze si je urezal nov kos kruha.
"Kakšno uslugo?"
"Dajal si mu po dva voza gnoja za vrt. Potrebovala ga bom.''
Nai-avnost v oči ji je gleda:.
- -:г.ј moj;, v:'. i^cmije je precej peščene."
i'reudaino si je mazal mezge-na kruh, v kar je rabil žlico, in Mary bi mu bila najrajši rekla; "Oh, prosim, nikar — ti, izobražen mož — ti,, ki si znal igrati Chopina--"
"Dva voza. Prav. Ga kmalu potrebuješ?"
"Konec meseca zadostuie."
Da bo kdaj odložil dva voza kravjega gnoja pred leso "Hiše z zelenim vetrnicami!" Resničnost vseh resničnosti! Furze bi bij pustil stvr.i' ob tem. loda naneslo je, da ni ostalo samo pri kupu prostaškega gnoja. Trd je bil, a njegova trdost je bila nekam uglajena.
"Kdo ti ga bo prekidal?"
"Sama delam--"
"Tega ne moreš," je osorno dejal ; "Willa ti pošljem. Naj ti ga zvozi v samokolnici in ga spravi na kup."
"Hvala ti. A to bo posebej. Koliko bom dolžna?"
"Nič."
Njegova osornost je bila skoraj robata. Zadrega se ga je lotevala ; hlastno je dokončal obed, vstal in se zagledal v ogenj. Nato je vrgel nekaj polen na tleči kup žerjavice in pepela in z blatnim čevljem	no i. mr njih. Za kaj je prav za prav šio ? Pod to dozdevno resničnostjo je slutil simbol. Dva voza kravjega gnoja! Nezaslišana stvarnost! Kako je bilo mogoče, da se ni-{vta oba zagi ' , i- 1 -.ua Mary . e bila re' ' ^ - % лје-
:• TV/'
"Vse to daje toliko dela-"
je rekla.
"Nu--?"
"Človekova želja — kako naj se izrazim — — ? želja, da bi imel v hiši nekaj malega cvetlic."
Tudi on je pogledal proti mizi, in obraz se mu je stemnil.
"Precejšen svinjak, jeli?"
Nato je skoraj divje dodal:
"Prav tako mi je po godu. Kaj pa de? Iz gnoja raste denar."
Če se je na tihem zgrozila, je vsekako skrila trepet. Vstala je. Posrečilo se mu je bilo, da jo je užalil, a s stolpa svojega sočutja se ni dala pregnati. Le naj jo poizkusi strgati dol — branila se bo in se vzpela še više.
"V resnici tega sam ne verjameš."
Obstala je med vrati, pol na solncu. pol v senci, in se s prizanesljivim smehljajem ozrla nanj. Govorila je zelo mehko.
"Če bi res verjel, tedaj bi vedela, da je krivda na meni — prav toliko kakor na tebi. Časih
si me imel za strahopetnico-
Strahopetna sem tudi res--
Na smrt me je strah tebe in te stare hiše,"
Ostal je pri kaminu in strmel v ogenj.
"Zakaj potem hodiš semkaj? To ni prijetna hiša, dragica, ampak zanemarjena, odurna hiša
"Tudi to je moja krivda."
Trmasto je vzdignil ramena in se srepo ozrl nanjo. Njegove oči so bile vrtajoče in polne suma. Neogibnega vprašanja ni izrekel z besedami, a tem razločneje sta ga izražala njegov pogled in njegova zlovoljna strogost.
(Dalje prihodnjič)
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DAMEL STAKICH
AGENTUHA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
TP o. ТТ T пп p V
•• •• ; л 1
^jiasno, '
"Tvojo ■■■а7"псг'
l'T'C 'Cl I
izpremeiiile — —"
Stal je pri kaminu, z roko na visokem napušču, in še vedno suval poleno s peto. Ni mu odgovorila, in ko se je ozrl nanjo, je videl njene oči uprte v mizo. Droban, plah smehljaj j? ^ iz-
..аЗ '- " - - ;	Jerry Fetkovšek, laslnik
r. kovrstna per . ; јд sveža, prvovrstna jajca. Spreje- i 'П1Г..П0 naročila zrn •	za svatbe, bankete in veselice, itd.
MEKAJ POSEBNEGA; Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BVKOVX1K STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST/ 185th STREET, IV 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure; v nedeljo od 10. do 3. ure Izdelujemo glike tudi za potne llite in v idenllflkacijike ivrha
IZKAZ FINANČNEGA STANJA
THE
1кТЛ1>ТТ|
COMPANY
љ
HICAN ВШ
Z DNE 31. DECEMBRA 1952
IMETJE
Gotovina na rokah in v bankah........
nblipgcije Zedinjenih držav.....
