ar-
platana v sotovtal.
Cena 20.— lir
Spediz. in abb. po«t, I. jr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst> ulica Machiavelli 22-11, - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S, Anastasio 1-c •* tel. 30»39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 0-18127
Leto V. - Štev. 13
Trst - Gorica 30. marca 1951
Izhaja vsak petek
PAMETNA BESEDA
Svetovni tisk se je v preteklih
14	dneh obširno bavil s tržaškim vprašanjem. Velika večina listov se seveda odlikuje s svojim površnim poznavanjem našega vprašanja in le redki so, ki pravilno zapopadajn njegovo jedro.
Po londonskem sestanku je časopisje brez izjeme opazilo in podčrtalo razliko med prvotno marčno izjavo in njeno najnovejšo potrditvijo. Vsi so soglasni v tem, da je za rešitev tržaškega vprašanja potreben kompromis, ki ga celo sam Me Gasperi ne izključuje, saj je dejal, da je marčna izjava samo »pun-to di partenza«. Ob isti priliki je tudi izrazil svoje mišljenje, da je pač po njegovem bolje pričeti pogajanja z marčno izjavo v žepu kakor pa brez nje, kar pomeni, da predstavlja marčna izjava za službeno Italijo samo njeno maksimalno, ne pa njeno zadnjo zahtevo.
To je pravilno razumel jugoslovanski tisk. Beograjska »Politika« je v svoji številki z dne 16. t. m. odločno odklonila, da bi se pogajanja med Italijo in Jugoslavijo lah-Jeo pričela na podlagi marčne izjave. Isto je napravila še merodajnej-iii »Borba« dne 17. t. m.
Stvarno uveljavljanje italijanskih maksimalnih zahtev je s tem posta-
lo	nemogoče. V zraku visi nujna potreba po kompromisu, ki mora vsekakor biti tak, da ne bo popolnoma zadostil ne jugoslovanskim, ne italijanskim zahtevam. Vsaka drugačna politika je pri reševanju tržaškega vprašanja nemogoča.
Mnogo je listov, ki so prišli do takega načelnega spoznanja. Toda za sklepanje o tem, kakšen kompromis bi bil najboljši in obenem v danih okoliščinah tudi ostvarljiv, pa je potrebno globlje poznavanje tržaškega vprašanja, s katerim večina velikih uredništev ne razpolaga. Zato je svetovno časopisje, z redkimi izjemami, glede tega previdno molčalo in ni dajalo nobenih nasvetov za praktično obliko te kompromisne rešitve.
Eno izmed omenjenih redkih izjem pa tvori zelo ugleden angleški liberalni dnevnik » Manchester Guardian « . Ker se nahaja liberalna stranka v opoziciji, je njegovo pisanje lahko prosto raznih nenapisanih obzirov do angleške zunanje politike, ki vežejo do gotove meje celo glavno opozicijsko stranko, t. j. angleške konservativce in njihova glasila.
V svoji številki z dne 16. marca ugotavlja »Manchester Guardian«, da je kljub najnovejši potrditvi marčne izjave položaj ostal bistveno tak, kot je bil prej: Jugoslavija in Italija se o tržaškem vprašanju lahko sporazumeta, toda poleg njunega sporazuma je potreben še pristanek Sovjetske zveze. Brez privoljenja Moskve ne nune nihče iz-premeniti mirovne pogodbe. Kakor je znano, zahteva Sovjetska zveza njeno uveljavljanje, ne pa iz-premem.be. Ta dejstva so znana vsem vladam in tudi Italijanom. »Manchester Guardian« omenja nato moralni pritisk s strani raznih neofašistov, kateremu sta bila podvržena De Gasperi in Sforza pred svojim odhodom v London ter n-gotavlja, »da duh D’Annunzija in Mussolinija v nekaterih nikakor ne more umreti«. Ugotavlja pa obenem, da tržaško vprašanje nikakor ne bi v taki meri razburkalo italijanske javnosti, ako ga ne bi razni italijanski konservativni krogi, nezadovoljni iz vladino gospodarsko politiko in ogroženi z neizogibnimi socialnimi reformami, skušali brezobzirno izkoristiti v svoje sebične namene. Po pisanju »Manche-»ter Guardiana«, ki je tudi po na-tem mišljenju pravilno presodil zakulisje italijanske politike v trža-Hcem vprašanju, si je italijanska vlada na jasnem o tem, kaj se skriva za vsem kričanjem. Zato na eni strani stalno poudarja, da zahteva italijanski nacionalni interes, da se Trst vrne pod Italijo, na drugi strani pa ne kaže prav nobene naglice da bi tudi v resnici prišlo do tozadevnega sporazuma.
V nadaljevanju svojega članka ugotavlja »Manchester Guardian«, da so Jugoslovani v zadnjem času !X>kazali nekaj več popustljivosti do Italijanov kakor v preteklosti in podčrtava, da se je Titova »Borba«, ki ima v Jugoslaviji isto vlogo kakor v Sovjetski zvezi »Pravda«, izrazila za Svobodno tržaško ozemlje.
To končno uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja je po »Manchester Guardianu« tista pot, po kateri bo najlaže doseči tako zaže-Ijeni sporazum in mir v tem delu $veta. Nemogoče je nadaljevati v
nedogled z borbo med nacionalizmi. Jugoslavija in Italija imata interes, da Trst uspeva. Danes živi dobro, zahvaljujoč se stalnemu dotoku italijanskih lir in dolarjev. Toda to ne more trajati večno. »Najboljša rešitev bi bila napraviti iz Trsta ne samo Svobodno ozemlje, temveč tudi čimbolj suoi>odn.o trgovsko področje. Na koncu koncev bi od tega vsi imeli korist.« S temi besedami zaključuje »Manchester Guardian« svoj zanimiv in temeljit članek, ob katerem z zadoščenjem ugotavljamo, da se vendarle počasi v svetu uveljavlja na-ziranje, ki ga posebno naš list z vztrajnostjo in doslednostjo zagovarja že polnih pet let.
Ne samo Svobodno ozemlje, temveč tudi svobodno trgovsko področje, izločeno iz vseh carinskih meja, z veliko svobodo za finančne in blagovne transakcije, to je tisto, kar potrebuje ta z mejami in različnimi gospodarskimi politikami tako razbita Evropa in še posebno Srednja Evropa. Potrebuje ga danes, tu na meji dveh svetov, Vzhoda in Zahoda, potrebovala pa ga bo tudi jutri zaradi mozaika majhnih držav, v katere je tržaško zaledje razdeljeno. V Trstu so podani vsi pogoji, da se tako središče ustvari. To je v interesu obmejnih, zalednih, a tudi svetovnih trgovskih držav.	*	*	*
Komunizem mora pasti
Doslej so še usi, ki so stremeli za suetouno nadulado, propadli - narodna samozauest - uir odpora proti
zauojeualcem in izkoriščeualcem
Ze od 16. stoletja dalje je vsak narod na evropski celini, ki je imel količkaj izgledov za uspeh, krenil na pot svetovnega zavojevanja. Spanci so poizkusili prvi. Imeli so brezmejne prednosti. Pod njihovo oblastjo je bila skoro vsa zahodna polobla. Imeli so neizčrpne zaklade zlata in srebra, s katerimi so plačevali svoje vojake in podkupovali sovražnike. A kljub temu so propadli.
Francozi, ki so mnogo pripomogli k uničenju španske moči, niso potegnili iz španske usode izhajajočih naukov. Niso spoznali, da je za-vojevanje sveta po eni sami sili nemogoče. Za Spanci so sami krenili po njihovi poti. V tistem trenutku je pričelo njihovo izčrpavanje: sedemletna vojna, Napoleonov pohod
v	Rusijo in končno poraz leta 1870 je dokončno zrušil te francoske načrte, ki jih pa nekateri sanjači še do danes niso pozabili.
Za Francozi je prišla vrsta na Nemce. Najprej cesar Viljem II. in nato Hitler sta si nadela isto ne-
PERZIJA
Sarajevo Srednjega vzhoda ?
Se preden je korejska kriza dosegla svoj višek, so se oči najrazličnejših svetovnih opazovalcev začele upirati v Perzijo in Jugoslavijo, ki bi ju bilo treba smatrati za predmet možnega sovjetskega ek-spanzionističnega napada v smeri prodiranja proti .toplemu vodovju Sredozemlja in Indijskega oceana.
Položaj Perzije se ni zdel nikomur nevaren. Sovjetski vpliv je ■bil že pred leti potisnjen iz dežele ob zlomu stranke Tudeh, ki je računala v glavnem na oporo svojih pristašev v severnih pokrajinah, meječih na Sovjetsko zvezo. Odklonitev sovjetskega sodelovanja pri ustanovitvi nove petrolejske industrije je bil za Perzijo uspeh, ki je dokazoval zahodnemu svetu, da nastopa Perzija samozavestno, zavedajoč se v polni meri svojega težavnega položaja. Trgovinski sporazum s Sovjetsko zvezo, ki je bil sklenjen pred kratkim, je bil za ves svet nov dokaz, da hoče voditi Perzija uspešno politiko prijateljstva z Zahodom, hkratu pa uvajati stvarno politiko dobrih odnosov s svojo veliko severno sosedo SZ. Petrolejski vrelci niso bili predmet zaskrbljenosti, ker je perzijska vlada precej zadovoljivo zaključila pogajanja z angleškimi delničarji, na podlagi katerih je bila koncesija za črpanje bogatih perzijskih petrolejskih vrelcev podaljšana do
1.	1993. Perzija je namreč celo soudeležena pri Angkwperzijski petrolejski družbi z 48 odstotki deležev, medtem ko razpolagajo Angleži z ostalimi 52 odstotki.
To ozračje mednarodnega zaupanja v mirni razvoj srednjevzhod-nih prilik je nenadoma vzburkala vest o 'umoru perzijskega vladnega predsednika Razmare, znanega po svojem odklonilnem stališču do vseh najnaprednejših načrtov o po-državljenju petrolejskih vrelcev, virov stalne mednarodne napetosti na Srednjem vzhodu in ponavljajočih se notranjepolitičnih pretresov. Razmari ni mogoče očitati reakcionarstva, saj je sam svetoval šahu (kralju), naj razdeli obširna kraljevska zemljiška posestva svojim kmetovalcem, kar je šah v preteklem letu tudi napravil; če je torej Razmara nasprotoval podržav-ljenju petrolejske industrije, je to bilo zaradi tega, ker se je zavedal vseh nevarnosti, ki bi se jim Perzija s tem odločnim ukrepom izpostavila. Par dni za Razmaro je bil umorjen tudi njegov prosvetni minister in bil komaj preprečen atentat na novega vojaškega guvernerja v prestolnici, ki naj bi s pravkar proglašenim izjemnim stanjem skušal ohraniti red in mir v državi.
Prijeti atentatorji so vsi pripadniki skrajno usmerjene verske muslimanske bratovščine, ki se izživlja v duhu narodnih in verskih izročil v borbi za državno osamosvojitev od tujih, zlasti evropskih vplivov.
Dognano je, da je Perzija že zdavnaj dozorela za revolucijo, vendar je še vedno nejasna smer,
mogočo nalogo, ki je upropastila že španskega vojvodo Albo in oba Napoleona. Kot njuna predhodnika na isti poti, taiko sta tudi ta dva nemška vladarja v svojih nesmiselnih naporih pripeljala svojo državo po krvavi in naporni poti do propada.
Toda človek se ne nauči, dokler
vzročila odpor, in odpor je končno prinesel zmago tistim silam, ki so se borile za svobodo.
Poleg dejstva, da Amerika, britanska skupnost in Zahodna Evropa nekolikokrat presegajo sovjetsko industrijsko moč, da je napredek znanosti in tehnike v demokratič-
ki naj bi jo revolucionarni zalet ubral ob izbruhu usodnih dogodkov. Težko je odgovarjati na načelna vprašalna razmotrivanja, dali bo skorajšnja perzijska revolucija krenila po poti zahodnega ali vzhodnega socializma, ker se v a-zijskih državah vzhodni komunistični vplivi zamotano prepletajo z narodnimi in liberalnimi gesli zahodnega navdiha.
Nova perzijska vlada, ki je prevzela vodstvo državnega krmila v predrevolucionarnem ozračju, je čez noč izvedla podržavljenje petrolejske industrije z vso podporo dvora, parlamenta in senata. Gre za zgodovinsko dejanje, revolucionarnega pomena za Perzijo, ves Srednji vzhod in svetovno strategijo!
V	svetu so mučno odjeknile zahteve prizadetih angleških krogov, naj poseže Anglija s svojo oboroženo silo v perzijske dogodke in vzpostavi okrnjeno perzijsko notranjepolitično tradicijo, srednjevzhod-no varnost in svetovno ravnotežje!
Kaj pomenijo perzijski dogodki za Anglijo?
Ko si bomo odgovorili na zgornje vprašanje, nam bo vsaj razumljiva vznemirjenost Anglije v sedanjem nevarnem trenutku razpleta svetovnih silnic.
