Miklavžev večer.
(Igra v jcdnem ilejanji.)
O » o b c:
Gospod Zoran;                                                                wfti*
Olga, njegova sopruga;                                                    J]^^^He
Mirko, Angellca, njiju otreka;              ii^^^BIB^^BL
Dora, Miikuvn in Angelimu babi<-a;            ^^^^^I^^I^^^^Mt Ivanek, Baiček in Miiica, Bimnlovi otroci; . r^H^^^^^^^^^^L Mlklavž 30 spi-emstvom dveli angeljeT in dveh Imdohcer.
(Soba pri llnh z vraii na tlesnej. V kotu stoji lcpo pogrnena miKa. okolo nJB od zad&j klop, spredaj Tefi slolov. V drugpm kttnci ji1 j»f^!. oknin njn kl(i|i, l;akor na kmptih. It te Bobe fie pride v spaloico)
Prvi prizor-.
Mirho, Dora.
Mivlco (klefii Da klopi ob peči in tuoli svojo vfiSerno molitevco).
iJoro (pri  poii   polpg  Mirkn sedpC-   pMno vanj obrntn»):    Tako!    Sedflj   pa   Še
povej: kflo te je ustvaril ? Mrio: Bog Of-p. Dora: Kdo te je odrešil? Mirko: Bog SiD. i>ora: In posvpli] le je?
jlte-io  (se jame na jnk držati):   Oj   babica, Sllj  SPll)   vže d"V«lj   molil, llienc
vže zobje bole.
Dora: Le lepo, le lcpo do konea,  Mirie!  Oj ti poniglavec,   ti,  Se ne
bodeš molil!  Ali  si  vže  pozabil -:-----aha-------• slišis . . .  vže gredo! —
Veš, Mirče, iMiklari. aara sv. iMiklav/. pride nocoj. — Saj ti vsak večer posebej pripovedujem, da raoraS lepo moliti, če hofnš, da te av. Miklavž obdarujfi. In nocoj se kujaš, uocoj ob tem e-asu ko sv. Miklavž najbolje sliši, kako otroci molijo, ko 8am po svcti hodi! — Zstorej le Iepo: kdo te ,je posveti)?
Mirlco: Hog sveli Dnh.
Dora: Kaj pa da Bog dobrim Ijudem?
Mirko: Nebcsa.
Dora: Kaj pa hndobniin?
Mirko: Peke).
Dora: Nii, zdaj pa še križckl
Mirko (se pokriža): Na-------aedaj Rera pa priden, kaj ne, babica?  Ih
st. Miklavž rae izvestno obtlaruje, kaj no dii? — Ah, ali vže skoraj pride? — Ali, babica, tih — ali pridejo tudi bndobei ž njim, o katerib ste mi zadnjič pravili, da otroke pobirajo?
Dora: Dejala sem. da pobirajo le faudobne otroke, ki ne molijo radi, ki ne slušajo, jeze in žalijo stariše —  —
Mirko: Mene ne vzem6, babica, je li, da ne?
Dora: To je, da no, sedaj. ko si lepo mo]il.
196
Mirleo (akoči veselo po sobi): 0, juhe! (Obrne se zopet k babici): AH pride kaj tmalu Miklavž? 0 da bi bil vže tukaj! Kje pa so mama, o6e, Angelica?
Doro.- Šli so k gospodu Vinkn, d» privetl6 k naro Milico, in —
Mirko: Ivanka, lislčka?
Dora: Da, da!
Mirko (milo proseč): Pojdiva še midva po-nje.
Dora: Ne, midva ostaneva doiui. Lej, zunaj je tema, in vrhu tega še mraz in sneg. Kako bi vže ti mogcl hoditi po mrazu in gaziti sneg? In jaz, lej, stara sem, ne morem te nositi kakor atek itli mama. Le pri raira bodi, saj pridejo kmalu vsi iu potlej bomo skupaj takali MikJavža.
Mirko: Ob, babica, no do . . . pojdiva rajc-------
Dora: Čuješ, lia ne! Kako, da ti ni nič dopovedati? Ves neubogljiv si nocoj! ('akaj, 6akaj! (Klife): Sv. Miklafž! brž, brž pridi, naš Mirte ne uboga.
Mirko {hoie jotati): Nii, ue! Babica, saj boui prideu, saj-------(Vrata se
odprii; oče, mati, Angelica Tstopijo.)
Drugi prizor.
Prefenja, gospod Zordn, gospa Olgar Angelica.
Gospa Olga (ki j« čula pred yrati MidDJe besedo): Kaj pa to? M je MilSe tako neposlušen?
Mirko: 0   no,   mama!   Hotel sejn le,   da greva  z babico  za vami k
gospodu Vinku po Ivanka, Balčka \a  Milico,  pa babica ni hotela iti-------
Ali, kje ao soscdovi, mama, ali niso prišli z vami?
