EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. \
Entered as second class matter at the Poet Office Dept. Otiawa.
Priče 5c.
Boj proti fašizma; j« TMlnva poiteMf« rvdolj«. ba; vsakega delavca m db-larke — pai Tiakega bm
izjeme na politično, narodno ali pa rcrsko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto........................ $3.00
Za pol leta............................1.75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
TORONTO, ONTARIO FRIDAY, MAY 5 1944
V . . .
Pregled bojevitih črt proti fašizmu
Sovjetski letalci bombardirajo nacistične položaje v Poljski m Rumuniji. Nadaljnih 20 nemških transportnih parmkov potopljeno pri Sevastopolu.
Let. 2. štv. 59
Slika predstavlja skupino matera in otrokov partizanskem taborišču v severni Af riki.
SPORAZUM VELIKIH TREH ZAGOTAVLJA TUDI MIR
V Sovjetski Uniji vladajo popolne verske svobodščine
Toronto, 2 maja — Pokažimo z našem delom in požrtvovalnostjo, da cenimo našo zaveznico Sovjetsko Unijo in da smo pripravni delati resnično za dobre odnošaje in sporazum tudi po vojni, je dejal Archibishop of York, na zborovanju ki se je vršilo v tukajšni War-sity Arena.
Archibishop of York, ka teri je pred nedavnim bil na obisku v Sovjetski Uniji, ter ob tej priložnosti imel dalj-pogovor z patriarhom
Sergijem v Moskvi o verskih svobodščinah je v svojem govoru poudaril: "V Sovjet sfer Uniji vlada veiska svo-bodščina ne samo za cerkvene obrede pravoslavne cerkve, ampak tudi, katolike, baptiste in, druge verske skupine. Ta svobodščina je obstojala in obstoja danes v večjem obsegu pravi Achibi-shop of York, kajti ko se sem nahajal v Moskvi na obisku, oziroma na vabilo patriarha Sergija, sem prisostvoval cerkvenim obredom v Moskvi in tudi v dru-
Opozoritev salitetnim državam
Moskva, 4 maja — Rdeča Zvezda, glasilo sovjetskih armad med drugim o vojni situaciji in položaju pravi: "Sijajne zmage Rdeče Armade so omogočile in olajšale našim zaveznikom za velike vojne operacije v zapadni Evropi, katere že dolgo pričakuje nestrpljivo cel svet. Isti članek podaja pregled nepretrgane ofenzive Rdeče Armade zadnjih devet mesecev in povdarja po trebo vničiti sovražnika v tem letu.
Odkakor je začela ofenziva lanskega leta v juliju, sovjetska armada je napredovala 700 milj v dolžini in osvobodila 309 tisoč četvoir-nih milj ozemlja. Sovražnik je utrpel ne manj kot 500. 000 ubitih, vjetih in ranjenih vojakov, častnikov, ter ogromne količine vojne opreme. V zvezi z tem članek zaključuje:
Precej dolga je doba devet mesecev. Nemci so pričakovali oporo v vremenski nezgodi, toda tudi spomladansko vreme, deževje in blato, ni zadržalo napredovanje Rdeče Armade, kakor tudi nekoliko krat nacistični protinapadi.
Nobenega dvoma ni, da omenjeni članek v glavnem nrimerja ogromni napredek Rdeče Armade napram akcijam na drugih bornih črtah, zlasti pa o potrebi že enkrat ustanovitve druge fronte v zapadni Evropi.
Omenjeni članek dodaja zmedo v Bolgarski, Madžarski, Finski in Avstriji, ter opozarja salitetne vlade pred odgovornostjo katera jih čaka.
gih manjših mestih na deželi. Povsod sem opazil spoštovanje ljudstva napram verskemu prepričanju." Toda poleg tega sem videl ogromno trplenje naroda Sovjetske Unije, strahote ki so jih povzročili fašistični vničevalci v tej vojni, človeka kar groza spreleti ob pogledu na mesto, ki je nekoč štelo 10 tisoč prebivalcev in danes ne stoji pokonci tudi eno poslopje, ampak je kup ruševin. Ni pa mogoče najti primeru odločnosti in vztrajnosti naroda, kateri se tako junaško bori in polaga ogromne žrtve za stvari, ki so nam vser.> .skrbne in drage. Zato je iz humanitarnega, stališča, kakor tudi stališča našega zavezništva potrebno pomagati temu narodu in mu dejansko v delu in požrtvovalnosti pokazati našo vdanost in spoštovanje. Kajti kakor je zmaga odvisna od sporazuma velikih treh, je enako odvisen trajen mir po vojni, povdaril je Archibishop of York.
Ob tej priložnosti je govoril tudi Metropolitan Benjamin, vrhovni predstavnik Ruske pravoslavne cerkve na tem kontinentu. Govori je v ruskem jeziku in med drugim dejal: "Duhovnišči-na v Sovjetski Uniji, je z narodom in se z narodom bori za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Oni pa ki so ostali izven tega obsega in sicer v drugih državah, so kajpak nasprotniki Sovjetske Unije in podžigajo na različne načine nezaupanje vsled Verskih vprašanj. To da zadostuje da takim odgo vorimo, da je tako obrekovanje neopravično in da so taki elementi sovražniki narodnih stvari."
Namestnik sovjetskega poslanstva v Ottawi, Tounkin je medtem v svojem govoru poudaril, da je zmaga nad sovražnikom odvisna od naše pripravnosti v enotnih akcijah na bojnem polju. Narodi Sovjetske Unije danes slave proslavo prvega maja v znaku sijajnih zmag Rdeče Armade in ni daleč čas ko bodo fašistični vničevalci izgnani iz našega ozemlja, (Burno odobravanje in klici po dvorani.)
London — Močni oddelki sovjetskih bombnikov so zadnji teden bombardirali nacistične položaje v Poljski in Rumuniji. Med zunajnimi krogi prevladuje mnenje, da je zaporedno bombardiranje nacističnih položajev v takem obsegu znak približajo-če se močne ofenzive Rdeče Armade.
Iz nacističnih virov vesti trdijo, da je ponovljena ofenzivna akcija na severu ob Murmansku, kakor tudi v Rumuniji lasi in v Poljski ob Levovu. Dočim redna poročila iz glavnega stana Rdeče Armade ne potrjujo teh poročil, razen večjega bombardiranja nacističnih polo-
žajev, kateri so podvrženi tako bombardiranju kakor tudi topniškemu ognju na več krajih navzdolž bojne črte.
Sovjetski letalci in mornarica v črnem morju sta zadnji teden potopila nadaljnih 20 nacističnih transportnih parnikov pri Sevastopolu, kjer so nacistične sile zbite m obkoljene z vseh strani.
Iz dnevne poslanice maršala Stalina ob proslavah prvega maja, je sklepati, da je vsekakor v ospredju močna ofenziva Rdeče Armade. Do tega zaključka je ugotoviti tudi vsled dejstva aktivnosti sovjetske zračne sile v Rumuniji in Poljski. Napram
poročilom, sovjetski letalci so na več krajih zasačili nacistične letalske baze in pri tem vničili večje število nacističnih letal.
Nadaljno poročilo iz glavnega stana Rdeče Armade podaj a deloma pregled bitk ob Lavovu, kjer je sovražnik v nekoliko spopadov utrpel 2,000 mrtvih vojakov in častnikov. Na tem kraju so pa sovjetski letalci močno bombardirali Brest Litovsk, Pskov, Lubin in več drugih nacističnih utrdb. Bombe so bile vržene iz višine 6,500 stopal iz zraka. Na ta način je bilo zaeno razstreljenih ne manj kot šest nacističnih transportnih vlakov.

Jf % ikL
« w

'"-X' ' T
^	' fa *
- ' -iS • gt .
.--.m*Bati 3 **' .
V	' v." . ~
Rjl^1eni Partizanski borci, dekleta in mladinci v Severo-airiskem taborišču, pri kosilu.
Poslanica maršala Stalina 1. maja
Z enotnimi udarci z vzhoda in zapada bomo štrli Hitlerjevo Nemčijo
Jugoslovanska vojna misija v Londonu
ZDI SE DA LAHKO PRIDE DO PREKINITVE , ODNOŠAJEV Z UBEŽNO VLADO
London, 1 maja — Premier in maršal Stalin je v svojem govoru v prvomajski poslanici dejal: "Rdeča Armada in zavezniške oborožene sile morajo podvzeti enotno ofenzivo z vzhoda in zapada in zdrobiti nemško ranjeno-zver na njenem teritoriju. Nadalje je poudaril, da' le kombinirani udarec zmore streti Hitlerjevo Nemčijo." V prevodu tekst njegovega govora ob priložnosti proslave prvega maja, se glasi:
"Tovariši, Rdečearmejci, mornarji, častniki in podčastniki, moški in ženski Partizani! Delovno ljudstvo Sovjetske Unije! Bratje in sestre, kateri ste začasno pod jarmom nemških tlačiteljev in po nemških fašistih nasilno odgnani v suženjstvo v Nemčijo! V imenu sovjetske vlade in naše Boljševiške stranke, vas pozdravljam in čestitam Prvi Maj.
Narodi naše zemlje proslavljajo Prvi Maj s izven-rednimi uspehi Rdeče Armade. Od poraza nemških divizij pri Stalingradu Rdeča Armada vodi nepretrgano ofenzivo. Ona vničuje nemške zveri od reke Volge do reke Seiret od podnožja Kavkaza do karpatskih gora in čisti sovjetsko ozemlje.
Tekom zimske ofenzive 1943-44, Rdeča Armada je izbojevala zgodovinske borbe ob Dnjepru v Urajini ter je z svojimi močnimi udarci zdrobila nemške obrambne
prelaze na rekah Bug, Dnjester, Prut in Seret. Skoraj cela Ukrajina, Moldavija, Krim, okrožja Leningrada in Kalinin ter del Belorusije, očiščeno je od nemških okupatorjev.
Milioni naroda osvobojeno
Metalurgijska pokrajina južno rudarski revir Krivoj Rog, Kerč, Nikopol, zatem plodna zemlja med Dnjep-rom in Plrutom — vse to je osvobojeno in povrnjeno domovini. Milijoni naroda v teh pokrajinah je osvobojeno od nemških okovov.
Uspeh Rdeče Armade s pravilnom strategijom in taktikom vrhovne komande, visokim moralom naše armade, oboroženom s modernim orožjem, izvrstnim ro-kovodstvom topničarjev, tan-kistov, letalcev in raznih drugih oboroženih oddelkov, vse to je omogočalo slikoviti napredek Rdeče Armade in zagotavljalo je tudi nje-
ne zmage.
Znatem del podpore tem uspehom so doprinesli naši veliki zavezniki, Združene države in Vel. Britanija, zadržujoč število nemških divizij v Italiji, s zalogami si-rovin in orožjem ter sistematičnem bombardiranjem vojnih objektov v Nemčiji.
Cel narod podpira Rdečo Armado
Toda kljub vsemu temu uspeh Rdeče Armade bi ne bil tako stabilen in uspešen
po prvih resnih udarcih sovražnika, ko bi Rdeča Armada ne imela podporo celega naroda. V borbi za svojo domovino ona je pokazala neprimerno junaštvo. Enako pa je cel narod izpolnjeval svojo dolžnost v zaledju napram njej. V težkih vojnih okolščinah sovjetski narod je z ogromno vztrajnostjo proizvajal orožje, municijo, vojno opremo, hrano itd., ob času za velike vojne opera-vije Rdeče Armade.
V zadnjem letu moč sovjetske industrije se je znatno povečala. Vključeno je sto in sto novih tovarn, rudnikov, električnih central, železniška proga, ter promet do cela izboljšan.
Milijoni sovjetskih državljanov tekom vojne, kateri zdaj delajo v tovarnah izučili so strokovna dela iz dneva v dan izboljšujejo svoje de lo in postajajo izredni izur-jenci.
Naše kolektivne in državne farme, so tudi pokazale svojo sposobnost v teku vojne. Sovjetski farmerji so delali in obdelavah polje brez odmora in pod težkimi okol-ščinami, ter so na ta način zalagali armado s hrano, industrijo s sirovinami itd., dokler je naša intelegencija obogatila sovjetsko znanost, razvoj tehnike, k u 11 u r u, umetnost s novimi iznajdbami.
( Nadaljevanje na 4 )
Z NORANDE POŠILJEJO DELEGATE
Noranda — Frank Lavrič, tajnik odseka Zveze Kanadskih Slovencev poroča, da je prišlo do dobrega sporazu ma med tamošnjimi organizacijami in društvenimi odseki in da bodo poslali svoje delegate na konvencijo Združenega Odbora Kanadskih Slovencev, Hrvatov Ma-cedoncev in Srbov.
Iz Port Arthur j a je poslal na Uredništvo rojak Jakob Miklič rodoljubno Zaveznico s obljubo $150.00 za pomoč našim trpečim bratom in sestram v stari domovini.
Posnemajmo rojake v No-randi in tudi Port Arthurju!
London, 3 maja — Pred-včerajšnem je tukaj prispela vojna misija iz glavnega stana maršala Tita. Njen prihod v London je zvrnil tem-večjo pozornost med zunajnimi krogi vsled dejstva, da se nahaja v Londonu skupina ubežne vlade iz Kaira. Prevladuje mnenje da je prihod vojne misije maršala Tita v vezi priprav za invazijo Evrope s zapada in juga, kakor tudi prvotni znak, da lahko pride do prekinitve odnošajev s osovraženo skupino begunske vlade. Ker Narodna Osvobodilna vojska je priznana kot del zavezniških vojnih sil na Balkanu in verjetno, da bo vojna misija imela pogovor s vojnimi in političnimi vodjami zaveznikov o dostavitvi večje pomoči vojnega materijala.
Prihod vojne misije maršala Tita je vzbudil tudi večje zadovoljstvo med političnimi in vojnimi krogi ter povečal nadejo, da pride do prekinitve odnošajev s begunsko vlado vsled enotnih vojnih akcij ki so v ospredju in pa vsled vse večjih zahtev za priznanje Narodne vlade maršala Tita. Daily Sketch, londonski časopis, med drugim poudarja da bo britska vojna misija pri Draži Mihajloviču odpoklicana. Koliko članov sestavlja vojno misijo maršala Tita, poročilo ne pove.
Pred nedavnim pa je ra dio postaja Svobodna Jugoslavija naznanila o prisotnosti Randolph Churchilla, ka Iteri je potem ko se je s pa idobranom spustil na osvobojeno ozemlje v Jugoslaviji, imel daljše pregovore s vodjami partizanskega pokreta. Isto poročilo dodaja, da je to znak o tesnejših odnosa-
Napoveduje se ofenziva v Italiji
Poleg tega da so na zdravlenju zadobljenih ran, Partizani izučujejo nedaleč bolnišnice dejstvo Bren-strojnice.
Napulj, 3 maja — Močni oddelki zavezniške armade so skoncetrirani za večjo ofenzivo v južni Italiji, pove poročilo iz glavnega stana zavezniške armade.
že dalj času boji v Italiji so bili v zatišju razen tu in tam akcij na bojni črti. Dočim so pa zavezniški letalci neprestano bombardirali vojne objekte v Nemčiji, ter drugih okupiranih evropskih državah, kar pomeni da se pripravlja splošna invazija evropskega kontinenta s zapada in juga.
Razna poročila trdijo o ogromnih pripravah za invazijo Zapadne Evrope. Zdi se napram poročilom da lahko pride do invazije vsak dan zdaj v prvih spomladanskih dnevih, čas za invazijo je že skrajni in progresivno javno mnenje že nestrpno čaka uresničitev te neštetokrat napovedi z strani vojnih in tudi političnih krogov.
jih in sporazumu Zaveznikov in Narodne Osvobodilne vojske, oziroma vlade maršala iTita.
Iz najnovejših vesti bojev ■v Jugoslaviji, Oddelki Narodne Osvobodilne vojske so podvzeli ofenzivne akcije ob Beljaku in so prestopili na avstrijsko ozemlje na tem kraju. Dokler se boji nadaljnjo v Bosni, Sandžaku, Jadranskem obrežju in v Sloveniji, ljudski odpor narašča v Avstriji, Madžarski in deloma Bolgarski. Partizanski oddelki teh narodnosti ki se bore v Jugoslaviji rama ob rami s Narodno O-svobodilno vojsko, se povečujejo iz dneva v dan z novimi bojevnika. Spričo tega dejstva ugotoviti je, da bo Narodna Osvobodilna in Partizanska armada dejan-' sko centralna sila Balkana in ena od najtrdnejše opore za invazijo evropskega kontinenta z juga.
Vlada maršala Tita, je naslovila močno zahtevo za vrnitev dela Koroške, štajerske, kateri je pripadal Avstriji, Jugoslaviji, oziroma sestavu bodoče svobodne Slovenije.
Enotnost nove Italijanske vlade
Napulj — Na prvem zasedanju nove italijanske vlade sprejet je enoglasno sklep, da se sprejme rezigna-cijo kralja Emanuela in vsa druga sporna vprašanja odloži dokler ne bo Italija popolnoma osvobojena.
Vsi člani vlade so enoglasno izražali najglavnejšo potrebo ustvarjanju enotnosti naroda in mobilizirati vsa sredstva in sile v borbi proti zunajnega okupatorja in domačih izdajalcev. Ko bo Italija osvobojena, vlada bo razpisala svobodne volitve v katerih pa naj narod odloči sam in izvoli vlado po svoji želji.
Vlada je sprejela sledeči program :
1)	Sestaviti novi volilni zakon po katerem b0 italijanski narod izbral novi parlament.
2)	Prvega maja vlada bo v okupiranem teritoriju v Severni Italiji, naslovila apel na ljudstvo, da preobrne prvi maj mesto proizvodnje v še večjo borbo za svobodo domovine. Na osvobojenem teritoriju se bodo vršile proslave dne 30 aprila mesto prvega maja vsled potrebne vojne proizvodnje.
3)	Momilizirati vse ekonomske in ljudske sile za vojno.
4)	Ponoviti transportaci-jo, povečati industrijsko in poljedelsko proizvodnjo ter omejitev nezakonite trgovine.
5)	Izgraditev porušenih poslopij v katere svrho je odobreno 200 milijonov lir.
"EDINOST
99
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Pvbfidung proprietor in Slovenian Language
Registered bi the Regietry ©ffiec for the City of Toronto on the 25th day of June, 1342, as No. 47939 C. P.
Pomoč za stari kraj ni miloščina
Na drugem mestu v tej izdaji smo priobčili izjavo glavnega odbora Zveze Kanadskih Slovencev o pomoči v sedajni kampanji našim trpečim bratom in sestram v stari domovini. V izjavi se pravilno podudarja, da tekoča kampanja ni kampanja za zbiranje miloščin v tem oziru, ampak zbirka naše solidarnosti, našega sočustvovanja z osvobodilno borbo in pa utežje naše pripravnosti da damo od sebe delež na oltar narodnega osvobojenja.
Razumljivo je torej, da ni mogoče poravnati naš delež z par dolarji s borbo naših bratov in sester Obenem v pravem smislu oni nas ne prosijo miloščin, namreč 25 centov na nabiralno polo, tembolj da se zavedamo rodoljubne dolžnosti napram klicu,ki prihaja od onih, kateri so pripravni položiti celo svoje živlenje na oltar narodnega osvobojenja
Oni so in dajejo vse! Dajejo dan za dnevom vse kar jim je najdražje na svetu, to je živlenje. Ali ne nastane vprašanje pred vsakem posameznikom: "Mar so tisoči živleni položeni edino zato, da bo izbran in premožen posameznik vžival plod njihove borbe"? Ne in stokrat ne! Ta živlenja so položena na oltar narodnega osvobojenja, narodne enakopravnosti in narodnega blagostanja po zmagi nad sovražnikom. Torej celotno narodno imetje namreč njegova svoboda in enakopravnost bo počivala na podlagi tisočev onih bojevnikov in bojevnic, ki so položili ali pa bili pripravni položiti svoje živlenje v borbi proti fašističnih okupatorjev in domačih izdajalcev. In te vrednosti se zavedajo naši bratje in sestre skupno in neločljivo drug od drugega vsled imetja in premoženja, kajti celotno imetje in premoženje je bilo v rokah sovražnika in je zahtevalo rešitev.
Spoznavajoč vrednost narodne enotnosti, odstranili so trhlo in škodljivo zamisel sebičnost. Zavrgli so zamisel. češ bom že sam za sebe skrbel, ter se raje skupno podali na bojno polje v enotni zamisli izgnati fašistične okupatorje in vred znjimi obračunati z domačimi izdajalci, izgraditi pa narodno imetje, da bo dejansko služilo narodnim interesom, napredku in progresu naroda kot celote. Pod takim geslom je rojena narodna Osvobodilna borba in je tudi rojena junaška Narodno-osvobodilna in Partizanska armada, katero danes občuduje svet in ji daje prvotno priznanje.
In kakšna razlika v tem .oziru med njimi in nami tukaj? Dokler naši bratje in sestre polagajo svoja živlenja na oltar narodnega in ekonomskega osvobojenja in skoraj tekmujejo v tem oziru kdo bo izmed niim bolj spretno in hitrejše zavzel svoje mesto v krvavi borbi proti zunajnega in notrajnega sovražnika, med nami se dobi nezaupanje in sebični izgovori, češ ko bo pot odprta in vzpostavljene vezi, bom že sam poslal svojcem itd. Kaj bi na tak odgovor odgovorili naši bratje in sestre v stari domovini, ni težko uganiti zato, ker tak izgovor je ne le v nasprotju notrajnega sočustvovanja ogromne večine našega ljudstva v stari domovini, ampak je preziran kot škodljiva zamisel posameznika v času, ko je potrebna sloga in enotnost, ko je potrebno založiti vse sile in moči, za zmago in za narodno osvobojenje.
Naši bratje in sestre, ne pričakujejo zdaj pomoči za narodno osvobodilno borbo po rodbinskem ali pa družinskem sočutju in obveznosti, tembolj od nas vseh skupaj. Ker narodna osvobodilna borba ni izjema za eno ali pa drugo družino, tembolj skupna obveznost vseh sposobnih in vdanih borbi za narodno osvobojenje. V tej zamisli je osnovno načelo tudi tekoče kampanje, da kot narodna skupina delujemo skupno in skupno znašamo naš delež z namenom, da vsaj delno prevzamemo težko breme naših bratov in sester z tem, da jim pošljemo sto in sto potrebnih stvari in med prvotnimi zdravila
Ob zbirki za pomoč našemu narodu, vsaj delno se spomnimo njegovega gorja zadnje dve leti in z ponosom volje ter sočustvovanja z tisoči bojevnikov na bojni poljani, tisoči beguncev izven svoje domovine, tisočev otrok ■brez svojih staršev Na vse to se spomnimo in tehtajmo naš delež z njihovim deležem v krvavi borbi in nobenega dvoma ni, da če damo pedeset, sto in več dolarjev v ta namen niti senca ni trplenju in naporom naših bratov in sester v stari domovini.
Dajmo naš delež v kampanji ne kot miloščino, ampak delež našega sočustvovanja z našem narodom, kateri s svojimi živlenji ustvarja novo človeško družbo, narodno svobodo in narodno enakopravnost.
Poročilo Izvršnega Odbora Zveze Kanadskih Slovencev
will YOU
B		r<)RY FIRST?	
/v a	will Y0U		
hA BUvfj	ci	0R\	r BONDS ?
Bratje in sestre:
Preteklo je šest mesecev odkar se je vršila prva Konvencija Zveze Kanadskih Slovencev in napram njenim pravilim, sklicana je današnja seja proširjenega glavnega odbora z namenom, da pregleda in oceni dosedajno delo Zveze kot celote, vključno delo celotnega odbora. Da se pravočasno ukaže na nedostatke ako obstojajo in pa še bolj podkrepi vrednostno delo v narodnem in protifašističnem smislu na polju bratske sloge in enotnosti kanadskih Slovencev.
To dobo lahko razdelimo in sicer v dva poglavitna vprašanja: 1 — "Kaj smo storili dosedaj in 2) kaj je ostalo še neobdelanega"?
Vsakdo izmed nas bo priznal da je bil začetek vstanavljenja Zveze Kanadskih Slovencev prav oni začetek organizacijskega dela, ki je šel zatem v besedi in dejanju, da se celotno delo centralizira v občem smislu načel protifašistične borbe. In to je bil res začetek dela in zanimanja dotedaj nepoznanega med namj v času, ko je potreba obstajala ne samo v narodnem marveč tudi mednarodnem polju po obči enotnosti ljudstva in ljudskih skupin. Danes se zjasnuje marsikateremu, da je to bil pravilen in zelo potreben začetek. Ker osnovna zamisel bratsks enotnosti, notrajna čut in zavest ljudstva ki stremi za napredekom in progre-som, je stoletna dedščina narodov, le žal temu da n; dosegla svojega vidika na tako visoko stopnji, kot je danes.