Anglo-perzijska petrolejska družba je razpolagala z največjo petrolejsko čistilnico na svetu na perzijskem zalivu in s površino sto tisoč kvadratnih milj izkoriščevanega perzijskega ozemlja, kar bi nekako odgovarjalo površini britanskega o-točja ali Jugoslavije. Družba je lani pridelala 32 milijonov ton nafte, to je približno 37 odstotkov vsega britanskega uvoza, potrebnega za industrijo in avtomobilski promet, zlasti pa za angleško sredozemsko mornarico.
Ce je na eni strani neupravičeno razburjenje laburistično preurejene Anglije za perzijski ukrep podir-žavljenja, je na drugi strani utemeljena bojazen, ki se nam poraja v srcu ob razmišljanju na pomen perzijskega petroleja za angleško industrijsko in vojaško zmogljivost.
Perzija — novo Sarajevo?
Odjeki perzijskega podržavljenja v bližnjem Iraku, kjer se poraja misel podržavljenja cvetoče ameriške petrolejske industrije, in v E-giptu, kjer je Sueški prekop resna ovira za sporazum med Egiptom in Anglijo, bi morda to nevarno prispodobo upravičevali, vendar je sarajevska prispodoba združena s takimi mednarodnimi odgovornostmi in grozotami, da jo izključujemo.
Želimo, da bi krenila Perzija v tem usodnem trenutku svetovnega razvoja po utrjeni poti zahodne demokratične socializacije ob ohranit-
vi	vseh ustavnih svoboščin, ker bo na ta način prispevala k ohranitvi miru v okviru nove azijske stvarnosti.
se sam ne opeče. Tako bi vsaj dokazovala zgodovina. Potem ko so Španija, Francija in Nemčija zavrgle konstruktivno delo, ki bi jim v vsakem primeru praktično zagotovilo procvit, in so se rajši odločile za tvegano pot svojih sanj, pa šedgj spet najdemo Sovjete, ki so bodisi nevede ali pa na podlagi napačnih računov stopili prav na isto pot. To je pot, ki mora v njihovem primeru prav tako kot v primeru drugih voditi do končnega padca.
Marsikdo bo ugotavljal: »Toda to pot imajo oni, ki hočejo zavladati nad svetom, vse karte v svojih rokah«. Tudi v vseh prejšnjih primerih se je zdelo tako. Toda v vsakem izmed prejšnjih primerov je sila rodila surovost, surovost je po-
nih državah uspešnejši in sigurnej-ši, ker nikomur ni treba verjeti v to, kar pade Stalinu v glavo, da so nekateri sovjetski viri važnih strateških surovin skrajno ranljivi z zavezniškimi napadi, kar velja posebno za petrolejska polja, pa je še neka druga zelo močna sila, ki bo Sovjetom končno izčrpala vse njihove moči.
To je narodna samozavest in ponos. Popolnoma jasno je, da bodo Poljaki, Cehi, Slovaki in Madžari ob prvi priliki zahtevali narodno neodvisnost, vsaj podobno, kakor je to že napravil Tito. Upravičeno lahko dvomimo, da bi se poljske armade borile za svoje rdeče gospodarje s kaj večjim navdušenjem
kakor pa so se svoječasno borile za carja. Sovjetska zveza ne bo imela opraviti s .tem pojavom samo v Evropi. Ali kdo resnično verjame, da bi se Kitajska, pa naj bo še tako udana komunizmu, pustila pa-polnoma zasužnjiti Moskvi? Kitajci so ponosen narod. Dokler jim Moskva lahko pomaga pri uresničevanju njihovih narodnih koristi, bodo šli z njo, toda takrat, ko bodo Sovjeti zahtevali določeno plačilo za svoje usluge, taikrat bodo tudi Kitajci napravili svojo kalkulacijo. Ali ne nakazujejo dogodki na korejskem bojišču že danes, da je Kitajcem dovolj nesmiselnega žrtvovanja kitajskih vojakov, ki so jih Sovjeti tako brezobzirno porivali v žrelo vojnega požara?
Zaradi nespametnega ravnanja nekaterih evropskih držav, ki se nikakor ne marajo odreči svojih k<>-lonijalnih posesti in prednosti v A-ziji, je nacionalizem postal gonilna sila azijskega komunizma. Samo Anglija predstavlja modro izjemo, ko je s priznanjem neodvisnosti Indije preprečila, da bi se podžgana nacionalna čustva 400 milijonov ljudi obrnila proti njej. Toda čim ibo Azija spoznala, da uporablja tudi Sovjetska zveza komunizem samo kot nov način za imperializem belih ljudi, se bo prav ta ista Azija obrnila proti Sovjetom.
Nacionalizem, sloneč na naravnih in neuničljivih težnjah vsakega naroda po svobodi, enakopravnosti 'n enaki pravici na blagostanje, je do vseh znakih poklican, da zada komunizmu odločilen udarec.
Po vseh teh ugotovitvah, ko imamo pred seboj na dlani potek dogodkov v Aziji, si še toliko teže predstavljamo, kako naj si razlagamo kot protikomunistično tisto politiko, ki odreka Slovencem v zamejstvu sploh, a tudi na Tržaškem, demokratično zadostitev o-menjenim naravnim narodnim težnjam, ki jih nezadovoljene komunizem nato vedno in povsod z uspehom izkorišča v svoje namene?
Britanske podržavljene zračne prevozne družbe so zaključile preteklo poslovno leto z izgubo 6 milijonov 500.000 angleških funtov. Prekooceanske zračne linije so zabeležile 5 milijonov izgube, britanske evropske zračne linije pa 1 milijon 364.000 funtov izgube. Zadevne izgube so znašale v letu 1949 14 milijonov, oziroma 2,763.000 angleških funtov. Kakor je videti, se je položaj v letu 1950. sicer izboljšal, toda izgube so še vedno velike, saj znašajo skupno nad 22 milijonov dolarjev ali okrog 14 milijard italijanskih lir.
Preiskava o prisilnem delu
Ekonomski in socialni svet Združenih narodov, ki zaseda v prestolnici čilske republike Santiagu, je sprejel dne 19. t. m. z veliko večino glasov resolucijo, ki določa sestavo odbora, ki naj preišče problem prisilnega dela v Sovjetski zvezi in v vseh onih državah, »kjer koli se tako delo vrši«.
Proti resoluciji so glasovale samo Sovjetska zveza, Poljska in Češkoslovaška, s čimer so dokazale, da se boje resnice in so s tem potrdile resničnost vseh obtožb, ki so hovim vladam.
Nenaden razpis volitev v Maliji
Kakor je znano, so na zadnjih parlamentarnih volitvah v Avstraliji, pred dobrim letom dni, zmagali liberalci. Toda večina v senatu je še vedno ostala v rokah delavske stranke. Ker pa je za uveljavljanje zakonov potrebno soglasje obeh zbornic, je bilo delovanje liberalne vlade zelo otežkočeno, deloma celo nemogoče. Guverner Avstralije, ki zastopa v Dominionu angleškega kralja, je spoznal kritičnost položaja in je ugodil upravičenim zahtevam predsednika vlade: dne 19. t. m. je razpustil poslansko zbornico in senat, dne 28. aprila pa bodo po vsej državi istočasno volitve v obe zbornici.
Shpb za ranjence na Koreji
Ranjenci imajo dvakrat večjo verjetnost na ozdravljenje kakor v drugi svetovni vojni
Sanitetni general zračnih sil Har-ry G. Armstrong je pred nedavnim izjavil, da imajo ranjenci na Koreji dvakrat večjo verjetnost na o-zdravljenje, kakor pa so jo imeli ranjenci v drugi svetovni vojni. Dosedanje statistike namreč kažejo, da umreta samo dva od sto ranjencev, ki jih pripeljejo v poljske ambulante, takoj za borbeno črto.
V	drugi svetovni vojni je znašala umrljivost ranjencev 4,5 odstotka, v prvi svetovni vojni pa osem odstotkov.
Številke nam torej dokazujejo, da je vojna zdravniška veda, ki mora pogostoma računati s težkimi okol-nostmi, v zadnjih desetletjih zelo napredovala. General Armstrong pripisuje velike uspehe zdravniške službe na Koreji posebno odlično organizirani službi za prevoz ranjencev v bolnice na Japonskem ali v Združenih državah. 95 odstotkov ranjencev, ki so bili doslej odpeljani s Koreje na daljše zdravljenje v bolnišnicah, je bilo evakuiranih z letali. To se vrši brez posebnih stroškov, kajti letala vozijo na Korejo nujne -tovore, pri povratku pa nalože ranjence, namesto da bi se vračala prazna. Na ta način opravijo ranjenci pot s Koreje na Japonsko v poldrugi u-ri, medtem ko bi po morju potrebovali za isto razdaljo 32 - 36 ur. Prevoz v Združene države pa traja povprečno 26 ur. Kaj pomeni to za ranjence, ki uživajo tako lahko v najkrajšem času odlično nego v najboljših bolnicah, si lahko mislimo.
Kako veliko nalogo je rešilo letalstvo s prevozom ranjencev, nam povedo sledeče številke: od začetka sovražnosti na Koreji pa do prvih dni letošnjega februarja mesca je bilo prepeljanih preko Tihega oceana na zdravljenje v Združene dr-
žave 18.000 ranjencev. Po pričetku ofenzive kitajskih komunistov pa so letala prepeljala v osmih dneh s Koreje na Japonsko 14.182 ranjencev in bolnikov. Rekord je bil dosežen v enem teh osmih kritičnih dni, ko so letala prepeljala v pičlih šestih urah 3.192 ranjencev.
Fishus in ljudska demokracija
Ce si pogledamo bliže fiskalna načela Sovjetske zveze, moramo začudeni ugotoviti, da ravna »domovina socializma«, vzorna dežela »ljudske demokracije«, »delavski paradiž«, s svojimi petičnimi državljani mnogo bolje kot z manj imovitimi sloji. Dohodarina se v Sovjetski zvezi dviga sorazmerno z dohodkom, ampak samo do naj-višjega dohodka povprečnega delavca. Po tem znesku se sorazmerni davek ne veča dalje, ampak ostane nepremično na skromnem deležu 13 odstotkov. Visoki funkcionarji in častniki, novi kapitalisti rdečega carstva, plačujejo torej sorazmerno manj davkov kot delavske množice.
Kot s svojimi nemočnimi davkoplačevalci doma je Kremelj tudi trd s svojimi x*>dl°žniki v tujini. Tako n. pr. mora 18 glavnih industrij v Madžarski in Romuniji, ki jih nadzira Sovjetska zveza s tako imenovanimi sovjetsko - madžarskimi in sovjetsko-romunskimi »skupnimi družbami«, vsako leto v naprej plačati Sovjetski zvezi predvidene dobičke, ne glede na to, kako se posli družb dejansko razvijajo.
Desti s Tržaškega
Položaj nabrežinske občine
Zopetna vzpostavitev domače -občinske uprave po drugi svetovni vojni pomeni za občino Devin -Nabrežina in tedaj za vse vasi, ki jo sestavljajo, važno pridobitev, ki jo moramo ohraniti za vsako ceno.
ZVU je vzpostavljeni občini prva priskočila na pomoč ne samo z gesli in .teorijami, marveč z gmotnimi sredstvi.
Ne smemo pozabiti, da so bile vasi Vižovlje, Mavhinje, Cerovije in Medjavas do temeljev požgane in opustošene ter da niso Nemci, jci so te vasi uničili, pustili rešiti iz pogorišča niti najmanjše stvari.
Občini je po mnogih posredovanjih pri ZViU uspelo, da imajo zdaj omenjene požgane vasi v' glavnem pozidane hiše in gospodarska poslopja, tako da zdaj mnogo laže rešuje stanovanjsko vprašanje kot pa pred štirimi leti. Za ostale požgane stavbe je v .teku akcija, da se jih čimprej obnovi.
Toda če je deloma rešen problem obnove za večino prebivalcev omenjenih štirih vasi, je vendar vprašanje stanovanjske krize še vedno zelo važno.
S tem v zvezi je tudi vprašanje luči in vode. Tudi ti dve vprašanji smo lahko rešili s pomočjo ZVU.
Važno je tudi vprašanje kamnolomov. Z neštetimi spomenicami in neposrednimi intervencijami pri ZVU smo vedno naglašali važnost ■te naše industrije. Več naših indu-strijalcev je prejelo obnovitveno posojilo iz EBP načrta, a razen tega je ZVU potrosila znesek 14 in pol milijona lir za široko krožno cesto, ki veže vse kamnolome s postajo na Križišču, kjer 'bo tudi nakladalna rampa.
V	industrijskem področju je zadeva brezposelnosti v zimskem času važno vprašanje. Zaradi tega so vse dosedanje in tudi sedanja uprava posredovale za to, da nudi ZVU tem brezposelnim delo in zaslužek. Pri sestavi programa za zimska dela sodelujejo vse politične skupine.
Posebno pažnjo polaga občina na
oočinske poti in kanalizacijo, ker so ta dela potrebna za razvoj tujskega prometa zlasti v Sesljanu in Devinu, dalje na ureditev šolskih učilnic, ljudskega vrta z otroškim igriščem, športno igrišče itd. Med druga taka dela spada tudi asfaltiranje in lzooljšanje cest po vsej občini, za kar je ZVU potrosila 400 muijunov lir, novega občinskega kopaašča, ki je v industrijskem Kraju nujno potrebno, razširitev in izboljšanje občinske klavnice in u-reditev živinskega trga s postavitvijo javne tehtnice. K temu moramo še dodati obnovitev vseh šolskih poslopij, vsega šolskega inventarja, kakor tudi vseh potrebnih šolskih pripomočkov. Pri izdajanju nakazil za šole ni občina stiskala, ker se zaveda važnosti vprašanja ljudske vzgoje.
Tujski promet je za vso občino velike važnosti. Ta gospodarska panoga nudi aktivno postavko v občinskem proračunu. Zaradi tega so se vse dosedanje in tudi sedanja občinska uprava trudile, da ta promet čimbolj razvijejo. Do zdaj je občina v okviru teh naporov največ prispevala Sesljanu in Devinu, toda skrbela bo, da bodo tudi ostale vasi deležne razvoja tujskega prometa. Pri tem prihaja najbolj v poštev Nabrežina, ki ima dobre avtobusne in železniške zveze ter dobro urejeno cestno omrežje. Manjka pa pravilno razumevanje tega važnega vprašanja pri lastnikih gostinskih obratov in to zaradi pomanjkanja uvidevnosti pri izboljšanju. Za Nabrežino je ta gospodarska panoga zelo važna, ker delo v kamnolomih stalno peša.
V	okviru občinske uprave deluje več odborov in pododborov. Med temi je občinska podporna ustanova, ki ima velik delokrog, saj skrbi redno za revne družine vse občine. Najrevnejšim nudi denarno podporo vsak mesec. Večkrat v letu pa razdeli najpotrebnejšim družinam v občini paket precej velike vrednosti.
Par besed še k proračunu občine za tekoče leto. Skupno je predvidenih 25 milijonov lir dohodkov. Od teh odpade na razne najemnine
960.000 lir. Tu je šteta tudi vsota 760 tisoč lir za najemnine kamnolomov. Gotovo je pri današnji vrednosti denarja to premalo, a ■treba je upoštevati, da so te najemnine določene po veljavnih pogodbah za dobo 30 let. Sele ko bodo te pogodbe zapadle, in prve zapadejo prihodnje leto, se bodo obnovile z novo primerno najemnino. Najbolj važen dohodek občine je brezdvomno občinska užitnina. Leta 1946 je prejela v ta namen znesek 1.5 milijona lir, preteklo leto se je pa ta dohodek dvignil na višino 14 milijonov lir. Letošnje leto upa, da se bo ta vsota še nekoliko dvignila. Da so se dohodki užitnine letno boljšali, je tudi zasluga občinske uprave, ki je s 1. septembrom 1949 prevzela izterjevanje u-žitnine v svojo režijo, medtem ko je prej imela to nalogo v zakupu italijanska državna ustanova. Za izvedbo te naloge se je nabrežinska občina združila z občinama Zgonik in Repentabor.
Vse vrste občinskih davkov znašajo 3 milijone lir letno. Letos predvidevajo 35 milijonov lir stroškov, in sicer:
Plače vsem občinskim' uslužbencem in razni redni obvezni izdatki
15	milijonov in 400 tisoč lir; voda
1.200.000 lir; javna dela, samo redno vzdrževanje, 3,700.000 lir; šole in otroški vrtci' 5,700.000 lir; zdravniška oskrba za uboge 1,900.000 lir; račun bolnic 1,800.000 lir; počitniška kolonija 1,500.000 lir; razni izredni stroški 3,800.000 lir.
Predviden je primanjkljaj 10 milijonov lir. Kakor druga leta je tudi letos občina naprosila ZVU, da odobri prispevek za kritje tega primanjkljaja. Lahko bi se sicer že letos približali proračunskemu ravnovesju, a nove naloge in nove potrebe v občini so to preprečile.
Poletni tečaji v Združenih državah
International Research Fund objavlja, da se bodo v maju in juliju začeli v Združenih državah dvo- do trimesečni študijski in strokovno izpopolnjevalni tečaji na kolegijih in univerzah. Šolnina bo brezplačna. Studijski programi so sledeči: socialno skrbstvo (obiski v bolnišnicah, dobrodelnih in razvedrilnih ustanovah na deželi in v mestu, študij kmetijske organizacije s posebnim ozirom na zadružno gibanje itd.), politične vede, gospodarstvo, vzgoja, tehnika, sindikalno gibanje v Združenih državah itd.
Kandidati morajo biti študenti a-
li	univerzitetni diplomiranci v starosti od 18 do 30 let. Prijave sprejema Zavezniška čitalnica v ulici Trento štev. 2, tel. 57-09, kjer je na vpogled tudi celoten razpis natečaja.
Studijske štipendije za Združene države
Zavezniška čitalnica objavlja tri natečaje za študijske štipendije v Združenih državah in vabi prizadete, da se o podrobnostih informirajo v Zavezniški čitalnici v ulici Trento št. 2, tel. 57-09.
Prvi natečaj razpisuje Stanford-ska univerza (Kalifornija) za štu-
Pozdravljeni, gospod general!
Te dni praznujejo Slovenci, Srbi in Hrvati deseto obletnico svojega vstopa v drugo svetovno vojno.
V	času, ko ste imeli malo prijateljev in ko je nacijašistični vojni stroj strl Vaše izmučene vojne sile na evropski celini, je Jugoslavija kot en sam mož vzkipela, drzno vrgla rokavico v obraz Hitlerju in Mussoliniju, ki sta družno z zraka morila Vaše nezaščitene žene in o-troke v domovini, in Vas ni vprašala, kaj ji boste za to dali.
Jugoslovanski narodi so se od dne strašnega bombardiranja junaškega Beograda in drugih odprtih jugoslovanskih mest do končnega Zloma skupnega sovražnika vztrajno borili ob Vaši strani. Naš krvni doprinos k Vaši in naši stvari v drugi svetovni vojni je izražen s strahotno visokim številom enega milijona sedem sto tisoč mrtvih, od teh dbe sto tisoč Slovencev in od teh devet in štirideset tisoč primorskih Slovencev!
Ob spominu na te žrtve, s katerimi ste se tudi Vi kot vojak in potomec stare britanske vojaške rodbine po svojem narodu povezali v ne-razdružnc bratstvo orožja in krvi s slovenskim narodom, Vam sporočamo svoj pozdrav.
Pozdravljeni, ko prevzemate težko dediščino generala Aireya na angloameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. »Demokracija« Vas pozdravlja v imenu vse slovenske demokratične■ javnosti tega ozemlja in Vam želi, da bi kot vojaški dostojanstvenik zavezniške sile in kot nositelj vzvišenega mandata Organizacije združenih narodov upravljali naše ozemlje v duhu zahodnih demokratičnih izročil in na podlagi načel pariških mirovnih dogovorov.
Vaše delo ne bo lahko, vendar se morete zanesti, da Vam bodo pri Vaših plemenitih prizadevanjih stali trdno ob strani vsi demokratični tržaški Slovenci.
Pri Vašem delu boste naleteli na najrazličnejše ovire, vendar Vam bo zavest, da koristite stvari demokratičnega sožitja vseh Tržačanov, dajala potrebno zadoščenje.
Ni. naša krivda, če Vam teh besed nismo mogli izreči ob priliki zadnjega sprejema tržaških časnikarjev na sedeli Zavezniške vojaške uprave. Odšli smo tiho, da se ne bi izpostavljali v vlogi nepovabljenih gostov.
Občni zbor Slov. dobrod. društva v Trstu
Slovensko dobrod. društvo javlja vsem svojim članom, da se bo vršil IH. redni
OBČNI ZBOR
v nedeljo 8. aprila t. 1. ob 10. uri v društvenih prostorih v ulici Machiavelli št. 22-11 s sledečim dnevnim redom:
1) Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika
2) Razrešitev staremu odboru
3) Volitve novega odbora
4) Slučajnosti
Apeliramo na članstvo, da se polnoštevilno odzove povabilu in s svojo navzočnostjo podpre vsestransko dosedanje in bodoče delovanje SDD.
Zamenjan je tudi poveljnik jugosl. področja STO-ja
Jugoslovanska časopisna agencija Tanjug poroča, da je za poveljnika Vojaške uprave Jugoslovanske armade jugoslovanskega področja Svobodnega tržaškega ozemlja imenovan podpolkovnik Mirko Stama-tovič.
Dosedanji poveljnik polkovnik Mirko Lenac je premeščen na drugo službeno mesto.
Egipt in tržaški velesejem
Egiptski tisk se je ob priliki obiska predsednika tržaškega velesejma inž. E. Sospisia obširno bavil s Trstom kot važnim trgovskim sre-’ diščem za Izmenjavo egiptskega in srednjeevropskega .blaga.
List »Bourse Egyptienne« prinaša članek pod naslovom »Trst vstaja v tretjič«, v katerem poudarja tradicionelno vlogo tržaških trgovskih krogov v svojstvu posrednikov svetovne trgovinske izmenjave. List hkratu navaja nato zanimanje, ki ga ima egiptska trgovina za srednjeevropska tržišča in Trst. V istem smislu piše med drugim tudi list »L’Observateur«. S posebnim poudarkom pa opisujejo vsi listi stoletno vlogo tržaške luke pri raztovarjanju in odpremljanju egipt-skega bombaža v vsa tekstilna središča Jugoslavije, Italije, Avstrije, Češkoslovaške, Madžarske, Poljske in Bavarske.
Zgonik
Pred leti, v času komunistične histerije in prenapetosti je bila v vsaki vasi tabla z napisom »Sten-čas«. Ponekod jih vidimo še danes. Pač pa so sedaj zabite ECA deske z razstavljenimi slikami, ki prikazujejo tehniko te ali one panoge z namenom, da seznanijo prebivalstvo o višini življenjskega standarda raznih narodov.
Hvalevredno je to, saj se podeželski ljudje našega Krasa zanimajo za življenje ostalih narodov, ni pa pravično, da ECA (najbrž po pred časom izdanim dopisom področnega predsednika) uporablja i-talijanščino na prvem mestu in z vidnejšimi črkami, slovenščino pa na drugem mestu z drobnejšim tiskom! Vprašamo se, ali se je postavila tudi ECA, ki je mednarodna ustanova za dvig gospodarskega življenja, na stališče italijanskega šovinizma glede slovenščine? Kaj ji ni poznano kot koristni mednarodni ustanovi, da prebivajo na Krasu samo Slovenci, ker gre enostavno preko tega in tudi ona pomaga izpodrivati slovenski jezik z naše rodne grude?
Sv. Križ
Večkrat smo se že oglasili -v našem listu z navedbo, katera javna dela so potrebna naši vasi. Tudi danes hočemo poudariti eno izmed neštetih ix>treb, in sicer: na Ske-denjcu je potrebna zidna ograja! Človek se vprašuje, kako to, da ni ograje na poti, od katere je 3 - 4 metre globok previs! V vasi smo izvedeli, da je bila prvotna zidna ograja odnešena med zadnjo vojno. V interesu zaščite otrok mora mestna občina čimprej pristopiti k temu delu in namestiti novo zidno ograjo, da s tem preprečimo razne nesreče.
Elektrifikacija našega podeželja
Glavni ravnatelj za civilne zadeve pri ZVU, general C. Charles Blanchard, je v četrtek dne 15. marca popoldne odprl električni ■tok po novem električnem omrežju v štirih vaseh dolinske občine, in sicer v vaseh Gročana, Pesek, Mač-kovlje in Prebenek.
General Blanchard je obiskal najprej Domjo, kjer je s pritiskom na električni gumb sprožil tok 10 tisoč voltov v novo napeljano električno omrežje. Nato se je odpeljal v Maekovlje, kjer se je sestal z ravnateljem družbe SVEM in z dolinskim županom. S pritiskom na gumb je sprožil električni tok, Ki bo služil tudi za cestno razsvetljavo.
Z razširitvijo električnega omrežja do teh vasi je uresničen del splošnega načrta ZVU za elektrifikacijo podeželja, ki ga izvaja družba SVEM s finančno pomočjo ZVU.
javno skladišče v Dolini
Oddelek ZVU za javne naprave je sklenil pred kratkim s krajevnimi podjetji šest pogodb za skupni znesek 23,118.928 lir, in sicer za popravo poškodovanih stavb in za dokončanje splošnega skladišča v Dolini.
v lanskem letu so odobrili vsega skupaj za nad 250 milijonov lir lakih posojil. Doslej so se za taka posojila posluževali zgolj proračunskih sredstev. Odslej pa bo Uprava za gospodarsko sodelovanje prvič dajala na razpolago sredstva za finansiranje malih tržaških tvirdk. Po sporazumu z Upravo za gospodarsko sodelovanje sedaj lahko odloča o teh posojilih ZVU brez odo-brenja Washingtona ali Pariza. Kakor je znano, mora namreč ta posojila, ki jih daje Uprava za gosp'v darsko sodelovanje večjim tvrdkam, predhodno odobriti Pariz ali Washington. Sedaj pa bodo po tem posebnem sporazumu lahko brez odloga odločili o prošnjah za posojila malih tvrdk.
Somerset Maugham:
»Sveti plamen"
Pred kratkim smo imeli v Trstu priliko videti film »Pravici je zadoščeno« (italijanski naslov: »Giu-stizia e fatta!«) in te dni je v Verdiju najstarejša še živeča in največja sodobna italijanska igralka in tragedinja Ema Gramatica nastopila v vlogi madame Tabret v Somerset Maughamovi drami v treh dejanjih »Sveti plamen«. Film in drama obravnavata isti problem, čeprav vsak v drugačni obliki in okolju. Film je celo izzval v Trstu javno debato v velikem slogu. Javni tožilec tržaškega sodišča, stolni župnik monsignor Labor, zastopnik pravnikov in zastopnik zdravniškega stanu so govorili ogromni množici v .kinu »Nazionale« o vedno bolj perečem vprašanju — evtanaziji, pravici do umora. Grda bese-
Od srede  do srede.
Slovenslto dobrodelno društio s Trstu
ponovi v nedeljo 1. aprila 1951 točno ob 17. uri v koncertni dvorani »Ljudskega doma« v ulici Teatro Romano — sedež Zavezniške vojaške uprave — Vhod »B«
veseloigro v tieh dejanji.h
STARI GREHI
iSpisal: dr. Josip Stolba
Osebe:
ZAPOTOCKY, častni konzul KUCERA, jjolkovnik NOVAK, bivši tovarnar KATRA, hišna pri Zapotockem KRUPICKA, sluga pri Kučeri EMA MRACKOVA NIMRTONiDLOVA, vdova SOULOVA, vdova RUDOLF HORLIVY, inženir
Režija: Kralj Vladislav
KRALJ VLADISLAV VIKO SVAGELJ REBEC SLAVKO IZ A KRALJEVA BERTOK MARIJ TEA RISTIČEVA ROZA STOPAR TONCI TURKOVA STRUNA D.
Dejanje se godi v avstrijskih časih v Pragi.
Igra je žela pri prvi vprizoritvi jako velik uspeh in zbudila pri občinstvu ogromnega smeha!
Vstopnice dobite:
V T r s t u : Na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11, tel.
62-75. —	V tiskarni »Adria« v ulici S. Anastasio
štev. 1-c,	tel* 30-39. — Pri vseh odbornikih	in	za-
upnikih društva.
V Barkovljah: Mirodilnica T. Scheimer, ulica Cerreto 2.
Na	Opčinah	:	Trgovina	A. Kalin, ulica Hermada 14.
V Nabrežini	:	Trgovina	Bratje Trčon, Nabrežina št. 124.
V Bazovici : Trgovina Mahnič.
OPOZORILO:
S.D.D. pripravlja za 25. aprila t. 1. Sommerset Maughamovo dramo v treh dejanjih: SVETI PLAMEN v režiji V. Kralj-a.
dente od 18 do 25 let, ki bi hoteli prebiti brezplačno eno akademsko ■leto na navedeni univerzi in se izpopolniti v političnih, socialnih, mednarodnih in gospodarskih vedah. S potrebnimi listinami opremljene prošnje morajo biti predane navedeni univerzi do 15. aprila.
Drugi natečaj razpisuje ženski kolegij Brin Mawr (Filadelfija) /a študentke, ki se zanimajo za biologijo, arheologijo, kemijo, psihologijo, geologijo, liziko, filozofijo, politične vede, gospodarstvo in tuje jezike. Štipendija znaša 1150 dolarjev, kar zadošča za stroške ves čas trajanja tečaja. Prošnje je vložiti opremljene z listinami do 1. a-prila.
Tretji natečaj nudi študentom in diplomirancem v starosti od 18 do 30 let 8 do 12 tedenske poletne tečaje na raznih ameriških univerzah in kolegijih na raznih študijskih in praktičnih področjih. Prošnje je -vložiti do 1. maja pri uradu International Research Founda v Rimu.
Sklad za posojila malim in srednjim trg. podjetjem
Zavezniška vojaška uprava objavlja, da je določila 150 milijonov lir v krožni sklad za posojila malim in srednjim trgovskim podjetjem za nakup strojev in finansiranje njihovih načrtov za modernizacijo in izboljšanje. Za ta posojila bodo plačevali tri odstotne obresti, dobijo jih pa lahko za dobo od treh do petnajstih ali dvajsetih let, kakor bo pač značaj teh posojil.
S tem posojilnim skladom bo Zavezniška vojačka uprava nadaljevala pomoč, ki jo daje že sedaj v n-bliki ix>sojil. Od decembra 1948 je ZVU odobrila malim in srednjim podjetjem posojila v skupnem znesku 570 milijonov lir v Trstu. Samo
da »umor«, a nekako mila beseda »evtanazija«. V smislu te besede je »umor« krona čuta usmiljenja in višek človeške nesebičnosti, umor, s katerim oseba napravi konec neznosnemu trpljenju ali neznosnemu položaju druge, nadvse drage osebe. Kolikokrat se to zgodi? Kdo ve? Zdravnik dr. Harvester v drami »Sveti plamen« prizna odkrito majorju Lincolnu, da se to večkrat dogaja, kot si svet to misli in da je zdravniška veda glede tega zelo uvidevna. Ker pa človek ni popolno bitje, je zakon tudi v tem primeru neizprosen in ne priznava človeku te pravice, ki bi v zlorabi predstavljala sankcijo najstrašnejšega med zločini — umora. Zato je tudi javna debata bila le obravnavanje vidikov in ni mogla priti do sklepnih zaključkov. Na vsak način pa je dokazala ogromno zanimanje občinstva — in sicer najbolj različnih ljudskih plasti — /a ta psihološko-čustveni problem.
Tržaški Slovenci bomo imeli kmalu priliko, da vidimo na deskah Avditorija v Ljudskem domu omenjeno dramo Somerset Maughama. Dne 25. aprila bodo v drami »Sveti plamen« v režiji Vlada Kralja nastopili občinstvu že znani igralci iz »Starih grehov«. Tako bo tudi naše občinstvo lahko presodilo dejanje matere Tabret in doumelo krasoto strašnega dejanja, kadar se tako dejanje dovrši v imenu naj-nesebičnejše ljubezni do trpečega sočloveka.
Določitev prispevkov v poljedelstvu za leto 1951
Ukaz ZVU štv. 48 določa višino prispevkov v poljedelstvu za leto 1951. Celotno besedilo ukaza bo objavljeno v prihodnji številki Uradnega lista.
■21. MARCA: Zaradi stavkovnega gibanja je francoska vlada odredila civilno mobilizacijo železniškega osebja. — Moša Pijade izjavlja * Parizu, da Jugoslavija se ne bo pogajala na podlagi vnaprej sklenjenih dogovorov. — SZ odklanja vrnitev 670 ameriških ladij. — Finska vlada je podala ostavko zaradi izstopa socialističnih ministrov. — Zahodni nemški kancler Adenauer obišče uradno Rim. — Načelnik pakistanskega generalštaba Akbas«. Kan pride pred vojaško sodišče pod obtožbo, da je hotel uvesti vojaško diktaturo. — V Parizu razpravljajo namestniki o razorožitvi velesil.
22. MARCA: Francoska vlada je zaradi nepričakovanegc stavkovnega gibanja u-kinila vse velikonočne dopuste zt. oborožene sile in policijo. — Odslej se bodo namestniki štirih zunanjih ministrov sestajali v Parizu na tajnih sejah. — Čete OZN naletavajo na celi korejski fronti samo na šibek komunistični odpor. — Po angleškem mnenju bi bilo potrebno posvetovanje, predno bi st sile OZN odločile za prestop 3S. vzporednika na Koreji; vendar pt tega stališča »ni mogoče slepo upoštevati«. — Saragatovi socialisti s t zopet pomišljajo, da bi izstopili u italijanske vlade. — Kanada bo popolnoma opremila eno italijansko pešadijsko divizijo. — Jugoslaviji je zaprosila v ZDA za 30 milijonov dolarjev industrijskih proizvodov.
23. MARCA:	Vrhovni poveljnik sil OZN na Koreji Mac Arthur predlaga sestanek s poveljnikom severnokorejskih sil za sklenite* premirja. — V Franciji se delavski nemiri nadaljujejo„• stavka železničarjev je podaljšana; delavstvo ni zadovoljno z vladnimi sklepi glede minimalnih mezd; tudi v Alžiru je izbruhnila splošna stavka. — Nad Atlantikom je izginilo ameriško letalo s 53 potniki. — Jugoslovanska zunanja trgovina je dosegla predvojno raven. — Zaradi izvršene čistke so bili odstavljeni trije ru-munski ministri.
24. MARCA: Svetovno javno mnenje ne vidi nepremostljivih težkoi za mirno rešitev korejskega vprašanja, zlasti odkar je general Mac Arthur dal pobudo za sklenitev premirja na bojišču. — Francoska vlada išče rešitev vprrašanju, kako najti vire za povišanje dajatev državnim nameščencem, da jih s tem odvrne od grozečega stavkovnega gibanja. — Na sestanku namestnikov v Parizu zopet odklanjata a-meriški in angleški zastopnik vsako zvezo med tržaškim vprašanjem in vprašanjem avstrijske mirovne pogodbe. — Neznano letalo je odvrglo letake v tujem jeziku nad srbskim ozemljem.
25. MARCA: V sirijski prestolnici Damasku so neznanci težko poškodovali z dinamitom poslopje a-meriškega poslaništva. — Papež Pij XII. je javil svetu svojo velikonočno poslanico, s katero poziva sprta ljudstva, naj navežejo zopet bratske stike v korist svetovnega miru. — Na Koreji so izbrane juž-nokorejske sile že prekoračile 38. vzporednik. — Nemški fizik Richter vodi argentinska atomska raziskovanja, ki temeljijo na termo-reaktorski tehniki jedrne cepitve.
—	Za primer, da bi saragatovski socialisti izstopili iz italijanske vlade, bo De Gasperi izvedel samo delno rekonstrukcijo vlade.
26. MARCA: V južni Perziji je proglašeno obsedno stanje; v zadnjem trenutku so preprečili atentat na prestolniškega vojaškega guvernerja generala Hejazija; osebje angleške petrolejske družbe »Ira-nian Oil Company« stavka. — Vrnilo se je v Beograd jugoslovansko parlamentarno odposlanstvo, ki je pod vodstvom Moše Pijade obiska* lo Anglijo in Francijo. — V Zagrebu so začeli s procesom proti skupini kominformistov, ki so sodelovali z madžarsko obveščevalno službo; v tej zvezi omenjajo tudi tržaškega komunističnega prvaka Vida-lija. — Na Koreji se kitajske čete ne umikajo več; prevladuje pa mnenje, da se bodo v kratkem začela pogajanja za sklenitev premirja, katerim bi sledilo reševanje vseh vprašanj Daljnega vzhoda; pri vsem tem ne izključujejo možnosti zamenjave Mac Arthurja z gen. Ridgwayem.
27. MARCA:	Pred desetimi leti
se je Jugoslavija junaško uprla zmagovitim nacifašističnim silam in se pridružila protiosnemu bloku, s čimer je bistveno pripomogla k razvoju druge svetovne vojne. — Anglija bo verjetno ob javila nov poziv Kitajski za ureditev korejskega vprašanja. — Stavke v Franciji se nadaljujejo. — V Parizu bi namestniki treh zahodnih zunanjih ministrov razpravljali tudi o tržaškem vprašanju, če pristane SZ na vključitev na dnevni red vprašanja oboroževanja balkanskih držav
—	sovjetskih zaveznic. — Francoski vladni predsednik Auriol je prispel v ZDA.
27.
MAREC 1941
Nadaljuj se borba neprestano! Naj zgodi se, kar ne more biti, Naj požre nas peklo, vrag pokosi, Na grobovih spet bp cvetje vzklilo Za bodoče ktero pokoljenje!
(Peter Petrovič Njegoš: Gorski venec)
Kdor se spominja onih težkih, mračnih mesecev leta 1940-41, ki so sledili kapitulaciji Francije, trenutkov, ko se je samo še osamljena Anglija, otok v pravem pomenu besede, .upirala besnim Hitlerjevim napadom, ta bo razumel, da se ie samo na Balkanu, v legendarnem gnezdu svobode, lahko dogodilo nekaj tako neverjetnega in nemogočega, kakor je napravila Jugoslavija.