V' ч.-'.-." vrednostni papirji.......
Posojila in odbitki..................
Lastovano bančno poslopje.....•......
Drugo »imetje......................
.	dobiček....................
R 'E.\ a za obiigacjje . .................
VL0C2 ..............................
"'n cavek Zed. držav in sklad posojil.
.....
$ 1,987,612.62 6.739.947.38
686,773.54 4.533.889.76 12,000.00 26.113.60
$13,986,336.90
. $ 300.000.00
300,000.00 115,521.75 51,369.16 . 12,573,310.71 136.681.09 #425J 17.8'^-
УЈ. da:^.o merchants znamke
The BAILEY Co.
JE NOVO! JE SENZACIJSKO!
_^ Lahek kot perje
ZLOŽLJIV LIKALNI
ansambel
MEYER - BILT-
Perfected Products
Deska, podloga, pokrivalo iz blaga in dodatno pokrivalo iz plastike






Prihrani čas, delo, prostor. Se postavi na hitro, na vsakršni ravni površini. Površina iz kovine, stojala podkovana z gumijem. Izvrstno za likanje v naglici ... primerno za apartmeii-te, šolo, itd.
BAILEY'S sedmo nadstropje in v vseh
• - '-ff rVafi
:? 4,986.336.90 Člani Federal Deposit Insurance Corporation
ZAVAROVANE DO $10,000.00 '
- ' C Lveiand Clearing House Association
:A VZHODIVI STRAIVI Vvenue 15619 Waterl« u Rd. ■.^t 93rd St., vogal Union Ave.
КОШМ JSEI SET! 5
Reprularno
f -y/'
DIREKTORJI THE NORTH AMERICAN BANKE:
Anton Grdina	Charles J. Lausche	Anthony J. Perko, M.D.
Joseph H. Lackamp	Raymond F. Breskvar Frank M. Jaksic
August A. Uranker,D.D.S.	Frank L. Grdina •	Frank Mramor
Edward W. Daniel	"	Michael Telich
Vsebujejo zaboj za kruh in žiiri kante. Bel finiš s lepim vzorcem vrtnice. Primerno za oživitev vaše kuhinje in za več prostora za shrambo.
POKLIČITE CHerry 1-3820 BAILEY'S sedmo nadstropje in v vseh oodružnicah


mlada žena ali dekle
dobi dobro delo v gostilni od 9. zjutraj do 5. popoldne. Plača po dogovoru.
Vpraša se na 7513 ST. CLAIR AVE. EN 1-9060
naprodaj je
5 debelih in pitanih prašičev, ki vagajo od 200 do 300 funtov.
Cena zmerna.
O
delo dobi
moški, ki bi čistil pisarniške sobe in skladiščne prostore.
drenik beverage
distr., inc. 23776 LAKELAND BLVD.
EUCLID, OHIO Pokličite: RE 1-3300 - Wl 3-0886
v najem
V NAJEM
se odda tri opremljene sobe, primerno za dvojico ali pečlarje. Zgoraj.
VPRAŠA SE NA 3883 E. 91 St., BR 1-6204
DELO DOBIJO MOŠKI
die makers
NA SREDNJE VELIKIH IN VELIKIH
dies tool room engine lathe operatorje machine repairmen die repairmen
Radi bi govorili tudi z mašinisti. Visoka plača od ure. čas in pol za nadurno delo. Dvojni čas ob nedeljah. Dobre delovne razmere; poleg dodatka za življenjske stroške. Dela na razpolago v obeh naših tovarnah — na
E. 93 ST. in WOODLAND AVE.
I in
1115 E. 152 ST.
Prosilci naj se zglasijo v naši glavni tovarni št. 1
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 ST.
TAPCO
COIT ROAD TOVARNA
ima dela za:
tool inspectors tool grinders tinners milling machine
operatorje surface grinders universal grinders miscellaneous machine hands
Morajo biti pripravljeni delati KATERIKOLI šift. Visoka plača od ure. idealne delovne razmere. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Urad odprt dnevno od 8. zj. do 5. pop.; v soboto od 8. zj. do 4. pop; v nedeljo od 8. zj. do 4. pop.
THOMPSON PRODUCTS, ING. 12818 Coit Rd.
v.
v* Л	a Odh* v •
CHICAGO, ILL. FOR BEST R^ULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
wanted to rent
RESPONSIBLE Couple, 3 lovely children, desperately need 4-5-6 room unfurnished apartment. W. or N.W. Moderate rental.
Mrs. Woolf — AUstin 7-0396
OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI