•JREDNISTVO ZARJE j« v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. » tiskarna 1. nadstr.). Uradnt ure za stranke so od 10. do 11. )oi>o'dne in od 5. do P. nci oldne vsak dan razen nedelj in jrazmkov. Rokopisi se ne vrnčajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : »jAROCNINA: celoletna no poSti ali s pošiljanjem na dom za Avsho-Oi rsko in Bosno K 21*60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za : : ostalo inozemstvo in Aneiiko celoletno K 36-—. Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dar razen nedelje in pravnikov .* •* oh pol tl. dopoldne. -. •, . UPRAVNISTVO se naham v Selenbuipovi nlici štev. 6, II., m uraduje z.a stianke od 8. do 2. dopoldne in cd 3. do 7 zvečer Inseiati: enostopna petilvrstica 30 vin., popojen piostoi. poslana ::: in ukloni 4( vin. — jr mate rj rejen a nj tavmMvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemal — "in' Reklamacije lisia so poštnine pioste. " ■ — St e v, 788. V Ljubljani, v četrtek dne 22. januarja 1914 Leto IV. Zapečatena blamaža. I Kar so iskali, to so izkupili; ometani so nemški krščanski socialci in slovenski klerikalci z blamažo tako na debelo, da ima bataljon dimnikarjev dosti posla, če jih hoče ostrgati. Poslanska zbornica je z ogromno večino — 268 glasov proti 77 — sprejela kompromisne sklepe z gosposko zbornico, izrekla s tem, da mora ljudsko zastopstvo ostati mož beseda in podala na ta način zadoščenje onim strankam, ki so od začetka stale na stališču, da je pogodba, ki so jo sklenili njeni pooblaščenci v njenem imenu, obvezna in nedotakljiva. Finančni načrt je s tem zagotovljen. Dejstvo Je — kolikor dopuščajo razmere — zadovoljivo; in vendar je v tem nekaj žalostnega: Nihče ni dvomil, da pritrdi gosposka zbornica sklepom skupne konference; čim so sprejeti v poslanski zbornici, je gotovo, da bodo odobreni od magnatov, predloženi na sankcijo in sankcionirani. Na vse faktorje se je bilo zanašati, da ostanejo zvesti dani besedi — le v poslanski zbornici se je moglo zgoditi, da je skupina političnih pustolovcev postavila njeno čast na kocko in da se je dala večina od dunajskih despe-radov ves teden voditi za nos in s tem spravila ne le finančni načrt, ampak tudi parlamentarizem sam v nevarnost. Patentirani kristjani se delajo, kakor da se jim je zgodila strašna krivica, ker je bil davek za dohodke od J80D do 10.000 kron sprejet po predlogu gosposke zbornice. Toda radi bi vedeli, katera stranka more biti s finančnim na-Čitom popolnoma zadovoljna? Odkar so davčni zakoni na dnevnem redu, so se bojevali socialni demokratje pri vsakem posameznem za izpremeinbe in zboljšanja. Slo je za vprašanja, ki res globoko segajo v interese delavskega ljudstva. Dovolj je, da se omeni davek na žganje. Vsa dostojna parlamentarna sredstva so izrabili socialni demokratje, da bi preprečili zvišanje; ko je bilo to nemogoče, so se trudili, da bi vsaj dohodke tega davka obrnili kolikor toliko ljudstvu v korist. Večina pa je trmasto odklanjala vsako zboljšanje zakona, naložila je množicam ogromno breme, naklonila pa jc plemenitim in bogatim izdelovalcem žganja bogata darila. Ali naj bi socialni demokratje zaradi tega zažgali parlament? Vedno je tako, da ima večina premoč nad manjšino, zato je ona tudi odgovorna za sklepe. Socialnim demokratom pa Je ostala naloga, da pouče ljudstvo, da mu pokažejo, kako je ta večina izdala njegove interese, da ga pripravijo za bodočnost, ko bo moralo zopet pošiljati svoje zastopnike, da mu izdelujejo zakone. Nobena stranka ne more računati s tem, da se zgodi v parlamentu vedno to, kar ona hoče. Zlasti v Avstriji ne morejo stranke večine pričakovati tega, zakaj z ozirom na razmere v državi je pač mogoče, da se sestavi večina, ki podpira vlado, ne pa večina, ki bi bila solidarna v vseh vprašanjih. Ce pa hoče manjšina kaj doseči, morajo biti njene zahteve izredno dobro utemeljene in povrh tega morajo biti njeni ljudje jako spretni. Ob vsem tein se ji še večkrat zgodi, da ostane v manjšini, kakor da pridobi večino zase. če pa bi vsaka stranka, ki podleže v tem ali onem vprašanju, zato razdevala parlament, bi bil vsak parlamentarizem nemogoč. Tudi socialni demokratje se niso navduševali za davke takozvanih srednjih stanov. Toda če nastaja vprašanje, ali naj se zviša eksistenčni minimum, ali pa naj se prepreči zvišanje davka od 1800 K dohodkov do 10.000 K za 20 vinarjev do 6 kron, je pač razumljivo, da je prvo važnejše. Ne glede na to Je krščansko »reševanje srednjih stanov« gola hinavščina, zakaj oni sa- mi so glasovali za zvišanje In njih član gospod Schraffl je celo predlagal višji davek za dohodke začenši s 4800 K. To pa so gotovo še bolj »srednji stanovi« kakor tisti, ki imajo 2000 K dohodka na leto. Krščanski bijejo sami sebe po zobeh in menjavajo dlako izključno z ozirom na svojo mandatno politiko. In zaradi njihovih dunajskih mandatov bi moral ves parlament plesati tako, kakor oni piskajo. Takoj, ko so se Jim nekatere stranke pridružile, pa je bilo gotovo, da ne more iz tega v najboljšem slučaju nastati nič drugega kakor blamaža. V slabšem slučaju bi bilo lahko nastalo kaj drugega, če bi bila večina vztrajala na stališču norosti in sprejela Šušteršičev od Weisskirchnerja diktirani dodatni predlog, bi ga bila gosposka zbornica odklonila in zakon bi se bil vrnil poslanski zbornici. Te večine pa še ni v avstrijskem parlamentu, ki bi se tudi tedaj uprla gosposki zbornici. Kapitulirala bi bila kakor že neštetokrta; magnati bi . imeli triumf, poslanska zbornica pa klofuto, katere dolgo ne bi mogla pozabiti in ki bi za leta in leta onemogočila vsak resen boj z gosposko zbornico. Če pa bi večina kljub vsemu pričakovanju ostala trdna, bi padlo enostavno vse v vodo, kar mora biti rešeno v določenem roku; finančni načrt se ne bi mogel sankcionirati, službena pragmatika se ne bi mogla uveljaviti, dežele ne bi mogle dobiti državnih preodkazov, učiteljske plače se ne bi mogle urediti. Kdor pa ni včeraj prišel na svet, ve natančno, da bi vlada tedaj brezobzirno nastopila s § 14. Vse te eventualnosti bi moral razumeti tudi dr. Šušteršič, ki se je dal od dunajskih Pogorelcev najeti, da jim je podpisal sleparski predlog. Vpričo tega se mora človek vprašati: Je li bila njegova želja, da prevzame § 14 gospodstvo? To bi bilo pri »demokratu« Šušteršiču pač mogoče in bi razložilo njegov podpis. Kajti, če ga ni razum popolnoma zapustil, ni mogel ne en .hip pričakovati zmage s svojim predlogom. Ner mara ima naš slavni glavar razloge, da bi rad spravil parlament s poti. Čudile se mu ne bi preveč, ker je že tolikokrt pokazal svoje absolutistično nagnjenje, da bi bil tudi ta način obstrukcije razumljiv. Razun § 14. pa je ustvarjal kuriozni dodatek samo še možnost blamaže. Ta je bila gotova prvi hip, ko so se krščanski socialci pojavili s svojo šarlatansko zahtevo. Nemški na-cionalci so Jim prišli le po sili na pomoč, ker nimajo sami nobene politične koristi od tega predloga; mislili so kvečjemu, da jim krščanski socialci ob kakšni primerni priliki poplačajo ljubezen. Poljaki se za stvar sploh niso brigali; zdelo se jim je le, da tiči za njo vlada, katere pač he zapuste. Italijani pa so hoteli biti tam. kjer so »velike« stranke, da bi se ob njih ne-koliko-ogreli. Bila je skrpana večina, ki je mogla držati, dokler ne zapihlja kakšna sapica; čim se je pojavila sitnost, se je morala razpasti. Da ne pojde brez sitnosti, bi bil moral dr. Šušteršič razumeti. Saj se smatra za velikega političarja, ki ima celo nado na ministrsko listnico. In če bi bil to razumel, bi bil moral z matematično gotovostjo vedeti, da je njegov predlog makulatura, edini uspeh, ki se more pričakovati od njega, pa blamaža. Zdaj si Jo je velemožni gospod utržil. Prišla je neizogibno kakor svetniki v pratiki, in dr. Šušteršič je ob tej »taktični potezi« lahko spoznal, da ne zna več igrati. Blamaža je zapečatena, dr. Šušteršič pa ima lahko blagodejno zavest, da jo je sam zakrivil. Če pa pride do tega spoznanja, bi storil najbolje, da bi se pravočasno rešil njemu nerazumljive politike in zapustil pota, na katerih kraju stoji daleč naokrog vidni fiasko. te pravice; pač pa je dejal, da se strinja z načeli in nazori svojega mojstra in gospodarja Stefana Tisze. Kaj naj se sklepa po tem? Zastopnik koalicije poslanec Dušan Popovič Je obljubil delavstvu, da se bo koalicija bojevala za splošno in enako volilno pravico. Shod je slišal njegove besede, ali delavstvo vidi, da gospoduje na Hrvaškem grof Stefan Tisza. Bo li imela koalicija dovolj moči in poguma, da vztraja na svojem nekdanjem programu ne le z besedo, ampak tudi z dejanjem ? Včerajšnji shod ji je pokazal težavo njenega položaja. Na eni strani je grof Tisza, na drugi ljudske množice, ona pa je v sredini med obema. če grof Tisza noče volilne pravice, jo hoče ljudstvo; koalicija pa se bo morala odločiti za enega ali pa za druzega. Tisza lahko napolnjuje korita; ali če se ljudstvo postavi na noge, mine tudi njegova moč. Koaliciia je postala nekaj z demokracijo. Takrat, ko se je opirala na ljudstvo, je zrušila Khuena in njegovo mamelu-štvo. Pazi naj, da ne zaide sama v sledove starega madjaronstva in se ne vdinja Tiszi tako kakor so se oni vdinjali Hedervaryju. Blizu je žel Po ljudstvu je prišla, gor, po ljudstvu pride lahko dol. Koalicija Je posvarjena. Delavstvo pa pozna svojo pot in Je to včeraj jasno pokazalo. Vsa sila ni zmedla njegove moči. Komisarijat ga ni zdrobil. V boju je socialna demokracija rastla, boj je njen element in če bi bili vsi na Hrvaškem utrujeni in lenega počitka željni, stopa socialna demokracija na bojišče, da pribori ljudstvu volilno pravico, orožje, ki ga mora dobiti v roke za nove boje, za končno zmago. Sadovi klerikalne vlade. Tri dolge mesece je razpravljala belgijska zbornica o šolskem vprašanju in zdaj je srečno prišla do glasovanja o šolskem zakonu. Pri glasovanju o posameznih paragrafih zakona se ponavlja enak prizor: Socialni demokratje in liberalci prihajajo z izpreminjevalnimi predlogi, dokazujejo njih važnost in upravičenost, govore gluhim ušesom in končno sprejme reakcionarna desnica člen za členom po vladni predlogi. Klerikalci glasujejo točno in neutrudljivo kakor dobro namazan stroj za dobičke samostanov. Kajti to glasovanje bo prineslo samostanskim šolam petindvajset milijonom. Toliko približno dovoljuje novi šolski zakon kot subvencije za pouk po samostanih. Z obema rokama siplje država klerikalnim šolam denar, za javne, občinske šole je pa skopa do skrajnosti. Mesto Bruselj bo dobivalo po novem šolskem zakonu za vsakega učenca 37 frankov državnega prispevka; samostanske šole bodo pa dobivale za vsakega učenca po 69 frankov! Novi zakon nalaga občini Bruselj 85 tisoč frankov novih bremen, samostanske šole v Bruslju bodo pa dobivale po 205tisoč frankov več kakor doslej! Samostanske šole v Antwerpnu bodo dobivale le za 375.000 frankov več kakor občinske! Klerikalci so prvotno trdili, da bodo zahtevali ža samostanske in občinske šole enako visoke državne subvencije. Klerikalci vsega sveta so si pa v tem enaki, da so jim obljube deveta briga in tako so pozabili tudi belgijski klerikalci na prvotno zahtevo in so zahtevali za samostanske šole mnogo več kakor za ob-r činske. Vlada je seveda prikimala, saj so tudi njej občinske šole s posvetnim učiteljstvom zelo neljube. V neki belgijski vasici so se uprli prebivalci proti samostanskim šolam in so zahtevali občinske šole. Starši so štrajkali več mesecev in niso pošiljali otrok v samostansko šolo. Vlada se pa ne zmeni za njihovo prošnjo, starši štrajkajo še dalje in otroci so brez pouka. Subvencije v tako visoki izmeri namenjene samostanskim šolam od vlade, imajo pa še drug namen. Vlada bo postavila vsako leto v proračun 25 miljonov za šole. V resnici bo pa precejšem del te svote rabila kot volilni sklad, Iz katerega bo seveda podpirala klerikalce ob volitvah. Zato se branijo vlada in klerikalci z vsemi štirimi kontrole v tem fondu, ki jo zahteva opozicija v zbornici. Vlada pa utemeljuje to s tem, češ, da bi bilo od vlade skrajno neokusno, Če bi hotela nadzirati »privaten« pouk. Plačevati sme, nadzirati ne! Glavni namen tega šolskega zakona je, da prinese klerikalcem politične dobičke in da utrdi politično vlado klerikalizma. Tisza in hrvaško delavstvo. Zagreb, 19. januarja. | Grof l isza je prišel v Zagreb kot ogrski ministrski predsednik. Hrvaškim mešetarjem je dajal doslel besede, na Ogrskem je kazal dejanja. Hrvaško-srbsko koalicijo je pustil — saboru v večino, ker ni mogel zabraniti volilcem, da volijo tako; na vladi so še vedno stari madja-roni. Kar Je‘hrvaško-srbska koalicija doslej dosegla, so — razun hrvaških napisov na kolodvoru — obljube. Na Ogrskem pa je Štefan Tisza kot predsednik državnega zbora in kot predsednik vlade pokazal, kaj in kdo da je. Če prihaja grof Tisza v Zagreb, ga ne moremo tukaj smatrati za drugega človeka nego le v Budimpešti. Tam avtokrat, ne more biti tukaj demokrat; tam reakcionar, ne more biti v Zagrebu napredniak. In ker ga socialisti pognalo po njegovih delih v Budimpešti, so imeli kakršen jda Ka V ^aRre*)U Pozdravijo takega, Ako ne bi človek vedel, kako se aranžirajo oftcieme manifestacije, bi bil moral včeraj misliti, da se je ves hrvaški narod blazno zaljubil v madjarskega absolutista, pričakujoč od njega s fanatičnim žtmpanjem odrešenje od vse-Sta zlega. Prav zaradi