Narodi, katerim danes mnogi plitve modrosti polni svetovnjaki očitajo, da nikdar niso poznali ne svobode ne demokracije, ter skušajo s tem pred svojo vestjo nekako o-pravičiti svojo soodgovornost za zmago tiranije, pod katero danes tiče jugoslovanski narodi, so takrat izvršili dejanje, pred katerim je osupnil ves svet. 15 milijonska, v marsikaterem pogledu ne najbolj napredna in gospodarsko nerazvita država, ki je razpolagala s temu svojemu stanju odgovarjajoče > premljeno vojsko, si je upala v trenutku Hitlerjevega največjega zmagoslavja preklicati podpise, ki so jih dali nekateri njeni kapitulantski .politiki,- sprejela je raje sigurno smrt in -trpljenje mnogih svojih Sinov, kakor pa da bi za ceno miru prodala svojo čast in zvestobo načelom svobode in pravice!
Svetu je zastala kri v žilah. Kaj bo? Videli pa so, da so Jugoslovani ostali mirni, da so z odločnostjo
sprejeli žrtev, za katero so se odločili. Sledil je val navdušenja. Radijske postaje vsega sveta, od Moskve pre-ko Londona pa do Wa-shingtona, so obsipavale jugoslovanske narode z vsemi mogočimi pohvalami in obljubami. Tujina je občudovala pogum, ki je preveval tvorce tega dejanja.
Po zaključku vojne smo imeli priliko citati precej spominov na ta zgodovinski dogodek, med posameznimi tvorci 27. marca in njihovimi nasprotniki je bilo izmenjanih tudi nekaj zelo neokusnih očitkov. Toda nekaj je sigurno: komunisti niso imeli za 27. marec prav nobene zasluge! To priznava posredno v svojih spisih tudi Edvard Kardelj, ko pravi, da takrat razmere še niso bile zrele za postavitev ljudske vlade ter so prišli zaradi tega na površje »reakcionarni elementi«.
Prav tako ne more nobena laž, ki jo čitamo v teh dneh v komunističnem časopisju, prikriti resnice, da so komunisti odporno silo jugoslovanske vojske sistematično slabili, ne pa jača-li. Ne pozabimo, da so bili takrat Sovjeti še pobratimi Hitlerja in komunisti vsega sveta so delovali za rušenje »kapitalistične imperialistične« fronte Zahoda. Komunisti nosijo glavno odgovornost za razpad francoske vojske, oni so bili avtorji znanega gesla »Pour-quoi?« (»Zakaj?«), s katerim so demoralizirali francoske vojake, komunisti so bili tisti, ki so v najkri-tičnejših dneh Jugoslavije mnogo pripomogli k tako nepričakovanemu razpadu jugoslovanske vojske. Kdor je poznal n. pr. razmere na Hrvaškem, ta ve, da so bili komunisti, kar zadeva sovraštvo do ta-
kratne Jugoslavije, dolgoletni zavezniki onih istih frankovcev, ki so se pod Paveličem tako žalostno izkazali.
>Pač pa je treba na drugi strani priznati komunistom, da so znali mojstrsko izkoristiti 27. marec za svoje namene. Toda ti nameni so bili kaj malo v skladu z ideali, ki so napotili najboljše dele jugoslovanskih narodov, da so odobravali upor proti tiranu, ki je hotel Jugoslaviji upogniti tilnik. S tem, da si prisvajajo 27. marec kot svoj praznik, izvršujejo komunisti veliko prevaro. V izrabljanju 27. marca je začetek onega drugega še večjega in tragičnejšega potvarjanja, ki so ga komunisti zagrešili s svojim zavestnim izkoriščanjem gesla o »O-svobodilni fronti«. Jugoslovanski narodi, a z njimi deloma tudi mi,
so drago plačali to komunistično igro. Edina resnična veličina jugoslovanskega komunizma je zapopa-dena v teh in podobnih velikih goljufijah, ki jih je zagrešil nad lastnimi narodi.
27.	marec, podvzet zato, da ohrani Jugoslovanom svobodo, da razširi to oblast svobode tudi na druge dele jugoslovanske zemlje, kjer so jugoslovanski rojaki takrat ječali pod fašistično in nacistično o-blastjo, je prinesel vse drugačne sadove, kakor pa so bili tisti, kakršne so Jugoslovani sami pričakovali in kakršne jim je tujina takrat tako širokogrudno obetala. Trpljenje in žrtve še niso dobite svojega plačila!
Toda kjer se je že enkrat zgodi-
lo,	»kar ne more biti«, tam se bo zgodilo tudi drugič. In svet bo zopet gledal! O tem smo trdno prepričani, kajti na Balkanu ne žive ovce, na Balkanu žive sokoli, ki jim nihče ne bo mogel za dolgo preprečiti, da ne bi poleteli svobodi in soncu nasproti!
Slopenci pod benešho republiho
Slovenska beseda
Nov preobrat v sovjetskem poljedelstvu
Angleški časopisi poročajo o novem važnem razvoju sovjetske družbe. Gre za sovjetskega kmeta, ki je v zadnjih tridesetih letih doživel že najraznejše pretrese. Ruski kmet v zahodni Rusiji ali kmet v Ukrajini, ki je danes v srednjih letih, je doživel najprej revolucijo, razdelitev velikih fevdalnih posestev in državljansko vojno, nato kolektivizacijo, ko . je bila kmetom razdeljena zemlja znova vzeta in ko so milijoni kmetov v svojem obupu zaklali svojo živino. Prišla je druga svetovna vojna, ko so Nemci zopet razdelili kolektivno zemljo, a le za kratek čas, ker so jo po vojni Sovjeti zopet združili. Skozi vse te spremembe se vije dvojna nit. Na eni strani je pritisk sovjetske države, da napravi iz kmetije socialistično podjetje in iz kmeta zgolj industrijskega delavca, na drugi strani pa odpor kmeta, ki skuša držati svojo družino skupaj kot delovno edinico in zemljo z njenimi plodovi v rokah družine. Na eni strani stoji umstvena in materialna sila. na drugi strani prirojeni instinkt, trmoglavost in potrpežljivost. V tej dolgi borbi je prišlo zdaj do nove stopnje. Komunistična partija se je odločila, da združi sedanja kolektivna gospodarstva ali kolhoze v večje enote. »Pravda« piše, da so lani v Ukra-
jini združili 20.312 kolektivnih gospodarstev v 7.812 gospodarstev. Enaka poročila prihajajo iz drugih okrožij. Ta razvoj se je kazal že od lani, ko je »Pravda« grajala člana Politbiroja Andrejeva, da je pri kolektivnih gospodarstvih pospeševal delo v majhnih skupinah namesto v velikih poljskih brigadah. Nato je prišla izjava Kruščeva, glavnega partijskega izvedenca v poljedelstvu, da je treba mala kolektivna gospodarstva združiti. Vse kaže, da se je stara kmečka tradicija poslužila vojne in prišla zopet enkrat na dan.
Zato so se sovjetski oblastniki odločili znižati število kolhozov in jih združiti v večja gospodarstva, zmanjšati zasebno lastnino, tako imenovane -ohišnice; tem večjim kolhozom nameravajo dodeliti še več partijcev za vodstvo, da bodo mogli držati poljedelske sužnje na vajetih in iztisniti iz njih čim več za državo. Seveda govorijo, da bodo novi veliki kolhozi, ki bodo obsegali do 20.000 ali celo 30.000 oralov, imeli imenitna nova »poljedelska mesta« s šolami, klinikami, športnimi igrišči, kulturnimi domovi. Toda to je pesem bodočnosti; v bridki resničnosti pa vidi kmet le zmanjšano družinsko last, več prisilnega dela in več biričev, ki ga bodo priganjali.
» Kako lepa je slovenska beseda, pa vendar jo še mnogi zaničujejo!
Ste že kdaj opazili, kako dobro nam de, če jo. slišimo na tujih tleh? Kako žalostno je zato, da mnogi zavržejo svoj materinski jezik, namesto da bi ga spoštovali in še pri tujcih zanj iskali spoštovanja! Koliko Slovencev je, ki se za svoj je-.zik ne zmenijo več, kakor hitro so izven domovine! Take ljudi je treba spreobrniti, dopovedati jim, da je slovenska beseda lepa in vsega spoštovanja vredna. Postreči jim je treba z dobrimi vzgledi. Povedati jim je treba, da človek, ki zataji svoj materinski jezik, ni vreden spoštovanja.
Nekoč sem bila s sestrično v Italiji. Sli sva se smučat. Bili sva z neko družbo Barkovljanov. Ko smo se vračali, je snežilo in vlak je vozil zelo počasi. Vožnja je bila torej dolga in da bi si preganjali dolgčas, smo si pripovedovali pravljice.
Govorili smo v italijanščini. Poleg mene je sedel nek petleten deček. On je posebno rad poslušal to pripovedovanje. Vsak ud družbe je moral kaj povedati. Največ zgodb sem povedala jaz. Takrat sem imela posebno veselje za. pravljice in sem jih res mnogo znala.
•Slednjič sem hotela povedati neko pravljico, ki smo jo vzeli v šoli. Rekla sem torej svojim poslušalcem, seveda v italijanščini: »Povedala bi vam prav lepo pravljico, pa je ne bom znala povedati lepo, ker sem jo č ital a v slovenščini.«
Vsi so se spogledali in me začeli spraševati, kam hodim v šolo, v kateri razred in druge podrobnosti. Nato pa so me prosili, naj jim pripovedujem pravljico v slovenščini.
Začela sem pripovedovati. Vsi so kakor zamaknjeni strmeli vame. Pripovedovala sem pravljico v lepi slovenščini, da je bilo slišati, kot da jo pripovedujem iz odprte knjige. Pravljico sem znala namreč skoraj na pamet. Ko sem jih tako gledala, kako vneto me poslušajo, sem bila sama sebe vesela, da znam v slovenščini tako dobro pripovedovati. Ko sem svoje pripovedovanje končala, so vsi hvalili pravlji-
co in mene. Vsi so me razumeli, vsi so bili — Slovenci!
Bilo mi je hkrati veselo in žalostno pri srcu. Vsi Slovenci, a smo. vsi govorili vse doslej — italijansko!
Zdaj smo se začeli pogovarjati v slovenščini. Tudi drugi so znali kar naenkrat pripovedovati v materinskem jeziku. Odslej smo se celo pot pogovarjali samo v slovenščini. Vsem je govorica lepo tekla in bili smo veseli.
Takrat sem bila še majhna. Nisem se še prav zavedala, kako sem ■bila prav jaz tista, ki sem s svojo otročjo preprostostjo ganila srca vseh prisotnih. Prav otroka je bilo treba, da jim je pokazal, kako je slovenska živa beseda lepa in tekoča in vsega spoštovanja vredna.
To sem vam hotela povedati, da bi vam postalo jasno, kako smo prav mi dijaki tisti, ki moremo ■mnogo pripomoči, da se bo naša govorica širila in da se je naši bratje Slovenci ne bodo sramovali. Z živim vzgledom, pogumno, jim moramo pokazati, kako je treba nastopati, da si 'bo naš jezik povsod pridobil ugled. Mi smo mladi, od nas je mnogo odvisno. Zavedajmo se tega!«
Fonda Vijolica, lil d Iz »Literarnih vaj« dijakov slovenske nižje gimnazije v Trstu, 11J2.
IZŠLA JE
..Slonenslia lirska pašam"
Vinka Beličiča v založbi SPM
Dobite jo v knjigarnah Stoka in Fortunat in pri založnici v u-lici S. Anastasio 1-c, tel. 30-39.
C e n n L 400.
Sama se vladajoča Slovenska Benečija se je prostovoljno podredila Beneški republiki, ko se je razkrojila patrijarška oblast.
Zanimivo je dejstvo, da se Lan-darska in Mjerska banka nista podredila Beneški republiki hkrati z mestom Čedadom in ostalo Furlanijo že 11. julija 1419, ampak šele leto .pozneje, t. j. 15. avg. 1420 na svojo roko, potem ko sta si zagotovili priznanje starih pravic in privilegijev od strani nove državno oblasti beneške republike. Tako je Schiavonija ali Slovenska Benečija ostala upravno in sodnijsko popolnoma avtonomna, docela ločena od Furlanije in je sama odločala o svoji usodi.
Beneška republika si je takoj pridobila vdanost in spoštovanje od strani beneških Slovencev, ker jim je ne samo potrlila vse stare privilegije, ampak jim je dala še novih. In vse to je ostalo do padca Beneške republike. Beneška republika je z veliko zvestobo spoštovala vse obveznosti do Landarske in Mjerske banke, tudi ščitila je njih avtonomijo pred Čedadom in Furlanijo, ki ista vedno prežali nanjo, da bi jo Slovencem uničili. Ce pregledamo številne uradne zapiske beneške republiške vlade od leta 1420 do dekretov zadnjega beneškega dole ja Ludovika Manin (9. marca 1796), ugotovimo, da s.ta Landarska in Mjerska velika županija bili »ab immemorabili« državici 'zase. V nekem zapisniku iz leta 1732, kjer so imenovani vsi tisti, ki so dolžni dajati vojake za skupno obrambo domovine, »Schiavonija« ni niti imenovana.
Beneška Slovenija je imela samo to obveznost do republike, da je varovala vzhodno mejo, zlasti prehode: Podbonesec, Livek, Klinac, Klabučarje in Sv. Nikolaja nad Sv. Lenardom, za kar je potrebovala le 200 oboroženih mož. Republiki ni plačevala davkov, ne drugih dajatev.
Izmed številnih doževih dekretov je treba navesti nekatere v potrdilo gori navedenih trditev:
Dožev dekret z dne 12. oktobra 1658 pravi, da so prebivalci nadi-ških sodolin »separati no n solo dal territnrio stesso di Cividale, mm dalla Pa tria ancora«.
8. 2. 1660 je beneški senat potrdil, da »Convalli (sodobne) debbano in-tendersi separate dal Territorio, Citta e Patria«.
2. 3. 1662 se presidenti dvajsetin »savi« se sklicujejo na vse prejšnje dekrete do onega 22. sept. 1492 in jih za vse potrjujejo. Isto, z istimi besedami ponavljajo ducali-dekrefi leta 1663, 1665, 1715, 1720.
2.	6. 1788 je bila izdana »Termi-nazione«, ki jo je potrdil beneški senat dne 11. junija istega leta. Tu se .izrecno pravi, »che la Schiavo-nia c orne una nazione diversa e separata dal Friuli si governa da se«. (Vide: Podreca, Slavia Ital., str. 66.)
•Slovenski Benečani so se zavedali svojih ugodnosti in so bili vedno navdušeni za Republiko, ki jih je ščitila pred vsakim sovražnikom. O potrebi so dokazali svojo zvestobo s .tem, da so ji priskočili na pomoč z vojaki in s tem si zaslužili uradno pohvalo od strani Republike.
Vedno so beneški Slovenci bili na straži tudi za obrambo svojin
pravic. Cim se je pokazala nevarnost, da se Čedad ali Videm nameravata vmešavati v njih razmere, so sklicali parlament pri Sv. Kvi-rinu. Izbrali so dva ali več odposlancev, ki so takoj romali naravnost v Benetke. Doževa vrata so jim bila vedno odprta in po nekaj dnevih so se spet povrnili zmagoslavni domov z novim dekretom, ki jim je potrdil stare pravice. Za stroške odposlancev je skrbela »narodna blagajna« (»Cassa nacjonal«).
Beneška republika se je zavedala važnosti zvestobe obmejnih podanikov. Da si pridobi in ohrani to vdanost in zvestobo, jim je potrdila, ohranila in branila najširšo avtonomijo. Spoštovala je vero, navade, jezik beneških Slovencev in se ni prav nič vmešavala v njih razmere.
Beneški Slovenci so se počutili srečne in zadovoljne v Beneški republiki neprimerno bolj kot njih slovenski sorojaki pod Avstrijo i» zato so ljubili, spoštovali in branili svojo beneško zaščitnico skozi 400 let. To spoštovanje in vdanost sta jim prešla v meso in kri.
Na to 400-letno vdanost se sklicujejo današnji .raznarodovalni šovinisti, a ne navajajo razlogov ze to zvestobo in ne primerjajo ravnanja Beneške republike s Slovenci z ravnanjem njih naslednice Italije, ki jim je vzela vse narodnostne pravice in danes niti slišati noče, kaj beneškim Slovencem pripada .tako po zgodovini kot po naravnem pravu.
NAŠE RASTLINE
Gornik
'Gornik ali medvedji grozdič, medvedje uho in jagodičica, lat. na receptih: »Folia uvae ursi«, je nizek grm, podoben grmu brusnice s precej dolgimi vejami, ki nosijo vedno zelene, kratko pecljate, gole, zgoraj temno, spodaj svetlozelene liste. Ti imajo mrežaste žile, ki so na spodnji strani rjavkaste. Cveti so beli in rožnato rdeče obrobljeni ter so zbrani v visečem grozdu. Plodovi so jagode, ki so živordeče barve. Le redko kdaj so bele.
Gornik iraste po močvirjih in •prav tako tudi po peščenih iglastih gozdovih, po ravnicah in gorovjih, včasih tudi blizu 3000 m visoko.
V	zdravilne svrhe nam služijo gornikovi listi, ki jih nabiramo od aprila do julija in sušimo v senci. Vsebujejo precej čreslovine in še neke druge snovi, kakor arbutin in metilarbutin, ki pobarvajo seč tem-norujavo. V večji količini zavžit pa povzroča močno izločanje seči.
Za čaj vzamemo malo žlico posušenih listov na skodelico vode in ga pijemo pri katarju mehurja, pri kamnu in pesku v mehurju ali ledvicah, pri težkem izločevanju seči in tam, kjer hočemo doseči močan odtok tekočine iz telesa, kakor n. pr. pri vodenici, pa bilo, da je ta srčnega ali obistnega izvora. Nekateri pridenejo gorniku še brezovih listov in preslice, pri kamnu ali pesku v mehurju pa pridavajo poprove mete, trpotca, vijolice in jegliča. Pri vnetju ledvic pa priporočajo čaj iz gornika, regratove korenine in lanenega semena, in sicer po trikrat na dan po eno skodelico. Tudi iz gornikovih jagod napravljen sirup je izborno zdravilo za prav omenjene bolezni.
25
Tčonrad Zelenko:
(Pri slovenski časti
Zdaj se je Anica docela predramila. Naglo je skočila s postelje in urno metala nase obleko. Vinko se je ob tem šušljanju in nemiru napol prebudil in dremoten vzkliknil:
»Kruci, sekiro sem! Bom že posvetil temu prekletemu Knutu!«
»Le mirno spi, saj ga ni!«- mu je zamomljala teta in ga mirila.
Anici .je šumelo v glavi. Torej Stefan, dragi Stefan, ki je po njej toliko koprnela, je tu! Zunaj jo čaka! Torej je le ni pozabil in zapustil... O Stefan, Stefan! Hvala Bogu, hvala večnemu Bogu, da je prišel! iPrav sedaj ga najbolj potrebuje... Bosa je Anica podrsela po lesenem podu v sobi in po ilovnatih tleh v veži. Nestrpno je odprla vežna vrata. Ob njih je že koprneče čakal Stefan. Cim se je prikazal ljubek Aničin obraz, je kar planil k njej, jo objel in začel poljubljati. Besede so mu medtem vrele iz vse ljubeče duše:
»Ančka moja, dečla moja ljuba! Da sem še vendar doživel to snidenje!«
Tudi Anica mu je vsa ginjena vrnila poliub na desno in levo iice. Glas ji je drhtel, ko je govorila:
»Torej si vendar še prišel, Stefan moj! Torej me vendarle nisi pozabil in v nesreči .zapustil... Toliko sem pretrpela od zasedbe sem, zlasti pa včeraj in danes, ker sta nam vražji Cipor in Rahuk porinila v hišo dva esmana... Grozno je zdaj tu v deželi! Samo da si prišel, Stefan moj in me boš branil! Da me le nisi pozabil!«
»Kako bi te vendar mogel pozabiti, draga Anica! Le do tebe nisem mogel. Saj mi je še zdaj spotoma marsikje trda predla! Zdaj sem pa le pri tebi, Anica, dečla moja draga!« Tesno si jo je prižel k sebi in jo poljubil.
»Hvala ti, Stefan, hvala! Ali ostaneš doma? Saj si najbrž tudi ti veliko pretrpel! Kako je s teboj? Kod si hodil?« Anica je njegove roke vzela med svoje gorke dlani in jih božala.
»Po skrivnih polih sem se iz Ljubljane preko hribov, Toškega čela, prebil v Presko na Gorenjsko in od ondod skrivaj tipal skoz Moravče in Vransko Celje. Tam sem skočil na vlak... Veš, Anica, po tebe sem prišel! Reševat sem te prišel... Tudi teta Mica v Ljubljani želi in te prosi, da zbežiš z doma! V Ljubljani boš lahko nadaljevala gimnazijo. Ali bi ne bilo škoda, če bi ti odličnjakinja morala svoje učenje prekiniti? Pa tudi za tvojo usodo drgetam venomer. Gorje, če bi te mi odvlekli nacisti! Sveto dolžnost sem čutil, da sem se prebil sem pote!«
»Zaradi mene si se žrtvoval, Stefan? Zdaj pa vidim, da me imaš
zares rad! Hvala ti, Stefan! Kako si mi dober!« Anica je Stefana poljubila na čelo.
,»Vse do sem, hvala Bogu, je šlo po sreči! Tudi nazaj se bo, upam, dobro izteklo. V Preski naju čaka dober vodnik, krojač Francelj. Se past je, ali .bister In zlata duša! Nič se ne boj, kar v sredo Ljubljane naju bo varno povedel! Toda hitro se moraš sedaj, draga Anica, odločiti! Obotavljati se ne smeš, da moj načrt komu ne pride na uho, da naju kdo ne ovadi geštapovcem. Najbolje bi bilo, če bi takoj, nemudoma krenila z menoj na pot, nemudoma... Veš, se bojim, da bi vaše in naše ne prehiteli s kakšno preselitvijo...« Stefan je ves v ognju razvijal svoj načrt.
»Pa si to povedal našemu očetu in materi? Si bil pri nas? Jezus, če sta te videla pri nas onadva geštapovca? Si bil pri nas doma?«
»Bil sem, Anica. Vendar do te besede ni prišlo. Bilo je prenevarno. Z očetom sva si rekla nekaj le skoz odprto okno. Pa še to je oče brž zaprl...«
»Toda brez očetovega in materinega privoljenja ne morem in ne smem nikamor... Ko sem jima pred tedni že samo omenila, da bi kam ušla, sta me resno pokarala, naj si kaj takega takoj izbijem iz glave, če nočem, da ne bodo vse naše pobrali in odpeljali na Bori. Nemci nas imajo sedaj vse natančno preštete in popisane.
Vse slovenske dijake in dijakinje so nas pozvali pred Geštapo. Ko bi ti vedel, kako nesramno, skrajno podlo so se izražali nam dekletom. Namigovali so nam na nacistične vojake...«
»Saj to je tisto, draga Anica, kar mi ne da pokoja. Gorje, če bi te odvlekli kam za fronto za tako imenovano »vojno dekle« (das Madchen fur .das Militar)! Uničili bi ti mladost in vse življenje! Slednjič bi te še ustrelili!«
Anici se je šele sedaj začelo prav svitati, kaj pomeni beseda »vojno dekle«. Zgrozila se je in težko zasopla. V pretrganih besedah je govorila:
»Pa si povedal o tej nevar - nosti naše - mu o - četu in naši ma -
teri?«
»Hotel sem, pa mi ni bilo mogoče, ker nisem mogel k vam v
hram...«
»Sicer pa bi ti najbrž ne marala verjeti. Meni sta dejala, ko sem jima namignila o teh nevarnostih, da se hitlerjevci tako daleč pač ne bodo spozabili... Sicer pa da bosta oče in mati že kako poskrbela zame in me otela! Zdoma mi ne dovolita nikamor! Morda bosta zdaj, ko me že zalezuje oni esman Knut, ki je pri nas na stanovanju, sčasoma le bolj verjela v take nevarnosti...«
»Toda jaz mislim, draga moja Anica, da imaš ti, sedmošolka, v takem primeru vso svobodo, da se zaradi svoje duše in svojega telesa smeš in celo moraš umakniti in iztrgati iz krempljev tem zverinam...«
Anica je zaihtela:
»Kje morem, kje smem, dragi moj Stefan, svoje domače pahniti v nesrečo! Do smrti me bodo kleli, če ubežim in bodo zaradi mene
izgubili dom in bodo odpeljani... Ne, ne morem, ne smem nikamor!«
»O ti moja prenesrečna Anica!« je z bridkostjo v srcu posučo-stvoval Stefan. Njeno glavico je pritisnil k sebi na prsi in ji z dlanjo božajoč šel po lepih mehkih laseh. »Tako sem koprnel po tebi; vse sem tvegal, samo da bi te rešil, sedaj pa je tako, draga Anica! Cernu me ne poslušaš?«
Anica je dvignila solzei* obraz in jokaje se dejala:
»Stefan, dragi Stefan! Saj veš, da bi zbežala s teboj skoz trnje, skoz viharje in preko najvišjih gora, ko bi mogla, ko bi smela! Nesreče domačih vendar ne morem, ne smem vzeti na svojo dušo! Srečen ti, ki ti je dano, da se boš vrnil in doštudiral in dosegel svoj cilj! Jaz pa moram pokopati vse svoje želje in nade, biti moram tiha žrtev za	domače...	O Bog, kaj bo še nadme prišlo?«
Oba,	Anica in	Stefan, sta jokala. Stefanu so se trgali iz	prsi bo-
leči vzdihi:
»Toda jaz .te, Anica moja, ne morem, ne smem pustiti tu v nevarnosti. Ne smem se, nočem se vrniti brez tebe...«
»Oh,	Stefan, nikar ne glej name! Nočem, da bi zaradi	mene še
ti	postal	nesrečen.	Vrni se sam! Vso srečo ti privoščim v življenju!