Na prvi Konvenciji je bilo zastopanih že sedem vstanovi j enih odsekov Zveze, naprimer: Windsor, Toronto, Sudbury, Port Arthur, Vancouver, Timmins in Geralton. Po konvenciji so vstanovljeni štiri odseki in sicer v Kirkland Lake, Noranda, Calgary in St. Cathari-nes tako, da danes Zveza šteje 11 dobrostoječih odsekov z približno okrog 400 članov.
Na vpogled zelo lep in dober napredek organizacijskega dela. Če temu prištejemo delovanje odsekov Zveze kot celote od vstanovitve v delovanju v raznih kampanjah za pomoč kanadskemu rdečemu Križu, Sovjetski Uniji, kupovanje vojnih bondov, podvizanju moralne podpore narodni-osvobodilni borbi v starem kraju na polju bratske enotnosti kanadskih Slovencev, s-loge in sodelovanja med Hrvati in Srbi ter zaeno kanadskem narodom kot celoto, tedaj bomo šele opazili celotno vrednost organizacije. Namreč težko bi bilo zamisliti ta uspeh in napredek kanadskih Slovencev, brez organizacije. In še več. Vidno dejstvo je, da je Zveza in njeni odseki kulturno narodni center in spojna vez z vsimi drugimi narodnimi skupinami v borbi proti fašizmu.
Pri vsakem delu pa če je še tako dobro narejeno bomo dobili nedostatke in pomanjkljivosti.
Naš največji nedostatek bil v pridobivanju novih članov, prošir-jevanju propagandnega dela k enotnim ciljem Zvezinih načel v protifašistični borbi. V propagandnem delu o Zvezi, njenimi načeli itd., nismo bili dovolj aktivni in je še dosti obširno polje da vse to izboljšamo.
Morda da so deloma za ta nedostatek opravičeni razlogi in med prvotnim nezadosti moči za tako delo, toda v naselbinah kjer so vstanovljeni odseki, neopravičuje ta kih nedostatkov. Ta seja bo mora la vsled tega pretresti to upraša-nje in najti deloma tudi načrt da se popravi in do prihodnje konven cije podvoji članstvo odsekov ter vstanovi odseke v onih naselbinah, kjer še niso vstanovljeni.
Priporočljivo je vsled tega, da se razdeli organizacijsko delo na Južni Ontario, Severni Ontario in pa Zapadne provincije, B. C. in Alberto. Glavno v tem je to, da bi se močnejši odseki zavzeli ne samo za svoje marveč tudi za bližnje naselbine, in bi od časa do časa poslali pripravnega člana na organizacijsko agitacijsko delo. Sklicevati shode, javna in organizacijska predavanja in skušati vstanoviti nove odseke Zveze. Delovati na tem, da neostane niti en Slovenec in Slovenka izven naše organizacije.
Zveza ni vstanovljena samo za en del kanadskih Slovencev, tembolj za vse; za vse one rodoljube, ki res čutijo potrebo, da smo kanadski Slovenci organizirani ne samo v misletnosti protifašistične borbe, ampak da tudi delamo in doprinašamo svoj delež na oltar zmage nad sovražnikom.
Ogromna večina manj ali pa več vidi potrebo celotnega dela, odobrava podvzete akcije, toda je še precejšne število onih, ki niso včlanjeni in celo onih, ki so se postavili v vlogo obtoževalcev in sodnikov, brez podlage za obtožence. Kajti če moremo kogar koli obtožiti. moramo skupno obtožiti z na-
šo enotno besedo in enotnim delom fašizem ter one protinarodne sile, ki zvit način delujejo proti narodnih interesov tako v tej deželi, kakor tudi sile okrog in vred z ubežno jugoslovansko vlado proti interesov našega bojujočega naroda ter njegovega osvobojenja.
Zveza je demokratična protifašistična narodna organizacija. Njeno delo opravičuje potreba dobe v kateri se nahajamo in tudi potreba za lepšo in srečnejšo bodočnost. Zato ni mesta za kakršen koli prigovor proti Zvezi kot organizaciji in njenim pravilim. Oni, ki služijo s prigovori, nimajo ne dobrih in tudi ne poštenega namena, kajti skoraj vsaka seja odsekov je odprta tudi za nečlane, da povedo svoje mišlenje, da stišijo kaj se dela, kdo dela, kaj se govori in kdo govori in končno v kakšno svrho je namenjeno celotno delovanje.
Prva Konvencija lansko leto, je pravilno začrtala naše stališče napram staremu kraju in v protifašistični borbi v splošnem. Že tedaj smo napovedali nepretrgani boj proti vsim onim silam in elementom vred z njihovem predstavništvom, ki delajo proti narodni osvobodilni borbi v Jugoslaviji in z tem tudi proti - interesom Zedinjenih Narodov. To si smo seveda šteli v dolžnost ne radi tega da smo uvideli to potrebo pred vsimi drugimi, ampak zaradi dejstva, da se že v borbi proti fašizma obenem zagotovi samoodločba naroda o svoji usodi po vojni, nikakor pa da znova vlada protinarodna klika, samozvanih in samočislanih zava-jalcev.
Ob tej priložnosti seje Glavnega Odbora Zveze Kanadskih Slovencev izjavljamo, da se čutimo več kot ponosnih da smo sinovi in hčere iz naroda, kateri danes ustvarja čudeže junaštva v borbi proti fašističnih osvojevalcev, proti narodnih izrodkov Rupnika, Novaka, Nediča, Paveliča in Mihajloviča. In ta ponos hočemo ne samo ohraniti v popolni zavesti napram svoji novi domovini, ampak mu dajati vso pomoč in vso svojo zmožnost aktivnega delovanja vse dokler bo potrebno za zmago nad sovražnikom in končno narodno in ekonomsko osvobojenje našega naroda v stari domovini.
Zdaj se nahajamo v kampanji za nakupitev sto potrebščin za naš trpeči narod v stari domovini. Navdušenje je veliko in prvi re-zoltati so nadvse dobri. Obeta se velik uspeh. Ne sme nas pa begati domišlija da nekaj pride samo ob sebi. Mi moramo upreti vse sile s voljom dela in požrtvovalnostjo, storiti svojo dolžnost zdaj ko je potreba največja. Obiskati svoje znance in prijatelje, pojasnevati jim potrebo organizacije; njena načela in cilj; pojasnevati tekočo dobo v duhu zavezniškega sporazuma v Teheranu; pojasnevati sto in sto stvari v potrebi dela inpo-žrtvovalnosti za zmago nad fašizmom; odstranjevati vse kar je na potu za bratsko slogo in enotnost Kanadskih Slovencev, ter slogo in enotnost Kanadskih Hrvatov in Srbov, končno slogo in enotnost v vojni in po vojni Kanadskega naroda za boljšo in srečnejšo bodočnost.
Resolucija Glavnega Odbora Zveze
Na podlagi poročila Izvr-čnega Odbora in po daljšem posvetovanju o dosedajnem delovanju Zveze in njenih odsekov, Glavni Odbor Zveze Kanadskih Slovencev na svoji pol-letni seji ki se je vršila dne 30 aprila 1944 p-ride do sledečih zaključkov:
1)	Glavni Odbor odobrava dosedajno delo Izvršnega Odbora, katero je dosledno vodil v duhu načel pravil Z-veze in nastale nujnosti v so-razmerem razdobju po prvi kovenciji ter ga bo vodil smo prepričani do prihodnje Ko-vencije:
2)	Nadalje potrjuje oceno izvršnega odbora o dosedajnem delovanju Zveze kot celote in odsekov posebej, da je potrebno povečati aktivnost dela v pridobivanja novih članov in proširjevanju propagandne mislenosti v duhu bratstva in sloge med kanadskimi Slovenci, za izdatnejše podpiranje vojnih naporov naše nove domovine, njenih zaveznikov in naposled vložiti vse moči zdaj za zbiranje pomoči našemu trpečemu narodu ter priznanju edino zakonite vlade, Narodne vlade maršala Tita. Najbolj priporočljivo je, da gremo na delo s duhom volje in požrtvovalnosti med kanadskimi Slovenci, da niti en Slovenec in Slovenka neostane izven naše organizacije.
3)	Za proširitev celotnega delovanja v tem oziru je priporočljiv načrt v poročilo, ki predvideva potrebo sklicevanju shodov, predavanj, dopisiv o delovanju odsekov in zlasti podvzeti potrebne korake za vstanavljanje novih odsekov v onih naselbinah, kjer Še niso vstanovljeni. Zato je priporočljivo, da se celotno organizacijsko delo razdeli nekako med večje in močnejše odseke Zveze in sicer: Južni Ontario, Severni Ontario in pa Zapadne provincije British Colu-mbijo in Alberto. Ta način dela bi dal priložnost večjim in pripravnim odsekom, da od časa do časa pošljejo pripravnega člana v bližnje naselbine na organizacijsko a-gitacijo. Na zahtevo odsekov Glavni Odbor bo šel istim na roko, da pošlje v bližje naselbine člana glavnega odbora za shod ali pa predavanje.
Odseki si sami lahko do-ločiic kvoto za pridobivanje novih članov.
4"» Glavni Odbor v celoti odobrava formiranie Združenega Odbora Kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Macedoncev z namenom še bolj podkrepiti slogo in enotnost ter zagotoviti na ta na-
čin ne samo da bo vsaka organizacija, društvo in narodna skupina zastopana v tej močni ustanovi, tembolj zagotovitev za dober uspeh moralne in materijalne pomoči za naš trpeči narod v starem kraju.
5)	Glavni Odbor je izne-naden vsled stališča posameznih odbornikov in članov HSS., ko priporočajo za pošiljanje denarnih zbirk preko odbora v Združenih državah našim bratom in sestram v stari domovini. To stališče je ne samo v nasprotju želje ogromne večine tukajš-nih priseljencev, marveč celo nasprotno določbam vojne ga zakona naše nove domovine ter tudi podcenjevanju sposobnosti in vodstev naših tukajšnih ustanov. Upati pa je, da se bodo nekateri odborniki in člani pravočasno streznili in spoznali potrebo, našega enotnega dela v Kanadi, ter obenem tudi našega deleža iz Kanade našim trpečim bratom in sestram v stari domovini.
6)	Glavni Odbor poživlja odseke Zveze Vzhodne Kanade, kar vključuje Port Arthur, Sudbury, Timmins, Kirkland Lake, Nor and o in celo bližnje in daljne naselbine. da izberejo svoje zastopnike in pošljejo na vstanovi-tveno Kovencijo Združenega Odbora Kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Macedoncev, katera se vrši dne 3 in.4Junija v Torontu. ' 7) Glavni Odbor je odobril iz skupine blagajne $200. 00 za pomoč našemu narodu v stri domovini in $100.00 za propagandno delo Združenemu Odboru Slovencev, Hrvatov in Srbov v Londonu.
8)	Smatra za potrebno izjaviti da sedajna kampanja za pomoč našim trpečim bratom in sestram, ni kampanja za "miloščine." Preogromne so žrtve našega trpečega naroda in naš narod ne prosi miloščin od kogar koli, ampak poživlja za moralno in materijalno pomoč v krvavi borbi za narodno in ekonomsko osvobojenje. Njegova borba, je del borbe Zedinjenih. Narodov in če je kdaj koli obstojala večja potreba da se kot taka prizna, je danes potrebno pritiskati na odgovorne kroge za priznanje vojaškega in civilnega vodstva. Zato je potrebno da se v naših zbirkah in deležu za materijalno pomoč zavedamo tako ogromnih žrtev, ki jih ni mogoče poplačati z "par" dolarji, kakor tudi potrebe dela za priznanje Narodne vlade.
9)	Glavni Odbor je zaključil da se vrši sicer druga Kovencija Zveze v nedeljo
J ugoslo vanski Kravčenko
Prišel je predvečer začetka druge fronte, ki bo v skladu z zmagonosno ofenzivo Rdeče Armade in neutrudjli-vo delavnostjo slavne Titove vojske, dovedla do hitrega in končnega poraza Hitlerja v Evropi in s tem završila prvo fazo te vojne. Uničenje nemškega fašizma je smrtni udarec fašizmu celega sveta. To uvidevajo tudi naši pro-hitlerjevci v tej deželi, ker so zadnje čaše pričeli o-bupno in strupeno borbo proti edinstvu Zedinjenih narodov in proti vsakemu demokratskemu pokretu. Na žalost imajo v tem grdem poslu zaveznike, ki se še vedno enako boje 'Boljševiške' Rusije, da ta strah zamegli vse drugo.
Pred tednom dni je najuglednejši ameriški časopis, The New Qork Times,, prinesel na prvi strani odprto pismo majhnega sovjetskega uradnika, ki odkrito nastopa proti svoji domovini, vpora-bljajoč vse dokaze, ki se jih poslužuje najčrnejša reakcija. Jasno je, da je bil ta odpadnik podkupljen in da so preko njega namerili udarec na Sovjetsko zvezo, to je na sovjetsko demokratsko fronto. Oblažujemo, da je resna novina kot je New York Times, dala prostor fašistični provokraciji. Afera Kravče-nkom se ni popolnoma posrečila in tako je reakcija sedaj poskušala, da razbije zavezniško edinstvo na drugem mestu, namreč na vprašanju Jugoslavije. Nekoliko new-Yorških časopisov je prineslo intervju z nekim kapitanom Todorovičem, predstavnikom Mihajloviča, ki je nedavno prišel sem. V intervjuo ta Mihajlovičev zastupnik na najogabnejši način ob-rekuje Narodno-osvobodilno gibanje in ga obtožuje sodelovanja z Nemci in terorja proti jugoslavenskemu naro-
dne 30 julija r Torontu. Naproša se odseke Zveze da že zdaj pripravljajo vse potrebno za uspeh, kakor tudi da bodo vsi do enega zastopani na kovenciji. če je želja bodisi glavnega odbora ali pa krajevnega društva V. P. Z. "Bled" poslati svoje delegate, oziroma zastopnike, so dobro došli. število delegatov ni omejeno in lahko pošljejo svoje zastopnike skupine naših rojakov iz naselbin kjer ni odseka Zveze.
Zaključek: Omenjene točke delovne resolucije ki je bila sprejeta na pol-letni seji glavnega Odbora Zveze Kanadskih Slovencev, priporočamo odsekom Zveze da na prihodni redni seji raz-glabajo ter izvlečejo zaključni izčrpek, kaj lahko store do prihodnje kovencije v s-voji naselbini. O vsemi pa naj obvestijo izvršni Odbor Zveze.
J. Miketič, Gl. Predsednik L. Troha, Gl. Tajnik R. Maurin, Gl. Blagajnik
FINANČNO STANJE ZVEZE
Dohodki po prvi kovenciji in sicer od prvega septembra 1943 po mesecih so kakor sledi:
September .................. $34.10
Oktober .................-........ 15.30
November ................... 49.65
December .................... 62.85
Januar 1944 .................. 87.60
Februar .................... 114.78
Marc ............................ 104.31
April ................................ 30.75
Skupaj: ................. $499.32
Izdatki *
September 1943 ...... $4.00
Oktober ...................... 103.75
November..........................
December ...................... 2.00
Januar 1944 ................. 1.00
Februar .....-.................... 43.41
Marc..................................55.50
April ............................... 25.00
Skupaj: .................. $225.66
Dohodki ................... $499-32
Izdatki ...........-........... 225.66
Bilanca znaša: 273.66 Prenos bil. 1943. 349.69 Skupno znaša: $623.35 Vrnitev dolga Ed., 115.00 Ostane bilanca z dne 29
aprila 1944.................. $508.35
Nadzorni Odbor je pregledal blagajniške knjige in iste našel da odgovarjajo točno prejemkom in izdatkom v najlepšem redu. Zveze Kanadskih Slovencev.
Izvršni Odbor
du. Todorovič je nadalje podal fantastično izjavo, da ima Tito komaj 20.000 vojakov, dočin pravi, da bi Mihajlovič mogel v slučaju invazije mobilizirati 400. 0 0 0 mož.
Dejansko priznanje Osvobodilne vojske s strani zaveznikov, poslanje vojnih misij Amerike, Anglije in Rusije k maršalu Titu, sodelovanje angleških in ameriških vojakov in častnikov z partizani, potem veliki Churchillov govor, v katerem je slavil partizane in Tita, dokazuje, da je vsako upanje za povratek kompromitiran-cev izgubljeno. Njihovo pro-tiljudsko naziranje jih je spravilo v nasprotje z interesi Zedinjenih narodov. Razni Puriči, Fotoči in njima enaki niso danes nič drugega, nego kakor je nedavno pisal narodni minister R. Pribičevič v 'Vijesnik-u': druga Hitlerjeva ekipa. Oni vedo, da so zgubili bolj proti jugoslovanskim narodom, ali v svojem preplahu, ki jim je vzel vsak čut odgovornosti, se kosajo v najgršin in najneumnejših provokacijah. Značilen primer je omenjeni primer Lo-tičeve lutke Todorpviča, ki je zares dober sluga svojega gospodarja, Pred nekoliko tedni je isti gospod kapetan poizkusil zapeljati angleško publiko-, pa se mu ni posrečilo. Sedaj hoče zapeljati a-meriško javnost z onem namenom, da zaseje razdor med Anglijo in Ameriko, ža-libog je v tej igri naletel na pomoč nekaterih reakcionarnih časnikarjev, ki so potisnili njegovo izjavo skozi svoje dnevnike. Med tem je še istega dne ameriški tisk prinesel vest, da ameriška vlada ne bo spremenila svojega stališča do Jugoslavije in da bo nadaljevala podporo partizanom v duhu Churchillo-vega govora z dne 22. februarja.
Povodom Todorovičeve izjave je Zedinjeni odbor ju-goslavenskih Amerikancev izdal sledečo izjavo za ameriško javnost:
"Nekateri newyorški časopisi so objavili nedavno intervju Mihajlovičevega poslanca, ki je obtoževa Jugoslovanske partizane terorizma in sodelovanja s sovražnikom. Poslanec, kapetan Todorovič, trdi, da more Mihajlovič mobilizirati 400.000 vojakov, dočim Titove sile štejejo samo 20 do 25.000 mož.
Zedinjeni odbor jugoslovanskih Amerikancev je pre-senečen, da ako resen časopis kakor je New York Herald Tribune sploh prepusti prostor v svojem listu očitni poskušnji veleposlanika v Washingtonu, K. For-tiča da vara ameriško javnost.
V tem času, ko so se Združeni zavezniki sporazumeli za skupno politiko glede Jugoslavije, kose je resnica o voj-niv domovini irazvedela po svetu, in ko je ministerski predsednik Velike Britanije, Churchill, poveličal in priznal uspehe jugoslovanskih partizanov in vodje maršala Tita, je tendenciozni intervju kap. Todoroviča resnično poskus, da se edinost Združenih narodov razbije, kar bi bilo naravno v korist sovražnikovo. Namen njegove izjave je . . da zmeša a-meriško javnost in da z njo poniža demokratske težnje Jugoslovanskih Amerikancev,ki so, kakor je znano, mnogo doprinesli vojnim naporom te dežele.
Med tem, ko se ginovi Amerike bore zaeno s partizani in med tem, ko imajo Zedinjene Države. Velika Britanija in Sovjetska Zveza svoje misije pri maršalu Titu, poskušajo Jugoslovanska vlada in njen ambasador Fotič, da ožive izmučenega preživelega glumca Mahajloviča z namenom, da sabotirajo sodelovanje zaveznkov s
partizani. Enako početje je ostalo v Veliki Britaniji brezuspešno. Obžalujemo, da take mahinacije sploh obrnejo v Združenih državah .pozornost javnosti nase.
Sovjetski pisec poudarja prekinitev odnošajev z begunsko vlado
V zadnji izdaji moskovske revije "Vojna in delavski sloj", pod naslovom "Ali ni zadnji čas, da prekinjenje odnošajev z jugoslovansko begunsko vlado", izšel članek sledeče vsebine:
"Tri leta so minula, odkar so hitlerjevska Nemčija in njeni vazali napadli Jugoslavijo. Skozi tri leta vodijo narodi Jugoslavije divjo borbo proti tujim osvajačem za svobodo svoje domovine. Tekom razvoja te borbe se jim je posrečilo, da so si ustanovili redno Narodno-osvobo-dilno Vojsko, ki šteje četrt milijona ljudi. Po volji ljudstva je osnovano zakonodajno in izvršilno Antifašistično Veče Narodno-osvobodilnega Pokreta, ki je formiralo začetno vlado v obliki Narodnega Osvobodilnega odbora.
Nasprotno pa so se tekom treh let jugoslovanski reak-cionarji, zbrali okrog begunske 'vlade', popolnoma razgalili. Zavzeli so odločno ne-pomirljivo stališče proti Narodnemu Osvobodilnemu pokretu Jugoslavije, zavzeli so smer intrig in proti-ljudskih provokacij. Ti reakcionarci, ki so izgubili vsako vez z ljudstvom, nimajo pravice, da govorijo v imenu naroda, ki se bori hrabro za svojo svobodo.
Vse delovanje jugoslovanskega naroda tekom teh treh let je bilo izvršeno ne samo brez pomoči begunske "vlade", temyeč celo vkljub njenim poizkusom, da prepreči razvoj osvobodilne borbe in vkljub odkriti oboroženi borbi agentov one "vlade" v domovini sami, ki so se stavili na razpolago hitlerjevskimo-kupatorjem in njihovim sokrivcem.
že tri leta ima ona "vlada" med svojimi člani izdajalca Dražo Mihajloviča, ki stoji na čelu četniških bandl in ki obenem s hitlerjevski-mi okupatorji napadajo jugoslovansko ljudstvo. Skozi _ Mihajloviča ima begunska I ne prizna ? "vlada" zveze z Hitlerjevimi!	ZOJSA.
lutkovnimi vladami in z nemškimi okupatorskimi tru-pami. Begunska "vlada" je popolnoma odobrila sporazum, ki ga je sklenil Mihaj lovič z italijanskimi okupatorskimi četami in Pavelič z ustaši leta 1942, za skupne operacije proti Narodno-os-vobodilni vojski Jugoslavije. Vse aktivnosti begunske ka-marile, ki naziva sama sebe "Jugoslovanska vlada", obstojajo iz ene same dolge verige provokacij, s katerimi poskuša podkopati napore jugoslovanskega ljudstva v borbi proti hitlerjevski Nemčiji.
Ali ni resnica, da je bil častnikom Jugoslovanske vojske, ki se junaško bore v vrstah Narodne Osvobodilne vojske proti nemških vpad-nikom, vzet častniški čin, na sramoto ljudi, ki se imenujejo ministri jugoslovanske v-lade!
Kako gleda kairska jugoslovanska vlada na Narodno -osvobodilni pokret je kazalo veselje "vlade", kadar je izvedela o začastnih uspehih nemških čet Zel C£lS»cl šeste ofenzive . na osvobojenjem jugoslovanskem teritoriju decembra meseca lanjskega leta.
V očigled teh dejstev se zdi, da je skrajni čas, da sovjetska vlada in vlade ostalih Združenih naroidov prekinejo diplomatske odnoša-je s propadlo grupo jugoslovanskih uradnikov v Kairu, ki ne zastopa nikogar razun a sama sebe. Zavezniki priz-n a j o Narodno-osvobodilno vojsko Jugoslavije, ki jo je organiziral narod sam. Ali ni skrajni čas, da se prizna tudi začasna vlada, ki jo je osnoval narod sam in ki, sodeč po neoporečnih podatkih, uživa oporo ogromne večine Jugoslovanov? Ali ni skrajni čas, da se vzame p-ropadli kliki v Kairu pravica, da imenuje sama sebe "vlada" nekega naroda, ki ga ne zastopa in ki je narod
IZ URADA
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
Iz urada za pomoč narodžm Jugoslavije
VAŽNO NAZNANILO KONVENCIJE SANS-a
Na seji SANSovega izvršnega odbora, ki se je vršila v Chcagu dnel2. aprila, je bilo soglasno zaključeno, da se v prvi polovici julija vrši redno zborovanje ali konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Natančni datum in prostor bo določil upravni urad potem, ko bo določen popolen načrt za reprezantacijo SANSov. podružnic in na kongresu izvoljenih odbornikov. Zastopstvo imajo v glavnem tvoriti podružnice po svojih delegatih, ki so gmotno in moralno podprle njegovo delo. Upravni urad ima nalogo izdelati načrt za podlago zastopstva v smislu tega pravca.
Vse SANSove podružnice so napirošene, da kooperira-jo z upravnim uradom pri izdelavi tega načrta s tem, da točno in pravilno izpolnijo eprašane pole, ki bodo v par dneh odposlane na podružnične tajnike. Na podlagi prejetih informacij bo izdelan načrt in predložen celokupnemu eksekutivnemu odboru v odobritev. Namen iz
hu. Vodijo jo ljudje, ki se ne samo ne strinjajo (in se ni so strinjali) s pravim namenom našega programa, temveč so ves ta čas s k u š a li SANS zlorabiti v svoje sebične namene. Intrigirali so na vse načine in neprenehoma zanašali razdor med nas. Ker niso mogli pridobiti SANSovega vodstva na svojo stran, so obrnili pozornost na posamezne člane in organizacije, ki jih v SANSu zastopajo. In tako so deloma dosegli, da je vodstvo moralo posvetiti več časa in svoje .energije problemu, kako ohraniti skupnost in edinost v SANSu, kakor pa rešitvi problemov našega naroda v stari domovini, za kar je bil ustanovljen.
Opozicija je mislila, da so naše kongresne resolucije le prazne fraze, katere bodo pozabljene čim se navdušenje zanje ohladi. Mislili so, da NOVA Slovenija pomeni Slovenijo pod političnim vo dstvom STARIH takozvanih predstavnikov naroda"; dalje, da NOVA DEMOKRATIČNA Jugoslavija pomeni. STARO, pomandrano Jugo
je izneveril kongresnim resolucijam; da odstopi od Z druženega odbora južnoslovanskih Amerikancev in mu umakne vsako nadaljno podporo ; da je SANSOV izvršni tajnik objavil vest o Rupni-ku in komentiral brez dovoljenja izvršnega odbora ter tako razglasil "grehe slovenskega naroda"; da SANS objavlja izjave Louisa Adamiča brez navedenja virov ali dognanja pravilnosti ter da Osvobodilna fronta ne predstavlja večine slovenskega naroda, ampak da se za njo skriva le "komunistična stranka Slovenije," katera se baje skuša zločinskim potom polastiti kontrole nad celim narodom.
vršnega odbora je, da bodo	bT°d(? ,STARI
POLITIK Asi v Ljubljani m
njihova pobratimska čaršija v Belgradu podelili DEMOKRACIJO ; da Zedinjena Slovenija pomeni večji delokrog za korumpirano avtok-racijo vodilne politične stranke. Skratka: po končani vojni se naj bi stari narodni voditelji Z NAŠO POMOČJO povrnili na prejšnja sedla in v dosego tega bi jih narod doma ne sprejel z odprtimi rokami.
naše podružnice reprezenti rane na podlagi sledečih kvalifikacij: število posameznih članov, število k' podružnici pripadajočih in pris-pevajočih društev in prispe-vana vsota.
Važna vest Združenega Odbora
New York — Naporno delo v katerega je bil g. Louis Adamič vprežen zadnjih o-sem mesecev kot predsednik Združenega Odbora Južnih Amerikancev, ga je dovedlo do izčrpanosti, ki resno go-roža njegovo zdravje. Stvar bi lahko postala resna, ako ne bi bil nemudoma vzel daljšega odmora. Sedaj je pod zdravnikovim nadzorstvom in ako bo poslušal njegove nasvete, ni vzroka na zaskrbljenost. Zdravnikovih nasvetov pa se more držati samo, ako se popolnoma otrese vsakega dela in odgovornosti in zato mu je treba dati prilike, da se odpočije in za to mu je treba dva ali več mesecev dopusta.
V interesu Združnega Odbora in g. Adamiča samega je bila njegova dolžnost, da vzame dopust.
Izvršni odbor Zedinjene-ga odbora je priznal nujnost takojšnega dopusta g. Adamiču in je z ozirom na to podvezel potrebne korake, da je na svoji seji 25 aprila izbral enoglasno g. Zlatka Balokoviča kot delujočega predsednika.
Skozi osem mesecev, kolikor časa je bil g. Adamič njegov predsednik, je bil Združeni Odbor glavni faktor pri širen ju resnice o stanju v Jugoslaviji in drugih balkanskih deželah. Zmeda, ki je nastala vsled lažne propagande "Jugoslovanske ubežne vlade" v begunstvu in njenih agentov,- postala sedaj prozornejša.
G. Adamič upa, da se bo mogel po svojem ozdravle-niu zopet posvetiti delavnosti Združenega odbora. Med tem časom pa bo Združeni odbor nadaljeval s svojim delom, katereea dosedajni rezoltati so edinstven doprinos zadevam Zedinjenih držav, demokratski bodočnosti ^"•oslovanskih narodov in Združenim narodom kot celoti.
Dosedaj je mnogo pisem in brzojavov, ki so se nana šali za zadeve Združenega odbora prihajalo na naslov g. Adamiča. Prosimo, da odslej dalje vsa pisma in brzo-jave pošiljate na: Zedinjeni Odbor Južnoslovanskih A-merikancev, 1010 Park Ave. New York, 28 N. Y. G. Adamič prosi, da se samo njegova osebna pošta pošilja na njegovo hišno adreso: R. F. D. 1, Milford, New Jersew.
Združeni Odbor končuje to svojo vest globoko obžalujoč, da je moral g. Adamič prenehati z svojim delom kot predsednik in iskreno že-leč mu hitrega in popolnega ozdravlenja.
ZOJSA.
NEKOLIKO POJASNILA
Ker posamezniki prakti-cirajo da društvena in organizacijska naznanila spišejo v obliku dopisa da se z tem izogne plačilo recimo za oglas, priporočamo društvenim in organizacijskim tajnikom ali pa odboru odsekov organizacije in društev, da spišejo društvena in organizacijska naznanila posebej. To je potrebno vsled tega, ker je včasih nemogoče priobčiti celotnega dopisa vred z naznanilom in to daje posebno delo v uredništvo z ene in druge strani pa tudi dopis bo na ta način priob-čen po svojem terminu.
Upravništvo Edinosti je o tej zadevi že nekajkrat izjavilo, da so društvena in organizacijska naznanila za seje, shode, zabave, koncerte in druge veselice brezplačna in da se lahko poši-Jiaio na Uredništvo lista v obliku naznanila posebej.
Po dosedajnem načinu sa-, mih sebe vnaprej opozarjamo, da bi lahko prišlo 'do 'napake, recimo da dopis ni mogoče uvrstiti v tekoči iz-
SANSove podružnice sestajajo in poslujejo na raznovrstne načine: Nekatere podružnice sestoje iz posameznih članov, druge iz po sameznih članov in društev, tretje samo iz pirispevajočih društev, četrte iz podružnic, ki podpirajo gibanje le s prostovoljnimi prispevki od rojakov ali s prispevki od raznih zabavnih prireditev. I-mamo tudi podrožnice, ki v finančnem prispevanju niso velike pripomogle ali celo ničesar. Logično je torej, da zastopstvo na konvenciji za vse te podružnice ne more biti enako. Upoštevati se mora faktično delo. To je SANS! O njegovi bodočnosti naj torej razpolagajo in odločajo oni, ki so ga zgradili.
Tajniki! Kadar prejmete vprašalne pole iz SANSovega urada, izpolnite jih čim preje in navedite vse informacije, da nam bo mogoče čim pravičneje rešiti vprašanje o upravočenosti števila delegatov vsake podružnice.
Izviršni odbor je tudi zaključil, da bo SANS plačal iz centralne blagajne le dnevnice delegatom Za vozne stroške bo morala skrbeti podružnica. Iz tega razloga naj podružnice skušajo oja-čiti svoje blagajne v ta namen. Bodočnost SANSa je v rokah njegovih podružnic in članstva. Te tvorijo njegovo telo in živlenje. Slovenski narodni kongres mu je ustvaril le bistvo za tvorbo telesa in mu določil glavo, ki ima nalogo to telo zgraditi j in ga voditi v smislu spreje-J tih resolucij. Naloga konvencije bo v glavnem presoditi izvršeno delo, odločiti o temeljnih vprašanjih, ki se nanašajo na pravilno tolmačenje in razumevanje kongresnih. rezolucij in izvoliti odbor, ki bo vodil nadaljne posle najvažnejšega slovenskega političnega gibanja v A-meriki.
Važnosti bodoče konvencije torej ne moremo samo površno poudarjati. Njen uspeh ali neuspeh je odvisen od zanimanja, ki mu ga bodo posvetili SANSovi člani in krajevne podružnice.
Boj proti SANSu
Propaganda, da se SANS ugonobi, je v polnem razma-
Idaji in na ta način lahko izostane tudi naznanilo, ki je bilo v dopisnem obliku spisano. Da se pa takemu slučaju izognemo je priporočljivo že kakor je omenjeno, da društveni tajniki, ali pa zabavni odbori društvenih m organizacijskih odsekov pošleio društvena in organizacijska naznanila posebej.
Uredništvo Edinosti.
Toda SANS si tolmači NOVO Slovenijo in NOVO Jugoslavijo na isti način, kot si jo tolmači in jo razumeva narod doma. SANS se res poteguje za NOVI RED v Sloveniji! In tega se stara garda BOJI! Njeni agenti se poslužujejo vseh nakan, da bi SANS oslabili in ga dis-kreditirali med našim narodom v Ameriki. Poslužujejo se iste taktike, ki jo je Hitler tako uspešno rabil med zbeganimi narodi v Evropi: "Divide et impera." Razdvo ji jih, naščuj jih enega proti drugemu, pa jih boš obvladal!
To je strategija, katere se poslužujejo pobegli politični vodje slovenskega naroda in njihovi agenti, ki se v Ameriki skrivajo tudi pod firmo Zveze slovenskih župnij. Ravno tega si Hitler želi. Ker je SANS konštatiral resnico in razgalil pred javnostjo izdajalskega početja nekaterih nekdaj uglednih mož slovenskega naroda, in ker je bilo nemogoče izogniti se dejstvu, da je na Rup-nikovo ustoličenje bil povabljen in je prisostoval tudi ljubljanski škof, so ravno ti razdirajoči elementi zarjuli: SANS napada cerkev!
SANS ni napadal nikakor. SANS je objavil fakte. Povzeli so bili iz ljubljanskega časopisa, ki je pod cenzuro in vplivom domačih izdajalcev. Za komentarje drugih, neuradnih krogov, SANS ne nosi odgovornosti. Razna očitanja in napadi in izjave p. Ambrožiča so gola izmišljotina in SANS jih odločno odklanja. Niti ne bo SANS nikomur dal zaželjenega zadoščenja, da bi se podajal v polemiko z ljudmi, ki zavijajo fakte in se poigravajo z resnico. SANSov izvršni tajnik ravno tako ne bo nasedel izzivalnim napadom na njegovo lastno osebo in odgovarjal na osebne naskoke. Njegov odgovor na provoka-cije je: zavijalna laž!
Na SANSovi seji je bil tudi napovabljen gost v osebi p. B. Ambrožiča, ki je kot tajnik Zveze slovenskih žup-inj zaprosil za vstop in pri-sostvovanje. Odbor mu je to dovolil, kakor tudi besedo. Navzoč je bil ves čas zborovanja, ki je trajalo brez odmora od 10. zjutraj do 5 popoldne. Seje so se udeležile vsi člani eksekutive. izvzem-ši Johna E. Lokarja.
Namen p. Ambrožiča je bil, prepričati SANS, da se
čital je tudi izjave treh političnih strank Slovenije, slovenske ljudske, libiralne in socialistične stranke, o s-tanju v domovini, naslovljene kralju Petru in njegovi vladi, toda brez vsakega podpisa. če bi podpisi bili objavljeni, bi dotičnim pretila smrtna nevarnost. Ko je seja bila že zaključena, je tudi razdelil mimeografirano izjavo in protest Zveze slovenskih župnij proti SANSu, v katerem je glavna tarča izvršni tajnik Kuhel. Odšel je, predno je kdo imel priliko to denunciacijo prečitati.
O predmetni zadevi je p-rečital svojo izjavo tudi blagajnik Zalar, ki je poleg drugega zahteval, da SANS takoj izvoli rev. Voduška za tajnika. Vršila se je širna razprava, v kateri se je odločno odklanjalo vsako očitanje in napadanje, da se SANS ne drži kongresnih resolucij itd., kakor tudi izvajanje brata Zalarja. Glede tajnika je bilo pojasnjeno, da izvršni odbor nima pravice izvoliti tajnika izven članov eksekutive in če konvencija tako želi, lahko ona izvoli rev. Voduška za tajnika. Do konvencije je itak samo dva meseca. Boja proti SANSu pa tudi Voduškova izvolitev ne bi ustavila. Naši nasprotniki so bili in bodo idejno vedno proti progra mu, ki bi odvzel vodilno mesto reakciji in prepustil pravico samoodločevanja narodu samemu. Bojijo se socialnih in ekonomskih reform.
Predlog da se predsedniku in izvršnemu tajniku izreče zaupanica za politično delo, je bil sprejet z vsemi proti enemu glasu. Za izjavo brata Zalarja, da SANS ni to, kar bi moral biti in da se njegovo delo ne vrši v smislu resolucij, je prejel samo -dva glasova. Glasovanje o omenjenih dveh predlogih znači, daje izvršni odbor z veliko večinno zavrnil zahtevo in obtožbe tajnika Zveze slovenskih župnij. — Podrobnosti bodo objavljene v zapisniku te seje.
Pred konvenčna diskucija
Kašna bi morala biti naša skupna in vstanovitvena konferenca Združenega Odborai Kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Ma-cedancev?
V želji da bi konferenca res zbrala pod svoje okrilje vse vredne in poštene; vse svobodoljubeče rodoljube; vse katerim je na srcu in jim veleva notrajna narodna zavest za pomoč našim trpečim bratom in sestram, potrebno je, da so zastopana vsa društva, organizacije ne glede na narodno, politično ali versko prepričanje in pripad nost. Z eno besedo konferenca bi morala biti vse-narodna, vsem vs-trezajoča in nestrankarska.
Njen cilj in sklepi bi morali biti humanitarnega smisla. Temu cilju in sklepom bi se morala podvrči izvoljena uprava za nadaljno delo.
Za boljši uspeh konference priporočamo takoj sklicevati sestanke, seje in razna druga zborovanja zgoraj omenjenih narodnosti. Posvetovati se in pa obogateti konferenco s predlogi in priporočili, kakor tudi s zastopniki krajevnih društev, organizacij in narodnih skupin.
Če smo kdaj koli čutili večjo željo in tudi odgovornost za pomoč našemu ljudstvu v stari domovini za zmago nad fašizmo, čutimo nedvomno zdaj. Zatorej za večji obseg našega dela in njegov uspeh, je potrebno podvzeti potrebne korake zdaj in poleg vsega zakiicati proti vsih onih, ki zavestno ali nezavestno podžigajo in ovirajo to rodoljubno delo s razdvajanjem in obrekovanjem: "Dovolj! Mi nočemo ostati ob strani in opazovati bor-
bene edinice kako polagajo svoja živlenja za srečno in svobodno bodočnost, temveč hočemo skupno vsi do enega doprinašati naš delež vz-lic onih par kričačev brez izjema odkod prihajajo in kateri skupini pripadajo, kateri nasprotujejo in ovirajo naše rodoljubno delo."
Zato je važno da vsaka ustanova izbere svojega zastopnika za konferenco, katere namen je položiti nadaljne načrte dela za zbiranje pomoči našim trpečim bratom in sestram v stari domovini. V naselbinah kjer je več društev in organizacij zlasti katere so odaljene od Toronta, društva in organizacije lahko izberejo svoje zastopnike v tem oziru s pooblastinom, da zastopata vse skupno recimo dva delegata. Dočim pa iz bližnjih naselbin ni nobenega vzroka, da pošlje vsako društvo in vsaka organizacija svojega delegata in celo več delegatov.
Kakor je razvidno dozdaj je že zbrano nad 60 tisoč dolarjev. To je pričetek našega dela in nemislimo radi tega prepričevati kogar koli o važnosti da se izvoli in pošlje delegate za konferenco. Delo in pa namen opravičujeta dovolj za vsakega pošteno mislečega rodoljuba ne samo da podpira to delo, ampak d.a. aktivno sodeluje in vodi agitacijo še za večji uspeh.
Pokažimo se dostojnih sinov našega naroda z tem, da bomo res manifestirali narodno in humanitarno solidarnost vsi do enega za pomoč našega trpečega naroda Naj neizostane niti eno društvo, niti ena organizacija oziroma odsek organizacij, da bi ne bila zastopana na vstanovitveni konferenci dne 3 in 4 junija v Torontu.
Začasni Odbor:
IZ FARMARSKE METROPOLE SADJEREJSTVA
Mirko G. Kuhel.
izvršni tajnik.
Društven napredek odseka št, 14
..Kirkland Lake — Odsek št. 14 "Sloga" V. P. Z. Bled, je priredil večerno zabavo na 87 Wood St., v počast novo pristoplih članov in pa v proslavo odseka njegove prve obletnice. Na tem mestu se najlepše zahvalim vsakemu ki nas je obiskal in posebno pa še bratom Hrvatom, ki so se udeležili in nam pripomogli do tako lepega napredka v kampanji in blagajni odseka. Ker čistega dobička je bilo $170.-73.
Danes leto dni smo imeli $1.00, celi dolar v blagajni, danes pa ima odsekova blagajna čistega $359.65. šteje 54 članov, odsek najmlajši pri Zvezi Bled, je imel res trnievo pot, toda minilo je nositi, glavo po koncu, sai smo vsi deležni enih pravic!
Ob koncu želim še mnoeo članstva Zvezi, a Edinosti pa dosti naročnikov, članstvu odseka št. 14 "Sloga" sporočam, da bo odsekova
St. Catharines — ker smo takih dopisov bolj malo čita-li iz naših slovenskih farmer-skih naselbin, če ravno nas je okrog 70 družin v tukajšni okolici, je z dopisi pač tako, da vsak raje čita kakor pa piše. Nekaj takega je tudi prd meni.
Pri nas se sedaj dela z polno paro. Traktorji in konjska vprega — vse je zaposleno, posebno pa mašine za škroplenje sadja proti raznega mrčesa, škroplenje je potrebno ponoviti približno vsaka dva do tri tedna, tako da je potrebno vsaj neko vrsto sadja škropiti tri do štirikrat čez sezono. Naprimer jabolka, da imaš lep in čist sad, je potrebno škropiti približno devetkrat. Ni pa nič čudnega za tako pogosto škroplenje, kajti tukaj je toliko raznih škodljivih mrčes, če človek dobro ne pazi na sadno drevje in njegov sad, je na njegovo škodo. In z tem je mnogo posebnega dela in bi človek težko pomislil, da tako lepa narava ima toliko raznih nogatih in kosmatih škodljivcev. Toda pridne in marljive roke, vse to odstranijo v sezoni zlasti v cvetju in poznejšem dozorevanju tako, da ko pride sadje na trg, je lepo čisto in zdravo.
Naprimer sedaj se odpira sadje v cvet. Raznovrsne bilke in rožice, so že pokukale iz prirodne zemlje in gledajo radosno lepo naravo. V nekaj naslednjih dni bo vse v najlepšem cvetju in narava bo znova oživela. Pogled na cvetoča sadna drevesa, je nekaj krasnega. V vseh barvah, kakšno si zaželiš je videti ob solčnih žarkih. Ob jutrajni zarji in večernem mraku, se pa valovi dišeči vojn od raznovrsnih cvetlic in sadnega drevja, kateri p,a ne malo okrepčuje človeka v prosti naravi.
Naš prvi sad bomo začeli dostavljati nekako v pričetku maja. Sparglne, kot jih lahko vidite Torontčani in po drugih mestih tržiščih, vedite, da so deloma tudi iz slovenskih farm. Spargelne
seja dne 14 maja ob drugi uri popoldne na 77 Main St. Pridite vsi!
Pozdrav vsemu članstvu V. P. Z. Bled.
Frank Račič, tajnik.
naročnikom Edinosti širite čitajte in postanite
se pobira približno dva meseca vsak dan. Okrog desetega junija, boste zopet videli en izmed lepih sadov, jagode, Tudi z nasadi jagod se pečamo tukajšni slovenski farmerji. Nedolgo zatem bo dozorel najlepši sad, namreč češnje, za njima zot-pet višnje, breskve, hruške itd.
Med vsem tem ne bom opisoval, koliko dela potrebuje eno ali pa drugo sadno drevje predno se oda sad na trg. Lahko pa irečem, od ranega jutra do poznega večera in zraven tega skoraj vsak dan je prekratek. Iz le-ga je sklepati, ko je priroda tako mila in v svoji sezoni, da slovenski farmar ali pa kakšen koli poljedelec, nima mnogo priložnosti do razvedrila razen dela dan za dnevom.
Pri vsem tem nesmem pa pozabiti na vinograde. Jesenski čas je po svoji dobi skoraj največji užitek z tem, ker se pobira sadje in drugi pridelki, medtem pa obira tudi vinograd. Vinska kapljica seveda okrepča človeka in po nekoliko sodčkov, si seveda vsak prišpara za čez leto. Toda Vinogradi kakor vsak drugi pridelek, zahteva gotovega dela in skrbi. Spomladi je rezanje, gnoji-tev in pa kolenje, zatem škroplenje, obiranje itd.
Z eno besedo farmar dela, dan za dnevom in si ustvarja zaupanje na svoj pridelek, približno delavcu v tovarni ali rudnikti le s to razliko, da je na polju bolj svoj gospodar, razen prirodnega gospodarja, to je sezone, če zamudi sezono, bo sad reven. Zato je poljedelstvo podvrženo prirodnemu gospodarju kljub visoko razviti tehtniki, ki opravlja in olajšuje farmerju pri vsakodnevnem delu.
To bo mogoče bolj zanimalo naše severne in na za-padu fatrmerje, recimo v Sa-skatchewan, Alberti in B, C. Enako pa nas zanima njihovo živlenje tam, kjer so far-marska dela nekoliko različna od našega na jugu.
Za pripomniti pa je, da če tudi smo zaposleni nepozab-Ijamo na del kulturnega dela med nami. Nas je precej članov Zveze Kanadskih S-lovencev in naš odsek lepo napreduje. Vsak trezno misleč rodoljubni Slovenec ali Slovenka ve, da mu je mesto v Zvezi Kanadskih Slovencev, radi rodoljubnega dela in pa oživljanja najlepših tradicij našega naroda, posebno pa zdaj za pomoč osvobodilni borbi.
John Crnič.
V Torontu zbrali nad 12.000 dolarjev
Toronto — Tukaj se je vršil zadnjo nedeljo javni shod, katerega je sklical Združeni Odbor kanadskih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Macedoncev. Glavni namen shoda je bil ta, da se obvesti javnost o delu ki ga je pod-vzel ta odbor z,a pomoč na šega trpečegga naroda v sta ri domovini.
Govorili so na shodu predstavniki od raznih društev in organizacij, kateri so v kratkih potezah orisali nujno potrebo, da se skupno ne glede kaki stranki, organizaciji ali pa društvu pripadamo, podamo na delo in zberemo kar največ mogoče pomoči za naše brate in sester, kakor v denarnem oziru, enako pa pride prav tudi že malo ponošena obleka, obutev itd. Razumljivo je, da se bo tudi za zbrani denar nakupilo blago, posebno zdravila.
Udeležba je bila še primeroma dobra, toda ne kot bi morala biti na poziv naših bratov in sester. Kajti vemo, da se naši bratje in sestre niso ozirali nasvojo lastnino in celo ne na svoje živlenje. Odšli so v hribe in planine, oborožili se na račun sovražnika in danes zaslužujo ne samo občudovanje naprednega sveta, marveč zavzemajo prvo mesto v borbi pro-ti fašizmu.
Razveseljivo pa je dejstvo, da je že zdaj zbrano nad 12.000 dolarjev za po-
| moč našega naroda v Torontu. Bratje Hrvati so zbrali nad 7.000, Srbi 4 000 in Slovenci okrog 500 dolarjev. Za pripomniti je, da je to komaj pričetek kampanje, da je še dosti naših rojakov, kateri se bodo pridružili smo pripričani z svojim darom v 'ta namen. Vsaj med nami Slovenci bi morali pri-vihati rokave, namreč bolj poseči v žep, da bo naša skupna vsota primeroma se vrstila v vrstah bratov Hrvatov in Srbov.
Bratje in sestre! Sedaj je nastopil čas, da se tudi mi tukaj v Kanadi moramo zavedati svoje dolžnosti in prevzeti vsaj delno težko breme naših bratov in sester z tem, da jim pomagamo moralno in gmotno — zdaj, ko so naše pomoči najbolj potrebni in da jo tudi pričakujejo od nas. Pokažimo se dostojnih sinov in hčera svojega naroda, da smo razumeli njegove potrebe in da v naši slogi opravičujemo njegovo junaško, a veličanstve-no borbo za osvobojenje.
Da — nastopil je čas ko nas kličejo otročički iz taborišč, ko nas spominjajo stara mati, teta, brat in sestra. Ko so njihovi upi skupno uprti na to stran morja s zaupanjem vsako uro in minuto za pomoč od nas.
Zato, daj sestra in brat daj — zdaj — ko te kliče rodna gruda!
J. Sheryak.
Poslanica maršala Stalina prvega maja
VSTANOVITEV ZDRUŽENEGA ODBORA V SUDBURY
Sudbury — Tukaj se je vršil dne 23 aprila velik narodni shoid sklican od treh bratskih narodnosti, Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vdeležba je bila nepričakovano obilna, pa tudi zanimanje je bilo med vdeleženci veliko. Temu je priča obširna diskusija in govori v glavnem skupno namenjeno za pomoč
ZAHVALA MLADINI V KIRKLAND LAKE
KirklanI Lake — Kod je
bilo že poročano v tem listu, da nam bodo slovenski otroci zapeli na radio postajo C. J. K. L., so res to obljubo tudi izpolnili in nam tako izvrstno zapeli, da je bilo kaj veselo za poslušati slovensko pesem preko radio zvočnika.
Tem potom izrekam mojo zahvalo in čestitke, enako gre tudi voditelju br. Matiji Otoničarju, ko jih je tako lepo spravil v program.
Prva pesem na radio je bila, "himna mladinskega Z-bora". Kar solze; so nam šle v očeh, ko smo zaslišali besede : "Mladi smo Kanadčani in slovenskega rodu"! D-ruge pesmi so bile: "Mladi vojaki", "Ti osrečiti jo hodi" in "Lahko noč". Nesmem pa pozabiti najlepšo, "Mladosti", ki so jo tako lepo zapele Anica Brkopec in Angela Pečevar.
Le tako naprej mladina! Vam ni če tudi v tujini zab-ranjena slovenska pesem, ali pa govoriti materinskega jezika. Zabranjeno pa je vse to, našim bratom in sestram v njihovi rojstni domovini. Mar ni nekaj strašnega za pomisliti, ko narod ne sme peti svojo narodno pesem, ter oživljati svojih narodnih in kulturnih običajev? Vemo pa, kakor sem omenila, da je vse to zabranjeno z strani fašističnih morilcev. Povrh tega so pa še siromašni, lačni in vsega potrebni.
Zato dragi otroci nepoza-bimo siromašnih otročičev v stari domovini, njihovih očetov in mater, ter našega ljudstva v splošnem. Zdaj je nastal čas da tudi mi lahko vsaj nekaj storimo v ta namen in jim pomagamo po svoji najboljši zmožnosti. Oni v svojih žalostnih misli, pošiljajo mili pogled na nas tukaj daleč v tujini. Nad njimi je treskanje in gromenje topov, zrakoplovov in grmi dan za dnevom strašna smrt.
Nepozabimo jih!
živel maršal Tito! živela svobodna Jugoslavija!
Ljudmila Krašovec.
našim bratom in sestram v stari domovini.
Tudi Slovenci smo bili dobro zastopani, če ne do cela, vsaj dober del se nas je vdeležilo shoda. V našem imenu je spregovoril naš do-broznani rojak in član odseka Zveze Kanadskih Slovencev, Joe Smrke. On nam je razložil v kratkih besedah pomen shoda in potrebo našega delovanja za pomoč našemu narodu. Med drugim je idejal: "Tudi Kanadski Slovenci če ne docela, a pretežna večina je vsled junaškega odpora naših bratov in sester, spoznala potrebo organizacije, društvene in splošne aktivnosti, posebno pa proširjevanju tiska. Kajti zavedajoč se smernic lista ki odgovarjajo našim organizacijskim, društvenim in povrhu tega narodnim interesom na polju za graditev bratske enotnosti in sloge, bi bilo ne mogoče zamisliti naš dosedajni napredek. Enako je pa zdaj nemogoče zamisliti moralno in materi-jalno pomoč za naš narod v starem kraju brez složnega dela nas vseh in pa s zvestobo našega tiska."
Na shodu smo razdelili rodoljubne zaveznice, katere so pač na dobrovoljni podlagi, da vsak po svoji zmožnosti in pa sočutju vpiše svoj delež v ta namen. Obenem je bil topot izvoljen Združeni Odbor Slovencev, Hrvatov in Srbov, kateri bo nadaljeval to vrednostno delo v naši naselbini.
Člani Odbora so kot sledi:
Predsednik, Valentin Le-gac, Hrvat.
Podpredsednik, M. Pilja, Srb.
Tajnik, J. Kosmrl, Slovenec.
Pomožni tajnik, M. Bolf, Hrvat.
Blagajnik, J. Sekula, Hrvat.
Člani Odbora: M. Uremo-vič, Rosie Knaus, M. Zaje, S. Lazič, J. Vitar, J. Gorše, J. Relič, M. Knaus, M. Čuk, L. Ruparčič, F. Zaje in M. Stanejev.
Nadalje je zaključeno, da bomo zbirali obleko, obutev in da se bodo najeli potrebni prostori za skladišče takih potrebščin, kar bo obenem tudi potom zapisnika zapisano kdo je kaj daroval v ta namen.
Po shodu smo pa imeli čajno večer in smo se prav lepo zabavili. Tem potom se zahvaljujemo našim ženskam za dober prigrizek in seveda tudi muzikantom, naš znani učitelj Kazimir Fojs, je zadnje dni bil odsoten zaradi zdravlenja oči. (Ob tej priložnosti je obi-
... (Iz prve strani)...
Visoko spoštovanje gre našim Ženam
Sovjetske žene so požrtvovalno delale v interesu bojne črte, hrabro se ponašale v težkočah in so navduševale rdečearmejce z svojo zvtraj-nostjo in vdanostjo svoji domovini.
Vojna je pokazala da je naš narod zmožen vstvarja-ti čudeže, prebroditi težkoče in iziti zmagovalec najtežjih nalog. Naši delavci, farmerji, intelegencija in narod v splošnem z svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, podprli so k zaporednim zmagam Rdeče Armade nad sovražnikom in znova vzpostavitvi ekonomije na opusto-šenem ozemlju.
Pod težkimi udarci Rdeče Armade blok fašističnih držav je pričel hromiti in se razkraja. Strah in zmeda vlada med rumunskimi, madžarskimi, finskimi in bolgarskimi zavezniki Hitlerja. Toda celo zdaj Hitlerjevi hlapci, ne vidijo da je Nemčija izgubila vojno. Rumuni-ja, Madžarska, Finska in Bolgarska imajo samo eno priložnost pred katastrofom, to je, da prekinejo odnošaje z Nemčijom in se izključijo iz vojne. Vsekakor težko ie računati na sposobnost obstoječih vlad v teh državah, da se odrečejo Nemčije. Za poudariti pa je, da bodo narodi teh držav vzeli stvar svojega osvobojenja v svoje roke. čim prej se bodo zavedali dejstva do česa jih je privedel Hitler, toliko prej
DOBER OSPEH ZABAVE V HAMILTONO
bodo prenehali podpirati nemške tlačitelje in kvizlin-ge svojih zemelj. To bi obenem zmanjšalo število vojnih držav kakor tudi vniče-vanje istih.
Kot posledica uspešne o-fenzive Rdeča Armada je prekoračila naše državne meje v širini 400 kilometrov in osvobodila več kot tri četrtine okupiranega sovjetskega ozemlja. Sedajne naloge so čiščenje celega ozemlja od fašističnih okupatorjev in vzpostavitvi Sovjetskih meja ob' celi črti od Črnega do Barenskega marja. Toda naša naloga ni samo čiščenje sovražnika iz našega ozemlja.
Nemška vojna sila nas zdaj spominja na ranjeno zver, katera je prisiljena se vleči na svoj lastni teritorij, da bi izlizala svoje rane. Toda ranjena zver, ko odhaja v svoj brlog ne prestane postati nevarna. Da se reši našo zemljo in zemlje ki so v zavezništvo z nami od nevarnosti, je potrebno slediti stopnje nemške ranjene zveri ter vničiti jo na njenem teritoriju.
V procesu proganjanja sovražnika, mi moramo osvo-
Prošlo soboto dne 22 aprila je priredilo večerno zabavo tukajšne društvo V. P. Z. Bled oidsek št. 13 "Planina", katera je prav dobro uspela. Zabavo smo priredili kakor je bilo že poročano pri slovenskem farmerju Mr. Mrs. John Kralj, kateremu se tem potom društvo zelo lepo zahvali za prostore, kakor tudi za prijaznost in sodelovanje. Hvala našim čla-' nicam in še nekaterim drugim ženskam, ker so nas tako lepo postregle z prigrizkom, kakor tudi z pristnim kofetom. O drugi pijači ne bom opisoval, ker mislim da je bil vsak dobro postrežen z vsem kar si je želel. Upam ida so bili vsi zadovoljni. Moški, ženske in otroci!
Udeležba je bila prav dobra tako da so prostori bili zapolnjeni skoraj do zadnjega kotička. Vse je bilo veselo od najmlajšega do najstarejšega. Tudi godba je bila izvrstva, kar trije godci so na izmeno igrali. Stanko Mihelič, Joe Jurkovič in 12-letni dečko, B. Jakovčič, na piano harmoniko. Vsi smo se vrteli tako, da se je celo težko moglo zaustaviti posebno nas starejše, ko se smo enkrat zasukali, zraven tega pa še v veseli družbi.
Zahvaliti se moramo našim Slovencem in Hrvatom iz Hamiltona, ter farmeriem iMr. Mrs. Žagar. Mr. Mrs. Ignac Brayer, Mr. Mrs. Lev-stek. Da ne pozabim na naša dekleta Miss Mery Brkopec in Merv Fugina. katere ste prav dobro skrbele na do-■brovoljne prispevke pri vratih..
Iz St. Catharines in Be-amsville, se je pa kar pet ali šest kar pripeljalo naših rojakov in rojakinj. Prav lepo so se pokazali in hvala vsem skupaj.
Tem potom zaeno naznanjam da se bo vršila društvena seja dne 21 maja v prostorih Steve Fugina, 167 Rosslvn Ave., ob 2 uri popoldne. Z tem se naproša člane in one ki se žele vpisati v društvo, da rvrideio točno o-menjenega dne na društveno sejo.
Z bratskim no/dravom.
J. Bolha.
Pomoč za stari kraj
Pri Joe Primožiču vesela družba se je spomnila na s-voje ostale v starem kraju in je zbrala njim za pomoč $10.25.
i Imena darovalcev so kot sledi: Po dva dolarja: Mr. Mrs. Ostermen. Po en dolar, Peter Rogina, Louis Hrib, Eli Milokovič, John Strebenc, Stanko Mihelič, Joe Lušin, Joe Primožič in Joe Levstik. Joe Pogorelec je priložil, 25 centov.
Skupaj gornja vsota znaša $10. 25c.
Vsoto je zbral Peter Rogina za pomoč staremu kraju.
NAZNANILO ZDRUŽENEGA ODBORA
skal Uredništvo Edinosti, to se ie nahaial v Torontu. H^oia za obisk, nred.^
želimo mu vse naibolišo njemu in njegovi družini!
F. Zaic
Tem potom se naprošajo vsi člani Združenega Odbora Slovencev, Hrvatov in Srbov, ida se udeleže redne seje v petek dne 12 maja ob 8 uri zvečer.
Ker je na dnevnem redu več važnih vprašanj, je potrebno da so vsi člani odbora navzoči. Zato nepozabi-te v petek dne 12 maja ob 8 uri zvečer.
Seja se bo vršila kot navadno v Community Hali, 386 Ontario St.
Walter Skočilič, tajnik.
Volitvena konferenca v Sudbury
Sudbury — Tukaj se je vršila zadnjega tedna konferenca, katero je sklical tu-kajšni Klub Delavsko-Pro-gresivne Stranke. Po daljši diskusiji in posebno o prihodnjih federalnih volitvah, zaključeno je, ida se sklice javno volitveno konferenco na kateri bo tudi izbran kandidat za Nipissing volilno okrožje, dne 28 maja.
Rred Rose, član parlamenta je govoril na zborovanju prvega maja v Grand The-atre in urgiral za še večjo enotnost ljudstva posebno delavcev in delavk v bližajoči invaziji evropskega kontinenta za dokončno zmago nad fašizmom.
ZABAVA V MONTREALU
Tukajšni odsek Zveze Kanadskih Hrvatov in Srbov. odsek HBZ, 739 in S. K. R., prirede zabavo v Srb-sko-Hrvatski dvorani 3449 St. Lavvrence Blvd., dne 13 maja. Pričetek zabave ob 8 uri zvečer.
Uljud>no vabimo tukajšne Slovence. Hrvate, Srbe in tudi druge Slovane, da se udeleže omeiijene zabave, katere je namen da nam omogoči poslati delegate na konvencijo v Torontu dne 3-4 junija.
Za dobro postrežbu in zabavo skrbi prireditveni odbor.
Zatorej nepozabite dne 13 maja!
Odbor:
boditi suženjstva naše brate Poljake, čehoslovake, kakor tudi druge zapadne evropske narode, ki so v zavezništvu z nami in kateri so okupirani po Hitlerjevi Nemčiji.
Razumljivo pa je, da je ta naloga težja kakor pa čiščenje sovražnika iz sovjetskega teritorija. Rešiti jo je mogoče samo na osnovi enotnih naporov Sovjetske Unije,Vel. Britanije in Združenih držav s enotnimi udarci z vzhoda z našo armado in zapada z armado naših zaveznikov. Nobenega dvoma ni, da bodo le taki udarci omogočili končni poraz Hitlerjeve Nemčije.
Tovariši, Rdečearmej-ci mornarji, častniki in podčastniki, generali, moški in ženski partizani, delovno ljudstvo Sovjetske Unije, bratje in sestre!
V počast zgodovinskih z-mag Rdeče Armade na fronti, kot simbol največjih us pehov ki so jih dosegli delavci, farmerji in intelegencija Sovjetske Unije v zaledju, zapovidam danes ob priložnosti proslave delovnega ljudstva celega sveta, da ^e izstreli 20 topovskih salv v Moskvi, Leningradu, Go-melu, Kijevu, Harkovu, Ros-tovu, Tiflisu, Simferopolu in Odesi.
živela naša sovjetska domovina !
živela naša Rdeča Armada in»Rdeča Mornarica!
živeli veliki sovjetski narodi !
živeli moški in ženski partizani !
Večna slava vsim onim, ki so položili svoja živlenja v borbi za svobodo in neodvisnost naše domovine!
Smrt fašističnim vničeval-cem!
^Junaška obramba Sevastopola
RODNA GRUDA NAS KLIČE
Iz Urada Zveze: Bratje in sestre:
Odkar smo razposlali rodoljubne zaveznice na odseke Zveze z namenom da se začne s zbirkami za pomoč našim trpečim bratom in sestram v stari domovini iz posameznih naselbin so rezol-tati precej dobri in je ugotoviti napram razpoloženju za pomoč našemu narodu med našimi ljudmi, da bo prav dober uspeh.
Naprimer v Port Arthurju je 27 Slovencev darovalo skupno vsoto $1,570.00. V Windsorju v kolikor imamo podatke na rokah so zbrali okrog $700.00 in Torontu nekaj nad 700.00 dolarjev.
Iz St. Catharines tajnik odseka Zveze, John Crnič poroča, da se čim prej pošlje nadaljnih zaveznic, ker da so prej poslane skoraj izpolnjene na redni seji odseka predzadnjo nedeljo in da nadaljujejo z delom naprejJ Iz Calgary so tudi zadnjič poročali o svojem načrtu za zabave v tem mestu, vse v svrho za pomoč našemu narodu v Jugoslaviji. Iz drugih naselbin do danes nismo dobili poročil, upati pa je, da so na delo in da zbirajo to pomoč zdaj v kampanji, naprošajo pa se, da pošljejo svoja poročila o uspehu čimprej mogoče.
Bratje in sestre! če zasledujemo redno vesti iz naših krajev v stari domovini, razvidno je, da z vsakim dnevom se povečuje obseg osvobojenega ozemlja in priča neizrecivo junaštvo naših bratov in sester v borbi za narodno in ekonomsko osvobojenje. To nam pa zadostuje da bi se morali zavedati tudi svoje dolžnosti napram njim z tem, da jim damo pomoč z raznimi potrebščinami z te strani Oceana, kamor je njihov up neldvomno tudi uprt.
Zdaj je v teku kampanja, katere je glavni namen poleg denarnih zbirk za naku-pitev raznih potrebščin tukaj v Kanadi, tudi delovati na tem, da se vse to čim prej odpošlie v Jugoslavijo. Za priznanje Narodno-osvo-bodilno in Partizansko armado in Narodno vlado, kot edino zakonito predstavništvo naroda Jugoslavije.
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J, Smrke ) Posebna brigada mornarjev
G. GAIDOVSKI:
Vedel sem kako majhen je odsek Sevastopoljs-ke fronte, ampak srce mi je utripalo in se povečalo njegovo utripanje, ko sem ga zagledal iz morja. Celi obris je bilo videti od neprestanih bliskov topniškega ognja.
Lok ognja mogel se je videti brez da bi obrnil glavo. žarometi so neprestano metali svod na nebu in zraven so se svetlikali ognjeni pasovi od svetlobnih krogel v višave. Ko smo pluli v pristanišče in ko so se naši stroji ustavili, takoj je bilo slišati neznosno bombardiranje. Sevastopoljska komanda o bombardiranju v juniju 1942.
Stotnik je še vedno hodil gori in doli po mostu. V resnici bitka še ni bila končana. Je enostavno zavzela novo obliko. Sedaj je bilo treba ladjo pripeljati v plitvino, kar bi se nikdor ne upal v mirnem času z ladjo kot je "Taškent". Da tudi noben kapitan ladje na svetu bi se ne upal zapeljati ladjo v bičevje in blato, Sedaj je bilo treba razložiti tovor in moštvo. Bilo je potrebno vzeti ranjence ter žene in otroke. In to vse je morala narediti hitro, tako da bi lahko ladja odplula iz pristanišča dokler je še temno. Kapitan je vedel da nas bodo Nemci čakali v jutro. Vedel je tudi da se sovražni bombarderji pripravljajo in nalagajo bombe.
Bi ne bilo tako slabo, če bi bili zopet "Henkelni", je s nasmehom pripomnil". Kaj pa če bodo mesto teh "štuka"? Kapitan je vedel da ne dene mnogo kakšno pot vzame ven iz Sevastopola, bo vseeno opažen. Nemogoče je izogniti se spopadu. In da Nemci bodo naredili vse kar je v njihovi moči da uničijo ladjo, tudi ni dvoma.
Videl sem kako je Kapitan stal na mostiču in gledal izlaganje tovora. Njegov resen obraz bil je obsvet-Ijen v luninem svitu. Videti je bilo premikanje mišic na obrazu. Kaj je on mislil ko je videl ranjene može, koso jih nosili na nosilih, ranjene matere kako so pritiskale na svoje prsi speče otroke? Vse to je šlo skozi njegovo misel, toda brez znaku vznemirjenosti. Ljudje so samo šepetali med seboj.
Ladja je bila izložena in naložena v dveh urah. Kapitan je vzel dva( tisoč ljudi na krov. Vsak od teh je pri vstopu na ladjo vzdignil glavo in z očmi iskal pogled na mostič na katerem je bil Kapitan.
Vasilj Jarošenko se je dobro zavedal, kaj pomeni uničenje ladje. On je bil že enkrat poveljnik manjše ladje, ki se je potopila kot posledica sovražnih bombnikov. On je branil svojo ladjo do konca, ni bilo mogoče je pa rešiti. Povrh tega je bil pa še težko ranjen. Ladja je šla n'a dno. Jarošenko je rešil posadko, potnikov onopot ni bilo na njej. Ostal je na mostiču do konca. Zadnji mož na krovu ter je skočil s krova šele ko se je mostič potapljal.
"Ampak sedaj" ?
"Sedaj je vozil potnike — ženske, otoke, ranjence. Sedaj bo moral rešiti ladjo, ali pa ž njo vred v globočino. Tako so šle misli Kapitana, ki je nepremično stal na mostu ladje.
Ladja je zapustila Sevastopol okrog druge ure zjutraj. . . .
Iz voznega reda častnika krmarja Kapitan, P. Starčijenko
Poizvedovalci so zagledali okrog štirideset dvo-mo-tornih sovražnih bombnikov in obrambnih letal, na letališču. Da bo to letališče za glavno bazo, sovražnik je ojačil protiletalsko obrambo z skupinami lovskih letal.
Kakor hitro so poizvedovalci poročili, malaf padalna letala, skupno z skadrom napadalnih letal, pod varstvom brzih lovcev, je bilo poslanih na sovražno letališče. Eno uro prej ko se je začelo daniti, naši zrakoplovi so bili pripravljeni za polet. Ker je bilo megleno in ker se ni moglo dobro videti, smo prišli nad sovražni aerodrom brez ovire ko se je delal dan.
Določeno je bilo da bombarderji razdeljeni v dve skupine bodo udarili ob istem času, od dveh različnih smeri. Major Raduz, junak Sovjetske Unije, je bil poveljnik ene skupine bombarderjev in major Peškov, dvakrat odlikovan od vlade, je poveljal drugi skupini, napadalna letala so pa bila pod poveljstvom majorja Gubrija, junaka Sovjetske Unije.
__( Se nadaljuje prihodnjič )
Mov Sovjefsko-cehoslovaški sporazum
Moskva — Andrej Višinski pomožni komisar vnajnih zadev Sovjetske Unije, je podal izjavo o novem sporazumu med Sovjetsko Unijo in čehoslovaško, kateri se nanaša na vzstop sovjetskih in drugih zavezniških oddelkov na čehoslovaški teritorij.
V prvi točki sporazuma se poudarja, ko bodo osvobodilne vojne sile prešle v čehoslovaško vsa oblast na naša-joč se na vodstvo vojnih operacij je podvržena sovjetskemu vrhovnemu komandi-ru. Druga točka sporazuma
predvideva vstanovljenjem državljanskih odborov kateri bodo začasno opravljali potrebno poslovanje na osvobojenem ozemlju. Poleg tega taki odbori bodo imeli za dolžnost mobilizirati in odpravljati vojne sile, katere se bodo enotno vred z R-dečo Armado borile proti sovražniku.
Andrej Višinski je dajle »dejal, da je gornji sporazum odobren po vladi Zddruže-nih držav in Vel. Britanije, incijativa za tak sporazum je prišla od uradnih krogov Čehoslovaške.
Ponovna Stavka Fordovih Delavcev
Windsor — Tukaj je prišlo do ponovitve stavke Fordovih delavcev in sicer vsled! dejstva, da kompanija ni vpoštevala odbora za pritožbe, kakor se glasi v sporazumu.
Prva stavka je nasledila kakor je bilo že poročano dne 20 aprila in .je prišlo do sporazuma med unijo in kompanijo vsleid neopravičene odslovitve unijskih nadzornikov v tovarni. Potem ko je bil dosežen sporazum med unijo in kompanijo, delavci so se povrnili na delo, toda ker pa priporočila v sporazumu z strani War La-bor Borda niso zagotavljala
iste pravice idelavcem, je to povzročilo nezadovoljstvo med delavci, kateri so izšli znova na stavko z zahtevo, da se povrnejo njihove popolne pravice -določene v pirejšnem sporazumu.
Zahteva delavcev je nasledila na javnem zborovanju, katerega se je vdeležilo 10.000 delavcev vposlenih pri Fordu v Windsorju. Delavci so odločni v svoji zahtevi da se ne povrnejo na delo prej, predno se ne odobri njihove zahteve. Toda kljub temu pričakuje se po-voljno rešitev spora med delavci in kompanijo. ter posredovanih odborov.