teh velikih oficielnih priprav je bil potreben socialno demokratični shod. da ni v bleščeči režiji birokracije bi po- licije utonilo pravo mišljenje hrvaškega ljudstva. Kajti hrvaški narod bi se pokazal zrelega za norišnico, če bi verjel, da mu more Tisza res prinesti rešitev. Kot gost je na včerajšnjem shodu nastopil tajnik ogrske socialne demokracije sodrug Bu-chinger. Opisal je položaj na Ogrskem in med drugim je dejal: Kdor nima srca za svoj narod, ga ne more imeti za druge narode. To je bila pomembna beseda, ki bi si je morali zapisati v album vsi tisti, ki danes na Hrvaškem poveličujejo T iszo, zagrizenega sovražnika demokracije, zatiralca ogrskega parlamenta, moža. ki zmaguje pri volitvah z denarjem tn mobilizirala proti delavcem vojaštvo s strojnimi puškami in topovi, nasilneža, ki jemlje proletariatu volilno pravico, ki zatira koalicijsko pravico, ki pravkar izsiljuje v parlamentu tiskovno »reformo«, s katero bi rad uničil delavsko časopisje. Sodrug Demetrovič je spomnil koalicijo na njen nekdanji demokratični program. Glavna točka v njem je bila splošna in enaka volilna pravica. To Je Tisza na Ogrskem s celo armado infanterije. kavalerile in artillerije zatrl. Kako hoče koalicija na Hrvaškem uresničiti splošno in enako volilno pravico z — grofom Tiszo? Ban Skerlecz ni v svojem nrogramatič-uem govoru v saboru z nobeno, besedo omenil Dnevne beležke. — Izredna seja ljubljanskega občinskega sveta. Snoči je bila izredna seja ljubljanskega občinskega sveta, ki ni trajala niti pol ure. Sejo Je sklical župan v namen, da dobi za sklepe zadnje redne občinske seje glede uporabe mestnih posojil dvetretjinsko večino, kakor določa to s 58. občinskega reda. Preden jc občinski svet glasoval o predlogih finančnega odseka, je popravil župan svoje poročilo glede stroškov mestnega*dekliškega liceja. Licej je veljal 362.171 K 86 vinarjev, pokritja v posojilu je bilo 120.000 K in izkupilo za svet, ki ga je podaril vitez Gorup, je znašalo 115.616 K 74 vin., nepokrita vsota znaša torej le 126.555 K 12 vinarjev. Predlogi finančnega odseka, o katerih je občinski svet iznova glasoval, so: 1. Izkaz o vporabi posojil v občinske svrhe se odobri; 2. deželni odbor se naproša, da odobri revire-inent za delno drugačno porabo posojila. Za predloge je glasovalo 22 občinskih svetovalcev narodno napredne stranke, proti je glasovalo tudi 22 občinskih svetovalcev, zato je.derimiral župan za predloge. Nato je bilo glasovanje o predlogih finančnega odseka o dolgovih mestne občine pri raznih občinskih zakladih. Predlogi se glase: 1. dolg mestne občine rezervam mestne elektrarne v znesku 197.585 kron se odpiše; 2. dolg mestne občine rezervam mestnega vodovoda v znesku 90.000 K se odpiše; 3. mestna občina dolguje svojemu vseuči-liškemu zakladu znesek 100.000 K; a) mestna občina ljubljanska se zaveže, da bo k stroškom ustanovitve vseučilišča ali pravniške fakultete v Ljubljani prispevala 100.000 K; b) da se nabere ta fond, naj se pričenši z letom 1915. pa do vštetega leta 1924. vsako leto iz tekočih dohodkov izloči 10.000 K; c) kako se iinajo uporabiti natekle obresti te vloge, o tem naj sklepa svoj čas mestni zastop ljubljanski. Mestni za-stop ne vloži rekurza proti rešitvi deželne vlade, vsled katere se denar iz tega fonda ne sme porabiti za podpiranje docentov. 4. dolg mestne občine zakladu za morebitno zgradbo cerkve na Barju v znesku 10.000 K, se refundira v letnih obrokih po 1000 K; 5. dolg mestne občine v znesku 60.000 K iz zaklada, nabranega s skupili zemljišč, odprodanih od Podturenske graščine, se povrne mestnemu glavničneinu premoženju, in sicer polovica v letu 1916, druga polovica pa leta 1917; 6. dolg 27.632 Iz zaklada za gradbo mostu pri Opekarski cesti se refundira iz tekočih dohodkov še leta 1915. Vsi predlogi so bili sprejeti. Občinski odborniki S. L. S. niso glasovali za noben predlog; sodrug Etbln Kristan je glasoval za prvi, drugi, tretji In šesti predlog. Pri glasovanju o refundiranju zaklada za zgradbo cerkve na Barju je prišlo do hrupnih prizorov. Obč. svetnik g. Pustoslemšek je namreč dejal: »Za ta predlog bodo glasovali j tudi zastopniki S. L. S.« To je klerikalce tako razburilo, zlasti g. Steleta in g. Ložarja, da sta zagnala pravi indijanski krik. Zlasti g. Ložarju se je zdelo razgrajanje in vpitje kaj prijetna zabava, zakaj tolkel je ob mizo s pravo vnemo. Klerikalni občinski odborniki so smatrali besede g. Pustoslemška za izzivanje in so na izzivanje odgovorili seveda kar najbolj glasno. Ko so bili predlogi sprejeti, je župan dr. Tavčar zaključil sejo. Prepir med nekaterimi klerikalnimi občinskimi svetovalci in gospodom Pustoslemškom se je nadaljeval tudi še po seji, v največjo zabavo ostalih občinskih odbornikov. — Francis de Pressensč, ki je v torek v Parizu, šestdeset let star, umrl, ni bil rojen v razmerah, ki bi mu bile obetale, da bo njegovo mesto nekoč v prvih vrstah socialističnega proletariata. Član aristokratične rodbine, je bil namenjen diplomatični karieri. Leta 1878. je prišel kot poslaništveni tajnik v Carigrad, leta 1881. pa v Washington. Dve leti pozneje je zapustil diplomatično službo in se posvetil časnikarstvu. Njegovo temeljito poznavanje zunanje politike mu je pribavilo v tem poklicu odlična mesta: devetnajst let je bil urednik za zunanjo politiko pri takrat slovitem listu »Temps« Spisal je tudi več zanimivh knjig in brošur. Ko je Dreyfusova afera razburila duhove, se je tudi Pressensč postavil v vrsto bojevnikov za resnico. Takrat je začel tudi na shodih nastopati in se je izkazal kot sijajnega govornika. Sodeloval je vtistem času pri listu »Aurora«, kjer so pisali tudi Zola, Jaures in Anatole France. V tisti dobi je spoznal, da je njegov edini pravi prostor v socialistični stranki In se ji je pridružil. Leta 1902 in 1906 je bil v Lyonu izvoljen v francoski pralament, katerega član je ostal do leta 1910. Tega leta se zaradi svojega oslabljenega zdravja ni mogel udeležiti agitacije. Kljub svoji bolezni je do zadnjega časa sodeloval pri socialistični »Humanitč« in smrt ga je zalotila takorekoč na bojišču. Njegov zadnji članek, spisan šele te dni, je bil »Civilizacija in militarizem«. Zavedno delavstvo je izgubilo z njim enega najnadarjenejših in najkrepkejših bojevnikov. — »Za cesarja blago, kri...« V petek so na Reki z velikanskimi slavnostmi Spustili v morje drednot »Szent Istvdn«. drednot, za katerega je avstrijsko-ogrsko ljudstvo žrtvovalo mifjone. Vsa Reka je bila v pestrih zastavah, manjkale so le črne, v spomin delavcem, ki so žrtvovali svojo kri pri zgradbi pomorskega velikana. Tri leta so gradili dridnot, tri leta Je bilo življenje in zdravje 3000 delavcev, zaposlenih pri tel zgradbi, dan in noč ogroženo. Od 3000 delavcev Je ravno 724 delavcev s svojo krvjo krstilo dokument splošne militarične blaznosti. Nekateri od teli delavcev so mrtvi, drugi pa pohabljeni za vse življenje: Enemu le dlnamit-na eksplozija raztrgalo čelo. drugemu obe roki. Šest delavcev ie padlo z visoke skale, obležali so mrtvi, vse bolno jih je prišlo z nogami pod železniške vozove, ki so jim odtrgali po eno nogo, mnogim obe uogi itd. itd. 70 tniljonov kron je darovalo avstrijsko-ogrsko prebivalstvo za liridnot, 724 delavcev svoje življenje in zdravje. In vse ie, da je nasičena rnilitarična blaznost. — Dramatično društvo je imelo snoči pri »Novem svetu« izreden občen zbor in je sklenilo izdati spomenico o sedanjem položaju gledališča in o načinu, po katerem bi bilo mogoče rešiti trajno gledališko krizo. Udeležba na zboru le bila ničla, debata na živahna. — Zvišanje davka na žganje in s tem zvišanjem združeni naknadni davek od žganja. Finančno ravnateljstvo za Kranjsko naznanja: S 1. februarjem 1914 se zviša dosedanji davek na žganje, ki znaša kot narejnina in potrošnina po nižjem stavku 90 h od litra alkohola, kot potrošnina po višjem stavku pa 1 K 10 h od litra alkohola, za 50 li od litra alkohola, tako da bodo znašali označeni stavki od tega dne dalje l K 40 h, odnosno 1 K 60 h od litra alkohola. To zvišanje se vpelje pod imenom »doklada k davku na žganje«. Povodom tega zvišanja nastopi dolžnost doplačati od vseh zalog žganih opojnih tekočin, ki bodo dne 1. februarja 1914 v prostem prometu, naknadni davek od žganja v znesku 50 h od litra alkohola. Izvzete od naknadnega obdačenja bodo samo zaloge, (ti ne presegaj deset litrov alkohola, če so te v posesti obrtnih strank, ki posredujejo promet z žganimi opojnimi tekočinami, in pet litrov alkohola, če sc te nahajajo v posesti privatnih strank. Stranke bodo morale najkasneje dne 3. februarja 1914 svoje naknadnemu obdačenju podvržene zaloge žganih opojnih tekočin naznaniti, poslužujoč se za to uradnih tiskovin, ki se bodo oddajale strankam brezplačno pri vseh c. kr. davčnih uradih in pri vseh c. kr. oddelkih (ekspoziturah) finančne straže, v dveh izvodih onemu oddelku finančne straže, v čigar okolišu se hrani zaloga. V ostalem veljajo za nazuanje-vanje takih zalog žganih opojnih tekočin v splošnem enake določbe, kakor so bile razglašene povodom zvišanja žganjarine v letu 1901 z odlokom c. kr. finančnega ministrstva z dne 13. julija 1901, drž. zak. št. 105. Te natančnejše določbe se bodo še javno razglasile in se interesenti za sedaj samo opozarjajo, da se dobe tiskovine za omenjene prijave žganih opojnih tekočin že sedaj pri vseh c. kr. davčnih uradih in pri vseli c. kr. oddelkih (ekspoziturah) finančne straže iti da je tem organom naročeno, da postrežejo interesentom na zahtevo že sedaj brezplačno s temi tiskovinami. — Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevna skupina v Ljubljani, sklicuje svoj I. redni občni zbor na 25. januarja 1914 ob 10. dopoldne v rožni sobi hotela »Union« s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika izrednega občnega zbora, 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov. 5. Volitev odbora, preglednikov. 6. Volitev delegatov na društveni občni zbor. 7. Raznoterosti. — Tovariši, pokažite svojo stanovsko zavest s polnoštevilno udeležbo. --Odbor. — Umrli so v Ljubljani: Amalija Fabijan, soproga hišnega posestnika in trgovca na Vodnikovem trgu št. 5, stara 78 let. — Ana Toman, Ahacljeva cesta 5. — Ana Hlršman, hči krojaškega pomočnika, 7 mesecev. — Fran Kastelic, obč. ubožec-hiralec, 48 let. — Antonija Kosec, delavka v tobačni tovarni, 23 let. — Andrej Fojkar, obč. ubožec, 38 let — Prvo tekmovalno sankanje v Ljubljani. Za to športno prireditev, ki bo v nedeljo, 25. t. m. ob 10. dopoldne na tivolskem sankališču, se je že doslej prijavilo lepo število tekmovalk in tekmovalcev, pričakovati pa je, da se oglase zlasti še kranjski sankači izven Ljubljane. »Ljubljanski športni klub« bo progo za tekmo primerno uredil in zavaroval; ostri ovinek bo s snežno steno za en meter zvišan. Da se natančno določi brzina vsake vožnje, bo start s ciljem telefonično zvezan; zvezo oskrbi oddelek tukajšnjega gorskega domobranskega polka. Končni razpored tekme je naslednji: 1. Tekma juniorjev (vloga 2 K). 2, Tekma za prvenstvo Ljubljane. Prva vožnja. 3. Damska tekma (vloga 2 K). 4. Tekma za prvenstvo Ljubljane. Druga vožnja. (Vloga za obe vožnji skupaj 2 K) 5. Tekma dvosedežnih sank (vloga za en par 2 K). 6, Tekma za prvenstvo kluba. Kot častne nagrade so se za prva tri mesta pri posameznih tekmali določene lične srebrne in bronaste plakete. Tekmovalci naj se blagovolijo Čimpreje prijaviti (najpozneje do sobote opoldne) pri gosp. Josipu Malenšku (Ljubljana, Kmetska posojilnica), ki sprejema tudi vloge in daje pojasnila. — V mestni klavnici so zaklali od 4. do 11. januarja 79 volov. 6 krav, 306 prašičev. 168 telet, 20 koStrunov in 34 kozličev; vpeljali so 904 kg mesa, 3 zaklane prašiče, 57 zaklanih telet in 7 zakanih kozličev. — lavna seja občinskega odbora v Idriji bo »utri ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici. Dnevni red objavimo. Zagrje ob Savi. Rokodelci v Zagorju pri-rede v nedeljo 1. februarja v »Sokolskem domu« predpustno veselico z bogatim sporedom. Začetek ob 7. zvečer. — Morala Jeseniškega župana Čebula. Po zaslugi Jeseniškega klerikalnega župana Čebula in njegovih dveh policajev so postale Jesenice Monte Carlo. čebul in njega dva oprode si preganjajo dolge zimske noči s tem. da igrajo po gostilnah igre, ki so po naših zakonih strogo prepovedane. Ta lepi zgled naših čuvarjev zakonov in pravice je zapeljal že marsikaterega, da le tudi poizkušal svojo srečo £ prepovedanimi igrami, čebula in policajev pa pri teli igrah prav nič ne žeriira policijska ura. V katero gostilno pridejo, tistemu gostilničarju ne bije nobena policijska ura. Gorje pa drugim gostilničarjem, Če iih dobita Lipe in Pipe, da imajo odprto gostilno le 5 minut čez uro. To je grmenje in tleskanje nad temi gostilničarji orihodni dan v občinski pisarni. Ali naš katoliški Župan ve, da veljajo za vse gostilničarje enake postave? Prav vljudno prosimo c. kr. okrajno glavarstvo. naj pouči čebula o njegovih dolžnostih. — Otrok se Je zadavil s koščkom premoga. V torek ob pol 12. dopoldne se je zadavil s koščkom premoga poldrugo leto stari sinček železniškega uradnika gosp. Derenda v Zagorju ob Savi. Le za trenotek se je gospa Deran-dova odstranila iz kuhinje, prišedši nazaj, je imel otrok že košček premoga v grlu. Zdravnik g. dr. Zarnik je storil vse, da bi rešil otroku življenje, a bilo Je vse zaman. Ponarejen denar. V metliškem okraju kroži mnogo dobro ponarejenega kovinskega denarja po 20 vin., po 2 in 5 kron. Denar, posebno dvekronski, je tako dobro ponarejen, da ga ie težko spoznati. Spozna se ga samo po teži in cvenku. Metliški trgovci In oštirji so bili večina že vsi opeharjeni. Denar prihaja s Hrvaške in ga razpečavajo cigani in drugi postopači. Eden teh je 221etni Peter Stavlkovič iz ZakanJ, ki so ga prijeli v Metliki. Pri aretaciji so dobili mnogo ponarejenega denarja po 20 v, več kronskih, dvekronskih in petkronskih komadov. Aretaciji se je zoperstavil in hotel uteči z drugimi ponarejalci. — Tvrdka Jullus Meinl, uvoz kave, priredi dne 23.. 