Jaz je ne bom imela! Bog ti daj, da bi doštudiral in dosegel svoje cilje, čeprav boš mene pozabil... Spomni se včasi, da si imel dekle, ki te je iz srca ljubila!«
Anica se je iztrgala Stefanu iz objema in se z obema rokama in s čelom naslonila na hladno steno ter ihtela. Prav nad njo je pod kapom bila zapičena za tram še sveža cvetna butara, ki je to leto bila blagoslovljena med vojno grozo in solzami. Velika jablana je svoje veje prožila tik do hišne strehe. Majsko belo in rdeče cvetje se je z vej pravkar osipavalo. Beli in rdeči cvetni lističi so tiho dežili na tla, kakor da še sami žalujejo z dvema nesrečnima srcema.
Stefan je priskočil k Anici poln nežnosti:
»Ne govori mi tako, ljuba Anica! Bog me kaznuj, če bi te pozabil! Ce že res ne moreš, ne smeš z menoj sedaj, pa se odtrgaj o prvi priliki in prihiti za menoj! Čakal te bom dan za dnem, kakor bo pri tebi venomer tudi moje srce! Pa mi, ljuba Anica, ostani zvesta!«
»Stefan, ali dvomiš vame?« se je skoraj užaljeno okrenila k njemu Anica. »Veš, da sem Slovenka! To sem in to ostanem! Pri slovenski časti ti zagotavljam zvesto ljubezen!«
Stefan si jo je z obema rokama privil k sebi in jo poljubil, govoreč:
»Dekle moja, pravo je tvoje srce! Luč mi bo in moč v še tako črnih in bridkih dneh!«
»Molila bom zate, naj te očuva Bog vsega hudega! Tudi ti moli zame, Stefan, da ne omagam!«
■Obema je krvavelo srce in v očeh so se jima iskrile solze, ko sta si podajala roke v slovo. Na nebu so pa mežikale tihe zvezde, kot da je še njim hudo.
(Se nadaljuje)
Stran 4.
DEMOKRACIJA
Leto V. - Stev. 13
D e s t i z Goriškega
GORIŠKO UREDNIŠTVO': GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18
Volitve v pokrajinski svet in noša dolžnost
Da je volivni zakon za pokrajin-«ke svete Slovencem na Goriškem popolnoma neugoden, je živa rejnica, ki je ne more izbrisati in opravičiti noben izgovor. Nedemokratičnost tega zakona je očitna in merodajni vladni krogi ter stranice vladne koalicije se zaman opravičujejo s trditvijo, da velja tak votivni sistem tudi v drugih demokratičnih državah! Resnica je le ena: *a so se stranke vladne koalicije sporazumele za tak volivni sistem
• namenom, da ostanejo še naprej aa vladi proti obstoječi komunistični nevarnosti, toda na škodo manj-iih strank. Tudi ne drži izgovor, ki hoče veljati kot opravičilo krivičnemu volivnemu zakonu, da je Izglasovani zakon nujen za trajno in nemoteno upravljanje pokrajine
* odborom, ki ni odvisen od političnih homatij in trenutnega političnega zadržanja svetovalcev raz-mih političnih ideologij in strankarske pripadnosti. Za dosego tega cilja bi lahko našli drugo bolj učinkovito sredstvo. Zakon je tako krivičen, da ga že sami Saragaitovi socialisti nekako zavračajo in govore o nujnosti njegove spremembe. To delajo torej oni, ki so zakon pomagali Izglasovati!
Za nas Slovence bi moral veljati še pos&ben zakon, ki naj bi nam o-»nogočil zastopstvo v pokrajinskem •vetu prav zato, ker mora bit: manjšina zaščitena ne samo pred nevarnostjo, ampak že pred dejanskim napadom njenih koristi ‘n dejansko kršitvijo njenih pravic od »trani zagrizenih sovražnikov na-
šega rodu, ki se najčešče pojavljajo v javnih uradih.
Na žalost moramo zopet beležiti krivico, ki se nam godi prav od strani pristojnih oblastev. Vodstvo Slovenske demokratske zveze je namreč pravočasno predložilo zahtevo, naj se slovenske občine združijo v enotno volivno okrožje. Gospod prefekt trdi, da je to zahtevo sicer poslal v Rim, toda s pripombo, da med Steverjanoni in Sovodnjami stoji občina Gorica. Zato g. prefekt pripisuje krivdo za razcepljenost slovenskih volivcev v kakih trinajst votivnih okrožij prav dejstvu, da med Steverjanom in So-vodnjami stoji občina Gorica. Ta izgovor je seveda neutemeljen, ker med Sovodnjami in Doberdobom ne stoji nobena druga občina. In ker določa predsedniški odlok, da spadajo razni krminski kraji pod drugo tuje volivno okrožje, tako bi gospod prefekt prav .lahko nasvetoval vladi, naj se združijo v posebna volivna okrožja (eno ali dve) vsi slovenski kraji.
Toda Slovenci so nezaželjeni e-lement, ki ga je treba bolj in bolj omalovaževati ,in zatreti vsako njihovo še tako upravičeno pravico do življenja in nadziranja njihovih koristi in denarja, ki ga plačujejo kot davkoplačevalci.
Zdaj ustrahovalne bombe, ki se pojavljajo vsako leto tam okoli mesca oktobra (še vedno policija »ne more« izslediti krivcev!); zdaj izgon slovenskih dijakov in učencev iz slovenskih šol; zdaj zanikanje pravice do zopetne pridobitve dr-
žavljanstva Slovencem, ki jim ga zakon priznava, zato da se ne poveča število Slovencev, kakor nam je odkrito povedal prav g. prefekt; potem zavračanje prijav vojne škode v slovenščini; prepoved zahteve in razpravljanja o pravici do uporabe svojega materinega jezika v občinskem svetu z izgovorom, da je zadeva političnega značaja; grožnje od strani karabinerjev z izgonom onih Siovencev, ki bi se drznili zahtevati slovensko šolo v kočniku; namerno zavlačevanje objave šolskega zakona; raznarodovanje slovenskih otrok v italijanskih počitniških kolonijah; molk vladnih krogov na vsako zahtevo in pritožbo slovenske manjšine; nastavljanje funkcionarjev, ki so bili vodje zloglasne OVRE in so zakrivili aretacije in obsodbe naših ljudi in mnoge druge očitne krivice, so žalostna bilanca našega trpljenja na Goriškem, kjer smo Slovenci avtohtono prebivalstvo. Ta bilanca teče od 15. septembra 1947!
Prav zaradi teh krivic se moramo Slovenci na Goriškem zavedati vseh svojih dolžnosti in kljub vsemu pritisku oblastev nastopiti zavestno v obrambo naših pravic. Tudi s krivičnim zakonom lahko dosežemo svoje zastopstvo v pokrajinskem svetu. Zato pogumno na delo s samozavestjo, da nam naših pravic nihče ne more teptati, da bi se prej ali slej ne kesal svojega krivičnega početja. Sicer nam bodo zopet krivično očitali, da se nismo upali niti nastopiti na volitvah, ker smo se zavedali, da nas je malo!
Gospod prefekt in slovenski jezik
Pretekli teden je bil g. Rudi Bratuž, občinski svetovalec SDZ, pri 4. prefektu in se mu je pritožil, ker noriška Finančna intendanca vrača slovenskim strankam prijave vojne škode, napisane v slovenskem jeziku in predložene že pod Zavezni-iko vojaško upravo pred 15. sep-tembrotil 1947.
Finančna intendanca namreč zahteva, da morajo stranke same napraviti italijanski prevod svojih prijav vojne škode.
Gospod prefekt je dal v zadevi »ledeči zanimiv odgovor: »Finančna intendanca zahteva, da stranke same poskrbijo za prevod prijave, ker bi se sicer lahko vrinila v u-radni prevod napaka, ki bi bila v škodo strankam samim.«■*
Glej ga no šmenta, kako »velikodušno« skrb ima Finančna intendanca za dobrobit naših slovenskih itrank! In kako zelo zabite so naše slovenske glave, da niso pogrunta-le same te velike »naklonjenosti«, ampak nam jo je moral šele sam g. prefekt razodeti.
Morda pa gospod prefekt, kot zastopnik Vlade ne ve, da imajo na Finančni intendanci tudi uslužbence, ki obvladajo slovenščino in bi lahko sami reševali te slovenske prijave? Saj plačujemo mi Slovenci davek zato, da so uradniki tudi ■a nas!
Mi terjamo seveda naše jezikov-*e pravice, ki nam jih priznavajo mirovna pogodba, republiška ustava in mednarodna konvencija o človečanskih pravicah. Poleg tega pa aam jih priznava tudi vladna izjava od 11. julija 1945, ki jo mora g. prefekt dobro poznati in ki se glasi dobesedno v italijanščini:
» . . . il rinnovamento democratico dello Stato deve necessariamente importare un complesso di speciali garanzie per i cittadini di lingua diversa dalla italiana. Sard ammes-so e garantito il libero uso della lingua, non solo nelle relazioni pri-vate di commercio, nelle riunioni pubbliche, nelVesercizio del culto, nella stampa, ma anche nei rappor-ti con le autorita politiche, ammi-nistrative e giudiziarie. Nelle locu-lita ove risiedono in proporzione considerevole cittadini di lingua diversa dall’italiana, šara garantito nelle scuole pubbliche Vinsegna-mento della lingua materna. Le particolari esigenze delle zone abi-tate da popolazioni di lingua e tra-dizione diverse troveranno la loro tutela nel libero funzionamento di uno speciale regime di autonomie locali. «
Ponatisnili smo to izavo v italijanskem tekstu, da ne bo g. prefekt rekel, da nismo v slovenskem prevodu zadeli pravilne misli vlade in pravega pomena italijanskega besedila...
In vprašamo g. prefekta in vsa pristojna oblastva: Ali je rimska vlada 11. julija 1945 lagala, ko ie izdala to izjavo? Ce ni lagala, zakaj našega jezika ne priznavate?
Da mora imeti vladna izjava od
11.	julija 1945 svojo polno moč in veljavo, priča tudi dejstvo, da jo je takratni videmski prefekt dr. Can-dolini navedel kot uradni dokument v pismu N.o 4569/Gab. od 13. septembra 1945, ki smo ga v celoti priobčili v »Demokraciji« od 23. t. m., v članku pod naslovom »Usoda neupravičenega protesta«.
K otvoritvi zavoda „Fabio Filzi"
Kakor doznavarno iz italijanskih tasopisov, bodo 15. aprila 1.1. slovesno odprli na Rojcah pri Stan-4režu zavod »Fabio Filzi« za italijanske dijake istrskih izseljencev. Slovesnosti se bodo udeležili tudi eastopniki vlade. Glavno pobudo za ▼se to je seveda dalo goriško županstvo, katerega izvršni odbor trii, da je iz dneva v dan finančni položaj občine vedno bolj obupen. Sicei pa naj ti gospodje razsipajo »voj denar, kakor jim je ljubo, tudi za take zavode. Nas zanima 'e to: kam gre denar slovenskih davkoplačevalcev in zakaj se županstvo ne pobriga za to, da bi tudi Slovenci' dobili svoj dijaški zavod, vsaj onega, ki jim je bil za časa fašizma vzet. In zakaj ne bi Slovenci dobili nazaj svojega Trgovskega doma z gledališčem?! Ali gospodje .zastopniki vlade menijo, da smo mi taki naivneži, da bomo mir-»o prenašali krivice, ki se nam godijo?
Ze štiri leta zahtevamo, da nam vlada Izda šolski zakon, ki nam pri-tide pe določilih mirovne pogodbe, po določilih republiške ustave in po določilih mednarodne konvencije za zaščito človečanskih pravic.
Ta zakon pa že več kot dve leti leži v predalu prefektove mize! In namesto da bi Slovenci imeli svoj šolski zakon, morajo trpeti, da jim oblastva izganjajo otroke iz slovenskih šol, samo zato ker je po mnenju oblastev preveč Slovencev v Gorici In sploh na Goriškem.
Zastopniki vlade naj vedo, da v našem narodu prekipeva ogorčenost zaradi vseh krivic, ki se mu godijo in da ne bo mirno prenašal, da bodo zastopniki vlade ravnali z njim tako, kakor se ravna s kolo-nijalnim ljudstvom!
Zornik še vedno v zaporu
Izvedeli smo, da se beneško prizivno sodišče obotavlja izpustiti g. Zornika na prosto kretanje v pričakovanju razprave za pregled sodbe, ki jo je proti njemu izreklo fašistično sodišče 14. decembra 1941 v Trstu. Znano je, da je bil g. Zornik na istem procesu kot dr. Sfiligoj in drugi in da je beneško sodišče 19. decembra 1950 že priznalo, da je fašistična sodba nična iz več razlogov. Ne razumemo torej, zakai prizivno sodišče ne dovoli prostega kretanja g. Zorniku!
Odgovorni urednik: dr. Janka Jež Tilka: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
„Ara Pacis" in „fojbe“
Na griču pri Medeji pod Krmi-nom postavljajo nekako svetišče, ki hoče veljati kot znamenje miru in bratstva med narodi. Kakor nam je znano, je krila stroške za to stavbo neka mednarodna ustanova prav zato, ker bi moralo služiti to znamenje misli mednarodnega miru in pobratimstva.
Tega mnenja pa ni »Movimen-to Istriano Revisionista«, ki je te dni naslovilo na razne ustanove in oblastva predlog, naj se to znamenje na griču pri Medeji spremeni v spomenik samo italijanskim žrtvam Julijske krajine v zadnji vojni.
»Movimento Istriano Revisionista« namreč pozablja, da je prvi krivec za človeške žrtve v Julijski krajini prav italijanski fašizem in da je največ teh žrtev bilo na strani Slovanov. To moramo povedati javnosti, da ne bo mislila, da so v »fojbah« samo Italijani, med katerimi je mnogo fašistov, ki so zakrivili strašne zločine nad našim narodom!
Čudni so pojmi o miru in bratstvu med narodi pri voditeljih M.I.R.-a.
Premestitve učiteljev
Na šolskem skrbništvu v Gorici so v uradnih urah na ogled ukazi raznih šolskih skrbništev iz države o premestitvah učiteljev za prihodnje šolsko leto 1950-51 z navedbo prostih učiteljskih mest.
Popravek
V	velikonočni številki »Demokracije« smo poročali o smrti g. Andreja Paglavca iz Podgore, občinskega svetovalca liste DFS. Ob tej priliki smo napisali, da ne bo imel sedaj svojega naslednika v občinskem svetu, ker je že pretekla polovica upravne dobe sedanjega sveta. Toda najnovejši občinski volivni zakon od 24. februarja 1951, štev. 84, določa, da umrlemu občinskemu svetovalcu nasleduje prvi, ki je za njim na listi ali ki je za njim dobil največ glasov. V tem primeru smo pri merodajnih krogih izvedeli, da bo g. Paglavcu nasledoval g. Karol Kumar, trgovec v Gorici.
% H -	*
Poslano
Ob sedmini Drejcu Paglavcu
Kako si prepeval: «... a cvetje je rahlo, čez noč se ospe . . . « Sedaj si odšel zadnji od soriškega kvarteta, za Tinčetom Hrovatinom, Pe-pijem Bratužem in Crnovcem.
Drejc! V imenu koga naj se poslovim od tebe? Mar v imenu onih smelih in bistrih fantov in deklet iz Podgore, ki so s tabo pred 30 leti ustanavljali »Prosvetno društvo Podgora«? Morda v imenu onih Podgorcev, ki so se klatili in se še klatijo po svetu? V imenu vseh teh Podgorcev, a tudi v imenu vseh Slovencev, ki jim je materinščina
tako neplačljivo draga, kot je bila tebi!
Drejc! Nobene temne in tužne misli ob tvojem odhodu! Bil si popotnik, ki je nenehno iskal in verjel v pravičnost sveta. Celo življenje si zaman iskal, toda ob slovesu si naletel na živ vir ljubezni: roka Slovencanbrata ti je postlala poslednjo postelj, bra/tske slovenske roke so te položile k dokončnemu počitku in uspavanko so ti zapela slovenska grla...
Drejc, mar nima slovenska gruda toplo srce in ni njen objem topel, počitek v njej spokojno miren? V Kalvariji ti slavčki prepevajo, Tebi pevcu, o naši žalosti, naši bedi in morda ti bodo kdaj oa kdaj poročali tudi kaj veselega...
Drejc, končani so zate boji, končano je trpljenje, iznebil si se vseh dvomov. Deležen si največje pravice, da smo pred Bogom vsi enaki in mirno počivaš v domači grudi, katero si možato ljubil.
Ne zameri, prijatelj, toda dolžan sem ti bil besedo v slovo. Ti si v slovo premnogim Podgorcem zapel » . . . glej, križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami . . . « In v ito si tudi verjel!
—	nt.
Konzorcij za izboljšanje močvirij
Konzorcij za izboljšanje močvirij in paludov na Prevali, ki ima sedež v Krminu, ulica Matteotti 56 a, sporoča, da so lastnikom na razpolago položne knjižice za vsote razlaščenih zemljišč. Razlaščena zemljišča so ona, zapopadena v delu, izvršenem od Zavezniške vojaške uprave v letih 1945 - 1947.
Psi čuvaji
Zakonski odlok od dne 8. mar'ca 1945 štev. 62, člen 23, določa, da so lastniki psov, ki se uporabljajo kot čuvaji, oproščeni od občinskega davka na pse. Kot psi čuvaji se smatrajo oni, ki so namenjeni za čuvanje čred in za čuvanje kmečkih hiš.
Kot kmečke hiše je treba smatrati one, ki so last gospodarja zemljišča in njegove družine, ki — kjer koli ležeče — služijo:
a) za obrambo živine, ki služi za obdelovanje zemljišča in je od tega prehranjevana;
b) za shrambo in predelovanje zemeljskih pridelkov in za shrambo strojev in orodja, ki služijo za obdelovanje istega zemljišča;
c) za stanovanje onim, ki z lastnim ročnim delom obdelujejo zemljišče.
Ako bi katera koli občina ne hotela priznati oprostitve od davka na pse po zgorajšnjih pogojih, ima stranka možnost napraviti ugovor na deželni upravni odbor (»Giunta Provinciale Amministrativa«).
Radio Trst II
SOBOTA, 31. marca: 13.20 Šramel kvintet Veseli godci. — 19.00 Programski periskop. — 20.30 Komentar vojnega položaja na Koreji. — 21.00 Sobotni varietž.
NEDELJA, 1. aprila: 9.00 Kmetijska oddaja. —• 11.30 Aktualnosti. —
12.00 Od melodije do melodije. —
13.00 Glasba po željah. — 16.00 Ponovitev. —	21.00	Z domače
knjižne police. — 22.45 Priljubljene melodije.
PONDELJEK, 2. aprila: 13.00 Koncert pestre glasbe. —	19.00 Iz
filmskega sveta. — 21.00 Vokalni koncert sopranistke Otte Ondine. 21.45 Beethoven: Simfonija št. 9. 22.50 Melodije iz londonskega študija.
TOREK, 3. aprila: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Gershwin: Koncert za klavir in orkester. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Vzori mladini. — 22.00 Saint Saens: Simfonija št. 3.
SREDA, 4. aprila: 13.00 Promenadni koncert. — 18.15 Rimski Kor-sakov: Zlati petelin. —	19.00
Zdravniški vedež. — 20.30 Naša šola. —	21.00	Vokalni kvartet
Veseli bratci. — 22.30 Koncert violinista Stefana Nedelčeva.
ČETRTEK, 5. aprila: 13.10 Slovenske narodne izvaja pevski duet, na harmoniko spremlja M. Sancin. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder -Ivan Cankar:	JAKOB RUDA,
drama v treh dejanjih, nato Večerne melodije.
PETEK, 6. aprila: 13.00 Glasba po željah. — 18.15 Čajkovski: Koncert št. 11. — 19.00 Pogovor z ženo. — 20.30 Tržaški kulturni razgledi. — 21.00 Mojstri besede. — 21.30 Beethoven: Simfonija št. 5.
DAROVI za SDD
Ob priliki prve obletnice smrti nepozabnega dr. Petra Udoviča daruje družina v počastitev njegovega spomina L 20.000 za SDD.
GOSPODARSTVO
Deteljišča
Navada je pri nas, da sejemo deteljo med pšenico. To sicer ni preveč donosno za deteljišče samo in je le vzrok pomanjkanja zemlje. Ako hočemo imeti dobro deteljišče, bomo deteljo sejali skupaj z ovsem, ki ga pokosimo zelenega, čim začne cvesti. Ta piča je za živino zelo tečna.
Vsekakor letos po večini ne bo mogoče sejati detelje med pšenico, ker je le-ta zaradi mile zime preveč razrastla. Kdor hoče posejati deteljišče, naj to seje skupaj z ovsem. V ta namen preorjemo zemljo in takoj pobranamo, tako da bo zemlja popolnoma zdrobljena in zravnana. Kdor orje z motorjem, lahko sproti brana, tako da priveže k motorju brano. — Nato potrosimo umetna gnojila, in sicer 4-5 q superfosfata, 2 q žveplenokislega amonijaka ali dve vreči apnenega dušika in v peščenih prodnatih zemljah še 1 q kalijeve soli. -— Seveda je najboljše gnojilo za deteljišča hlevski gnoj, zlasti še, ako je bilo pognojeno v prejšnjem letu. Za posetev porabimo približno 6 kg ovsa na 1000 kv. m in 1 kg detelje na 350 kv. m. Ako sejemo na
roko, moramo setev zahranati iu po možnosti stlačiti z valjarjem. Najbolje pa je sejati s strojem. Taka setev je bolj gotova in enakomerna.
Kdor pa bo sejal deteljo med pšenico, naj po žetvi isti pognoji s 5 - 6 kg apnenega nitrata ali čilskega solitra na 1000 kv. m.
Uši na breskvah
Pazite, ker se že pojavljajo črn« uši na breskvah! V takem primeru pokončujte jih s sredstvi in na način, kakor sem vam opisal v tozadevnem članku v našem listu »Demokracija«.
Uprava lista naproša vse tiste,
katerim pošilja list na ogled, naj sporočijo, če želijo postati naročniki našega lista ali naravnost upravi lista ali pa našim zastopnikom, katerih naslov je v ceniku. Ce ne želijo prejemati lista, naj tudi takoj sporoče po zgoraj omenjeni poti. V Argentini naj se pa obrnejo neposredno in samo na g. Novljan Alojza, Maipu 450, Buenos Aires.
Naznanjamo iužno vest, da nas je dne 28. t. m. za vedno zapustil naš ljubljeni oče
Anton Guštin
Žalujoči:
sinova EDVARD in FRANC, hčerka ANGELA in snaha MARICA ter ostalo sorodstvo.
Repentabor - Col, dne 28. III. 1951.
Vljudno naprošamo vse tiste naročnike, ki še niso poravnali naročnine na podlagi terjalnih listkov, ki so bili vsakemu po-sebe priloženi v listu, naj to čim-prej store in nam s tem prihranijo nepotrebne poštne stroške.
V	inozemstvu, kjer imamo svoje zastopnike, naj naši naročniki poravnajo svoj dolg kar naravnost pri njih.	Uprava
Proglasitev mrtvim
Kdor koli kaj ve o Emili (Miliču) Ivanu Edvardu, rojenem v Zagradcu (Zgonik) 1. junija 1900, ki so ga Nemci z doma odpeljali 1. decembra 1944, naj to javi pisarni Tribunala v Trstu v teku 6. mesecev od druge objave.
Dr. Josip Agneletto, odvetnik
Mizarsko podjetje
Milivoj Pertot Barhovlje, ul. Bovedo !5 - tel. 39-08 izdeluje:
vsa stavbna dela -pohištva vseh vrst - tudi po načrtu -čolne	_____
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9—12 in od 17—19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 25597
Projektiranje in montaža centralnih kurjav, vodovodnih instalacij ter kleparstva izvršuje
SVAB MILAN
Trst, Via S. Giusto 16
Kličite tel. št. 93609, da Vas poseti naš strokovnjak za toplovodne naprave in centralne kurjave, da Vam da brezplačne strokovne nasvete.
SPOROČILO
Obveščamo cenjeno občinstvo, da smo na novo odprli gostilno
NANOS
v Trstu, ulica Zanetti 6.
Točijo se pristna domača vina. Izborna kuhinja. Cene nizke! Priporočamo se prijateljem dobre kapljice!
'	ANTON	GULIČ
VSE MA OBROKE
Radio-aparate, harmonike, šivalne stroje proti plačilu
11-#?	—	ostanek v mesečnih
na račun iJJ lVVV*"	obrokih po
Soudeležba na teIIIiI loterill HlIEGEHO	\\£ 2000«-
RUGGERO ROSSONI
Corso Garibaldi 8
£ovci, pozori
KUNE BELICE - KUNE ZLATICE
za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah
cm. Jischer
TRST, VIA PICT A' 24 (Telefon 9JJ34)
Mizarji | kmetovalci V podjetniki *
Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje
CALEA
TEL.
90441 TRST
Vlala Sonnlno, 2 4