24. januarja 1914 v svoji filialki Ljubljana, Selenburgova ulica 7, poskusno kuhanje ter vas k temu uljudno vabi. Obenem pripominja, da bo tvrdko jako veselilo, če privedete znance s seboj. Od devetih zjutraj se bodo zastonj dajale poskušnje le odraslim. — »Tiralica«, izredno krasna detektivska drama v treh dejanjih in predigro je dosegla najlepši uspeh in je vobče ugajala. Veseloigra »Dovršena kuharica« je ena izmed najlepših, kar smo jih doslej videli in zbuja mnogo smeha. Ta spored se predvaja v kinematografu »Ideal« le še danes. Jutri v petek specialni večer z Nordisk dramo »Mati« v 4 dejanjih, v kateri igra glavno vlogo znana umetnica Betty Nansen. Volitve v rudarsko zadrugo Tl ••• v Idriji. V nedeljo so bile pri nas volitve v rudarsko zadrugo. Da bi se izvršile volitve v čim največjo korist delavstva, je izdal odbor idrijske podružnice »Unije rudarjev avstrijskih« oklic z imeni kandidatov, ki jih je določil podružnični odbor in potrdil javen shod rudarjev. Poleg imen kandidatov je bilo na oklicih še naslednje besedilo: Rudarji delavci! V nedeljo dne 18. t. m. se vrši volitev v rudarsko zadrugo pri c. kr. eraričnein rudniku v Idriji. Voliti imate pravico vsi, ki ste 21 let stari in služite najmanj eno leto pri rudniku, čas volitve Je določen od 9. do 11. dopoldne za Jamske in zbiralniške delavce v Antonijevi in Barbare čakalnici. Za stavbene delavce od 9. do 11. na vagi in za žgalhfSke delavce od II. do 12. v jedilnici na žgalnici. Delavci, pridite do zadnjega vsi na volišče ter oddajte svoje glasove možem, ki jih je soglasno odobril javen shod v nedeljo 11. t. m. in ti možje so: Za delegate: Alič Franc, šofer. Brus Tomaž, rudar, Filipič Tomaž, rudar, JazbarBernard, rudar, J e r e*b Anton VI., rudar, Kogej Jakob III., rudar. Kos Anton II., rudar, Kogej Ivan X., rudar, P e t e r n e I F r a n c II., rudar, Rupnik Valentin, rudar. Terpin A n t o n, rudar, Uršič Alojzij, rudar, O a.n t a r Ivan III., rudar, Klemenčič Anton I., rudar, Kobal Josip, rudar, Medvedič Ivan, rudar, Krašna Anton, rudar, F i 1 i p i č P r i-m o ž , rudar, Treven Pavel, rudar, LI -ker Martin, rudar, Curk Ivan, kovač, Šinkovec Matevž II., rudar, Jurman Ignacij, rudar, Tratnik Ivan XIII., rudar. Za namestnike: Velikajne Ivan I., rudar, Velikajne Andrej, rudar, G o -stišaFranc. rudar, K o g e j I v a n IX., rudar, Bezeljak Ivan II., rudar, Lapajne Valentin IV., rudar, Šinkovec Franc III., rudar, Baloh Leopold, rudar, Vončina Anton IV., rudar. Molek Ivan, rudar, Č a r I v a n IV., rudar, Alič Leopold, rudar. Ne dajte se begati od nasprotnikov, ki bodo kot vsakokrat tudi pri teh volitvah skušali delati zgago med vami na ljubo erarja in na škodo vam samim. Rudarska zadruga je čisto delavska stvar. Zato morajo biti v njej zastopniki, ki jih vam predlaga delavska stranka in ki jih je delavstvo samo zbralo, ne pa oni, ki vam jih vsiljujejo ljudje, katerih voditelji so vas Izdali v poslanski in gosposki zbornici na Dunaju s tem. da so glasovali, da boste morali še nadalie plačevati osebno dohodnino od borega zaslužka 1200 K, namesto še le od 1600 K, kot so predlagali socialno demokratični poslanci v državnem zboru. Zato pa sramujte se vsi pošteni delavci biti kandidati ali pa volilci take stranke, ki vas izdaja, kjer le more in bi to storili tudi nje učenci, če bi jim dali zaupanje. Da se tega obvarujete, oddajte vsi svoje glasove le samo zgoraj imenovanim možem, ki so od delavstva postavljeni. Odbor. Vedeli smo vnaprej, da bodo -prišli klerikalci, ali bolje rečeno klerikalni ateisti z naj-gršimi lažrni, samo da bi napravili razdor med delavstvom. Vedeli smo. da bodo »katoliški« možje 'd la Jakob Kristan. Jakob Kavčič in sorodne duše napeli vse sile, da spravijo svoje kandidate v zadrugo. Ker vemo. da pri sredstvih niso izbirčni, zato smo v oklicih primerno označili izdajstvo slovenskih klerikalnih državnih poslanceh. Komaj so zagledali klerikalci naš oklic, že so najeli vso idrijsko čukarijo, ki ie raznašala protioklic z imeni kandidatov ne- ke tafmsfvehe »Strokovne zveze delavcev eraričnega rudnika v Idriji«. Med kandidati so imna najhujših ateistov, ponočnih kvartačev in tercijalov. Pa glej, smolo! zmanjkalo je kandidatov te prečudne »Strokovne zveze«, o kateri doslej živ krst v Idriji ni vedel, da eksistira. Samo 21 kandidatov so našli med klerikalnimi rudarji, čeprav bi tako radi natvezili javnosti, da Je večina idrijskega delavstva v njihovem taboru, ostale so sl morali izposoditi iz naših vrst in od liberalcev so si izposodili tudi enega. In ta »Strokovna zveza« je natisnila oklic, ki je vreden, da ga ponatisnemo, da se bodo delavci prepričali, kako znajo lagati klerikalci. Oklic se glasi: Tovariši! Delavci! Zopet Vas sili dolžnost na volišče. Dne 18. t. m. se vršijo volitve v rudarsko zadrugo. Voliti ima pravico vsak. ki Je star 21 let in ki služi vsaj eno leto. Volijo vsi Jatnskl in zbiralniškl delavci v Antonije in Barbare čakalnice In sicer od 9. do 11. dopoldne. Stavbeni delavci od 9. do 11. na vagi in žgalniški delavci od 11. do 12. dopoldne v jedilnici na žgalnici. Delavci, volite te može, katere Vam priporoča Strokovna zveza in ki so sledeči: Za delegate: Likar Alojzij, rudar, Kavčič Jakob II., rudar, Kenda Bart.l, rudar, Logar Anton V., rudar. Treven A’nton III., rudar, Vili er Miha, rudar, Rupnik Anton V., rudar, Šturinarger Alojz, rudar, Jereb Tomaž, rudar, V o n č l n'a Anton XI., rudar, Podobnik Leopold, rudar, Kosmač Franc III., rudar, Novak Ander II., rudar, M o č n i’k Franc, IV., rudar. Logar Anton IV., rudar. Pire Jakob, rudar, Pivk Franc II., rudar, K a r C n i k A n ton II., rudar, Kogej Ivan IX., rudar. Kavčič Franc VI., rudar, Svetličič Ivan II!.. rudar, Hrovat Karol, rudar. Kristan Jakob, rudar, Žumer Ivan II., rudar. Za namestnike: Velikajne Andrej, rudar, Gostiša Franc, rudar, Liker Martin, rudar, Lapajne Valenti n IV., rudar. Šinkovec Franc III., rudar. Baloh Leopold, rudar. Vončina Anton IV.. rudar, M o 1 e k I v a n. rudar, C a r I v a n IV., rudar, Krašna Anton, rudar, Velikajne Ivan I., rudar, Kobal Tomaž, rudar. Lepake, katere je izdala neka klika Unija, to so tisti, ki Vas hočejo zopet omamiti za svoje ideje, čez katere ste se že tolikrat pritožili. Laž Je, ki so jo navedli Vam. da bi Vas zopet omamili, čez dohodninski davek, češ, da bode še ostala tarifa dohodninskemu davku 1200 K in ravno isti dan, ko so to nesramno laž natisnili, se Je tarifa zvišala na 1600 K. Evo Jih. Ali se bode delavstvo pustilo farbati v času volitev? Odgovorite Jim na to laž v nedeljo 18. prosinca. Dotična lista pravh Sramujte se biti kandidatje take liste, in ravno na isti strani pravi, da so te volitve čisto delavska stvar. Sodba, ki Jo Je dala o naši Strokovni zvezi že tudi višja idrijska inteligenca, češ, da dela na delavskem polju samo naša Strokovna zveza, naj bo tudi delavska sodba! Delvcil Odškodnina 4 K, ki ste Jih dobili pred kratkim zaradi plačilnih dni v gradu za pot, ki jo storite s tem. je zasluga naše Strokovne zveze. Omenjena listina govori, da bomo mi izdali listo na ljubo erarju. Sodba je Vaša, kdo Vas izdaja erarju. AH se spomlnlate leta 1912/13 zaradi Vašega plačllnika? Kdo Vas Je takrat Izdal na ljubo erarlti In na neljubo Vam? Alt niste nezadovoljni z novhn plačllnlkom? Delavci, odgovorite na te laži z zapisovanjem delegatov naše liste. Strokovna zveza delav. erar. rudnika v Idriji. Imenitni so ti klerikalci! Govore o »kliki« Unije, na so mu vendar kandidati te Unije dobro došli. Blagor ubogim na duhu, ki brez slabih posledic požirajo tako hrano. In kako imenitno so zavili zadevo z dohodninskim davkom! Samo to so pozabili, da zavedno idrijsko delavstvo, ki čita »Zarjo«, natančno ve, da so klerikalci glasovali dvakrat proti zvišanju eksistenčnega rninima in da je sklenila zvišanje šele skupna konferenca poslanske in gosposke zbornice in da Je hotel dr. Šušteršič ovreči ta sklep s pomočjo nemških klerikalnih bratcev in nemških naclonalcev. kar se mu pa ni posrečilo. »Strokovna zveza« se sklicuje tudi na idrijsko inteligenco. Ampak še to naj bi povedali ti lažnivci. da inteligenca hvali vedno le tista dejanja, ki so v njej korist, delavstvu pa v škodo in da so izvršili idrijski klerikalci takih dejanj že na cente. In pa odškodnina 4 K! Odškodnino dobiva delavstvo, ker hodi samo po mezdo v grad. Delavstvo v Idriji, združeno v »Uniji«, je zahtevalo na javnem shodu odškodnino 4 K. Klerikalna »Strokovna zveza« pa Je prosila odškodnino, enako enemu šihtu na leto! Glede nlačilnika spominjamo delavstvo samo na »delovanje« dr. Kreka in Oostirčarja. ki sta brez ugovora privolila, da ie stari plačilnik prišel ob veljavo in sta hvalila na vsa usta dobrote, ki se priprvljalo v ministrstvu za delavce. Pa o teh rečeh se bomo s klerikalci še drugie pomenili in tudi o tem. če je klika in odbor »Unije« eno in isto. Torej, na svidenje l Štajersko. — Naš grob. V Gotovljah je umrl v četrtek sodrug Jakob Stifter. Bij je član strokovne organizacije delavcev s porcelanom. V soboto je bil pogreb. Libojsko organizacijo sta zastopala sodruga škraber in Halla. Libojska organizacija in sodrugi so mu podarili venec z rdečimi trakovi po svojih odposlancih. Ko sta stopila sodruga večer pred pogrebom v vežo, že se jima je prepovedalo, da venca z rdečimi trakovi ne smeta dati v hišo. Le s težavo sta sodruga zmagala in ga podarila dragemu sobojevniku. Kmalu potem pa so ljudje nahrulili sodruga,,da morata odstraniti rdeči trak, češ, kaj bodo pa gospod župnik rekli. Drugi so zopet rekli, da ga bo tovarnar Vesely gotovo raztrgal. Ker ga pa sodruga nista hotela odstraniti, se jima je reklo, da ga bodo drugi. Sodruga tega nista pustila, da bi se onečastil trak in sta ga zato odstranila sama, in ga na dan pogreba položila v krsto. Ti ubogo, v črno temo zavito ljudstvo, ki se bojiš rdečega traku kakor puran, če se mu pokaže rdečo cunjo. Ni čuda. da se dela v goto-veljski tovarni tako. kakor drugi hočejo, ker so delavci taki, da bi najraje polizali župniku pete. Delavci, delavke, pomislite vendar, da ste v 20. stoletju in ne strašite se rdečega traku! — Trbovlje. V nedeljo, dne 25. t. m. bo v gostilni sodruga Ivana Kačnika plesna veselica s prosto vstopnino. Vabimo cenjene delavce na udeležbo. — Odbor. — Smrtna nezgoda na železnici. Iz Gradca am poročajo: V torek ob desetih dopoldne je na tukajšnjem državnem kolodvoru poskočil 24!etni delavec Jožef Gril z voza, ki je bil še v teku. Pri skoku mu je izpodrsnilo, padel je na tračnice in kolesa so mu šla od desne rame vprek do levega stegna. Dobil je tako težke notranje poškodbe, da je kmalu po nesreči umrl. — 8 škatljic žveplenk je porabila Marta Namestnikova, hči hišnega posestnika v Mariboru, da bi se zastrupila. Žveplenke je raztopila v mleku in to potem izpila. Prepeljali so jo v bolnišnico. Najbrže bo okrevata. Goriško. — Nabrežlusko delavstvo stoji pred obnovitvijo tarifne pogodbe. Kolikor je opažati, sj nekateri mojstri že pripravljajo na »boj« in se zanašajo na jetično N. D. O., da jim bo pomagala s stavkokazi. Zavedno delavstvo nima v tem oziru nič strahu. Če ne poznajo nekateri mojstri nič drugega kakor umazano konkurenco in jih dolgoletna izkušnja še ni izučila, da ne pridejo nikamor po tej poti, se delavstvo zaveda, da se mu ni treba zaradi teh konkurenčnih umazanosti dati izkoriščevati do kosti. Delavska komisija je izdelala načrt tarifne pogodbe, katero je nabrežinsko delavstvo odobrilo na shodu dne 9, t. m. Te dni se razpošilja podjetnikom in tedaj se bo pokazalo, če so se mojstri kaj naučili. Ako so pametni, morajo spoznati, da je kolektivna pogodba tudi njim v prid, ker odstranjuje tisto ostudno minuendo -licitacijo pri cenah, ki škoduje obrti največ. Z umazano konkurenco se še noben podjetnik ni dvignil na boljše materialno stališče, pač pa je vsa obrt zaradi nje vedno v nekakšni mrzlici in vsak mojster v negotovem položaju. Kolektivna pogodba ustvarja za vse enake pogoje, in to Je edina zdrava podlaga. Če so to spoznali delavci, bi lahko spoznali tudi mojstri. Ako jih bo vodil razum, se pogodba lahko sklene v popotnem miru. Delavstvo ne zahteva boja; omeniti pa moramo, da se ga tudi ne ustraši, če drugače ne gre. Bolje pa bi bilo tudi za podjetnike, da urede razmere lepo v sporazumu z delavci. Potem se bo nabrežinska obrt lahko razvijala brez sunkov, ki bi ji le škodovali. Sicer pa povemo o tem še kaj več. Umetnost in književnost. Slovensko gledališče. Dne 1. in 2. februarja, obakrat ob pol 8, zvečer, se uprizori v slov. dež. gledališču narodna igra s petjem v 4 dejanjih: »Naši bahači«. Delo, katero je spisal znani fieškl pisatelj Stroupežnicki, se je uprizorilo že pred leti na našem odru. Igra je uspela nad vse pričakovanje in žela celo večje triumfe kot narodna igra »Revček Andrejček«, dasi se je podala le kot prevod češkega originala. Sedaj pa je na novo naštudirana in prikrojena popolnoma našim krajevnim razmeram. Opozarjamo že danes vsa dramatična društva in društva, ki goje dramatiko na deželi, da naj se udeleže predstav v slovenskem gledališču, ker je igra zelo prikladna za podeželne odre. Trst. — Kako Je »Edinost varala javnost. Jasno hočemo dokazati, s katerimi neresnicami je »Edinost« prevarala vso čitajočo javnost. 1. Letak: Priloga »Edinosti« št. 345, z dne 14. decembra 1913.: »...posebno pa dejstvo, da se proti našemu listu nerazmerno strožje postopa, nego drugje. Tako so n. pr. v naši tiskarni začeli s takozvano pasivno resistenco en dan preje, nego v drugih tiskarnah . ..» — in naprej vsi tisti trije »dokazi«. Dalje: ».. .da so se plačila stavcev pri našem listu gibala povprečno-no med 60 in 90 K na teden in da je bilo celo slučajev, ko je ta plača dosegla pri posameznikih celo 95 K na teden! (D... Topot ne more (ustreči), ker se je uverila (tiskarna), da bi zadovoljitev sedanjim zahtevam v polni meri pomenila naravnost eksistenčno vprašanje podjetja (!)...Vsa ta dejstva govore, da ni bilo pri našem podjetju nikdar niti ne najmanjše sledi kake nedobrohotnosti nasproti delavstvu, da niti ne govorimo o kakem nasprotstvu. ... da jih je (gospodarje) organizacija delavstva postavila enostavno pred aut-aut; »AH sprejmete, ali ne sprejmete«, radi česar je bilo jasno, da mora itak priti do preloma, ko so na tak način deloiemalcl faktično že naprej odklonili vsaka pogajanja, .. .končno ie jasno iz vsega tega, da nas ne zadeva nobena krivda, da je prišel list v tak mučen položaj!« lakol Tu je na kratko povedano le o tistem glaso-vitem letaku. s podpisom: Uprava lista »Edinosti«. 2. »Edinost« št. 1.: Jeremiiada krokodilovih solz »Naročnikom in čitateljem«. Temu lahko dostavimo: Podpisali bi bili provizorično pogodbo in »... list bi ne bil prišel v tek mučen položaj(revežil) Ista številka. Članek »Slo- vencem v pojasnilo«': »... Mi pa konstattramo, da so n. pr. stavci pri listu »l".dinosti« o normalnem nočnem delu ... služili, kakor srno rekli, 60 do 90 K. Pripominjamo namreč, da so stavci lista »Edinosti« po dnevu popolnoma prosti (!) in posebej še, da njihov nedeljski počitek traja od cirka 3. ure zjutraj v nedeljo do 7. zvečer v pondeljek. naj se zvišajo davki za dohodke od 1800 do 4800 K edaj, če prinese osebna dohodnina manj ka-cor 130 miljonov. Bradač omenja, da je njegova stranka s svojo obstrukcijo omogočila glasovanje o finančnem načrtu. Glasovanje. Predlog K u r a n d e se sprejme soglasno. Šušteršičev predlog, )odan na povelje krščanskih socialcev, je od-donjen z 268 glasovi proti 77. Fuchsov eventualni predlog e odklonjen z 268 glasovi proti 84. Nato je bilo porpčilo skupne konference sprejeto v drugem in tretjem čitanju in s tetn e rešen finančni načrt. Predlog imunitetnega odseka, da se poslanca Renner in Sellger ne izročita, Malik pa izroči, se sprejme. Kako se obnaša železniški minister. S t a n e k se pritožuje, da je železniški minister F o r s t e r posl. V a c e k a, Še preden je izrekel neko željo, vprašal: Ali ne veste, da mamo velik koš za papir? Stanek vprašuje predsednika, če hoče vplivati, da se bo železniški minister drugače obnašal. Konec seje ob 4. popoldne. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. Dnevni red: Novela o penzijskem zavarovanju, službena pragmatika za učitelje, obrtna predavanja na vseučilišču, zakon o podraž.enju mleka in o konzularnih sodiščih. Zadm'e vesti. GOSPOSKA ZBORNICA. Dunaj, 22. Gosposka zbornica iina danes ob 3. popoldne sejo. Na dnevnem redu je poročilo o skupni konferenci, KRŠČANSKI ŽUGAJO. Dunaj, 22, Krščanski socialci žugajo, da bodo zasledovali politiko proste roke, ker so podlegli v parlamentu. Prehudo to ne bo; polni lonci visoke vlade jim premočno diše. DEŽELNI ZBORI. Dunaj, 22. Orof Sturgkh je izjavil, da bodo deželni zbori sklicani najbrže 3. februarja. TISKARSKI BOJ. Dunaj, 22. Število tiskarn, kj so priznale tarif, znaša sedaj 313. V njih je zaposlenih 3677 pomočnikov in 1609 pomožnih delavcev. Všte-vši 2200 dunajskih časnikarskih stavcev dela sedaj že 6000 tiskarskih delavcev po novem tarlfu. PONAREJALKA DENARJA IN TATICA. . Dima!. ‘22. V nekem tukajšnjem hotelu je aretirala policija fino damo, ki se imenuje Olga Kratntner. Sumiio jo, da je izdala v mnogih mestih po Nižje in Zgornjem Avstrijskem ter po štajerskem ponarejene bankovce. Policija je dognala, da je aretiranka identična z Elizabeto Hanusovo, rojeno v Budimpešti in že dostikrat kaznovana zaradi tatvine. Aretiranka se je izdajala tudi za grofico Festetics in je kradla denar kavalirjem v Budimpešti in na Dunaju. ČRNE KOZE. Na Dunaju. Dunaj, 22. Včeraj so oddali zopet štiri osebe v Franc Jožefovo bolnišnico, ki so obolele za znaki črnih koz. V Trstu. Trst. 22. V Trstu so oddali nekega moža, ki se je pripeljal z Dunaja, v bolnišnico, ker ima najbrže tudi črne koze. PONESREČEN LETALEC. Monakovo, 22. Na letališču Schleissheim Je včeraj podčastnik Sclnveisser iz Norimberka padel iz višine 35 metrov na zemljo in se takol ubil. CERKEV JE ZGORELA. Kodanj, 22. Tukajšnjo metodistovsko cerkev v Rigens Oade ie požar popolnoma uničil. Ogenj je nastal ponoči v napravah za toplovod. Kmalu je bilo vse poslopje v plamenih. Streha se je udrla v cerkev, kmalu nato se je porušil zvonik. 28 otrok, ki so bili v stranskem poslopju v otroškem domu, so rešili. Požarna hramba se je morala omejiti na to, da je varovala v bližini se nahajajoče mornariško skladišče, v katerem se je že vneio sukno. Ta ogenj se je posrečilo zadušiti. GRKI UTRJUJEJO. Carlvrad, 22. »Tasvir i Efkiar« poroča, da utrjujejo že nekaj dni otok Tenedos s toix»vi in pomorskimi minami In da spravljajo na otok živila. BOJNE LADJE ZA ALBANSKO OBAL. Peterburg, 22. Med državami vzajemne trojiee se yrše pogajanja, da bi odposlale bojne ladje za opazovanje albanske obali. Francoska se resno upira temu zaradi velikih stroškov take demonstracije in ker bi se Vsied tega lehko razvile nadaijne komplikacije. STAVKA KO VN AR JE V V LIZBONI. Lizbona, 22. Včeraj so zastavkali kovinarji. Tudi delavci nekaterih drugih strok so prenehali z delom. Železničarji v severnem in vzhodnem delu dežele so zopet začeli delati. MILJONARJA SO ODPELJALI. Varšava, 22. S silo so odpeljali policijski uradniki večkratnega iniljonarja Klemensov-skega na željo njegovih sorodnikov, ki so se bali, da ne bi zapustil svojega premoženja svoji soprogi, ki je bila pri njemu gospodinja, in nezakonskima otrokoma. Najbrže so ga odpeljali v sanatorij za bolnike na živcih. MAŠČEVANJE OBSOJENEGA VOJAKA. Aden, 21. Vojak, ki je bil obsojen na 14-dnevni zapor, je ustrelil polkovnika in oficirja 109. indijskega pehotnega polka, ki je tukaj nastanjen. PO STAVKI V JUŽNI AFRIKI. Johannesburg, 21. Izgube, ki zadene Rand (diamantne barone) vsted stavke, znašajo, ne glede na stroške izjemnega stanja, po 100.000 funtov na teden. Četrtina rudnikov še ne dela. Izguba, ker se ni kopalo zlato, znaša po 180.000 funtov ua teden, izguba delavskih mezd znaša 50.000 funtov. Durban, 21. Danes so izpustili proti kavciji štiri voditelje delavstva, med katerimi je tudi en član zveznega parlamenta. Pretoria, 21. Danes se je pričela zopet redna vožnja na železnici. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdala In zalaga založba »Zarje«. T?*1-rt »Učiteljska tiskarna« v Ljubliani. mk Tvrdka J. Meinl, priredi dne 23., 24. januarja 1914 v sveji filialki Ljubljana, Selenburgova ul. 7. poskusno kuhanje ter Vas k temu uljudno vabi. Obenem pripominja, da bo tvrdko jako veselilo, ee privedete znance s seboj. Od devetih zjutraj se bodo zastonj dajale posicušnje le odraslim. Našla se je lepa mlada psica. Lastnik naj vpraša v upravništvu „ Zarje*. Tobakarne oziroma prodajalne »Zarje* v Trstu so: Južni kolodvor. Ficke, Kaset Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1 Magnolo, ulica Belvedere, Gostilna Internazional, ulica Giov&nni Bocem*,io št. 25 Lavrenčič, trg prod Kasarno (Piam Ga-setma) Pipan, uliou Ponte della Fabro. Gramaticopulo, Piazza Barrieta. Bruna, ulica del Rivo. Raitinger, Riva Grumola št. 20. Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Bajc, ulica Goppa Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu Muraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rman, Benussi, Gretta. Skladišče II, kons. zadrug na Belvedere. Artuš, Belvedere 67. Sekovar, Piazza Caserma. Ronzel Goachino, Via S. Mareo 26. i SANATORKJM • EMONA'/] 1 ZA-NOTRANJ^M-KU ;; JHOiCf-E • BOLEZNI, [ J 1 LJLBLdANA. ■ komenske ga- ulica 4 u SEF-ZDa^NDiCPRiMAfiij DR FR. DERGANC M 75.000 ur! Vsied balkanske vojske sem pri-ailjen 75.000 komadov iralt. srebrnih ur z izvrstnim 36 ur tek. anker-reinont. kolesjem na kamnih tekoče,. ki so bili namenjeni za Turčijo, za smešno ceno prodajati: . 1 komad K 3*— 2 komada „ 5 70 5 komadov „13-80 4 letno pismeno jamstva Brez rizika. — Zamena dovoljena ali denar nazaj, — Razpošilja se po povzetju. Centrala ur SIMON LUSTK1, Neu Sandez št. 57. 40 letni uspeh, SK"1 jtS Želodčna = = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo iu je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. iSf&E 0. PicCOli, Ljubljana. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančiškanska ul. 6 — reglstrovana zadruga z omejeno zavezo. — Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate tn vabila za ' shode in veselice, v Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, mjizikalij itd. Stereotipija. m Litografija. IZakaf paž i je »Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah ? Le zaradi svojih prednosti 1 krepak okus, zlatorujava barva, nedosežna izdatnost Tovarniška znamka t Kavin mlinček* 1 «■ H1/»M <'Y Anton Bajec naznanja sl. p. n. občinstvu, da se nahaja djegoy cvetlični salon saiuo jmuI Traučo poleg Cevijaratega mostu. Velilm zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. CJsMezj-p <5-elo in zmerne pene. /unnnju naročilu se točno izvršujejo. Vrtnarija na Tržaški cesti 34. LAVIJA VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporcča^Ter* vabT8pSn. gensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA ,SLAV1JA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za prcskrbijcnje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Goa razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom Zivljenskc police banke .Slavne so neizpodbitne ip nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem m osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi nad K 68 milijonov jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom življen-skega Oddelka K 2,783,740*70 Kapitahj in škod p« je do sedaj izplačal« K 123,267006 77. Vsa pojasnil« daje tsr cenika m razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALNI ZASTOR „SL A V l«JE“ VZAJEMNO ZAVAROVAT NE BANKE V J rJUBMANL Po to i ki v severno So južno AMERIKO •e sedb! te po domači arstrljskl |Mragl AVSTR 0-AMERIK AN A Trst-IVewyork, Aires-Rf« de Jaaelro eajnovejiM »reopartdki * *reina vrCMcama, «**fctr1ino razsvetljava, fcrezlltniai brzojavom, na katerih j« n vsakega patafta predor*)}«*«, *• dobi domale hrww i irtoota, **rt kmh. p*«tcI}«, kopsf’ tuL E m s m 5 Z 1 Jdi.ii>«!? p/truikov: v tur. Aatiik« »iako soboto, v jažn« Amerik« »sakih H iai. Trst-New~York, vsako soboto Trst-Južna Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vsakovrstna .Mtiasnila daje dr»ge volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Korofcko: SIMON KMETETZ Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26. -------- • •• ! Občno konsumno društvo v naznanja s tem, da jf v svoft seji dm 9. svečane 1918 oklenilo, da se hranilne vloge članom obrestujejo cc* I. januarja 1913 naprej po 6 odstotkov« Kredit 30 dni }c obn*ti \ rost. Cez 30 čni do 6 mesiccv se imtjo računati obresti po 6 odstotkov r Od ksedita nad 6 s,tsecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej, =2 Hranilne vloge sprejema tfiuilv« vspk dan ired uradnimi nrami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter 6A 2. popoldne co 6. -- Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti s* varnost garantira i ren oitnjska in blagovna vrednost Vsak član najlažje xaupa svoje prihranke svojemu zavodu. Načelstvo. Družinski kruh iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico" je najboljši in najcenejši. Hlebi po 1‘75 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah „Konaumnega društva za Ljubljano in okolico”. — Člani, segajte po njem! »BUHIH ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri •• •• Ljubljani. Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča •• •• dela. Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj- •• •• šem času. mm Konsumno društvo za m hranilne vloge članov po J registrovana zadruga z omejeno zavezo , , *** » '' ' "tV - • ii .A . ' ' ‘ naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej od dne vloge ) do dne dviga. Dosedanje stanje hranilnih vlog 51000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K. Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. » Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta Prodajalne: V Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli ... Šiški, Celovška cesta. Nadzorstvo. Načelstvo.