Angdica: Takoj pridejo, llirko, takoj------------
Mirko (se zavrti po sobi samega vcselja).
Oospod Zordn: Ki^ do, lcj ga, kako si pač neumenl Ali ue boš lepo pri miru?  Oe ne, TŽe yei — zatožimo te nocoj sv. Mildavžu.   (Sedejo ua klop
Ii babici)
Mrko: Ali res, mama?
Oospa Olga: I, če bodeš lepo pri miru, potlej vže ni.    Še obdaruje te sv. Miklavž, čo bodeš priden. Dora: Pst! Angelica: Soaedori grediil
Tretji prlzor.
PrejSnji, Ivanek, Balitk, HUka.
Ivanek, Batisk, Milica (Btopijo v sobo): Dober večer 1
Gospa Olga, Zordn, Dora: Bo? daj, oti"oci Ijubi!
Mirko Angdica (skočits jim naproti); Bog daj, Bog daj , Ivauek, Balček, Milica!
Gospa Olga: Tu okolo peči posedite, Ijubčki moji.
Mirko: Halo! le brž, da se pomeaimo, kaj nam prinese sv. Miklavž.
Dora: Pa jedno zapojte zraven! Tista je pra? lepa, veš Mirko, ki sta jo zadnjič pela z Angelico o ^mliou," kako ropoče.
Mirko: Vže vemo, babica, vže vemo . . . Dii, dii, tisto zapojmo!
12*
196
Otrod (posedejo okolo peči, od koder se gospod Zor&D in gospa Olga amakneta k mizi, ter zapojo):
,Bopoče vu dolu nad bistro vodo: klip, kl6p" itd.
Gospa Olga: Prav lepa je bila! Le še jedno dajte, jaz pa grem in po-kličem deklo, da vrže šo kak panjiček v peč, da vam bode gorkeje.   (otide.)
Cetrti prizor.
Prejšnji brez gospe.
Milka: Angelica, kaj prinese tebi Miklavž?
Angelica: Meni? — Lepo puničko, košarieo, jabolk, hrušek, rožičev . . in Bog vedi, kaj se vse.   Pa zdaj mi tudi kaj dd, kadar pride. Mirko, Ivantk, BaUek (jednoglasno): Meni tudi, meni tudi! Dora: Jojmine, otroci, čujte, čujte, zvoniek! (SliiSi »o z»ončk»nje.) Otroci: Vže gre, sv. Miklavž gre! MUica, Angelica (se plašno stiskati f kot). Mirko (stete k babici). Ivanek, Ballelc (oBtancla mirna).
I*eti prizor.
Prejhtji, gospd Olga.
Gospa Olga (v sobo stopivši): Ste li čuli ? Vže gredo!
Otroci (plaSno): Da, fiuli stno zvonček.
Gospa Olga: Le okolo mize posedito sediij. Tu pri peči ne smete ostati. Polcni pa glejte, da bodete lepo molili in na vse odgovarjali, karkoli vas bv. Miklavž povpraša.
Mirko: Mama. jaz se bojim------------Ali gredo tudi hudobei?
Goepa Olga, Dora: Kj, neumnežek, kaj se bodeš neki bal?
Gospa Olga: Saj ti nifesar ne store, ako obljubiš, da bodes vedno lepo priden. Sv. Jliklavž nikogar v sobo nc pusti, &<s mu popvej zunaj povcm, da so samo pridni otroci notri.
Mirko: Ob,  mama, idite ven, pa mu povejte tako . . .
Gospa Olga: Saj grem, ie sedite za mizo in mirtti bodite.   (OtidB.)
Otrod (se zvrste 2a mizo tako, da sti Milica in Angelica t koto, na jednej atraDi Ivanek, fialduk, a na drugej Miiko.)
Mirko (boječ se): Oče, pomakuite se k raeni!
Gospod Zordn (8e pomakoo, pogladi Mirku laseke): Nič se ne boj, Mirfie, niil (Pred vežo Be začuje zopet zvonček, in o joj — roiljanje verig.)
Otrod (se zganejo).
Šesti pi-izor. Prejfriji, MVdavi, angdja; kmalu za njimi gospd Olga.
Afiklavž (stopi 7 sobo. Prav lepo je oblečen. Na glavi ima visoko skofovsko kapo, m&Sni plašL mu krije telo. V roki drži Skofovsko palico. — Visoke pogtave je in dolgo, lepo belo brado ima):  Dober veiier  dobrim Ijudčm!   (Poda dcsncmu angelju pajico.)
Dora, Zordn m gospa Olga: Bog daj!
(Otroci strme. — Pred vrati se čnje xopet rožljanje vcrig.)
197
Miklavž (nauiigne angeljn s y&iico): Pojdi in rcci hudobcema naj mirujeta, ker tukaj so, kakor vidim, sami pridni in nedolžni otroci, — nifc zanje tedaj! (Proti otrokom): Kaj ne, da ste pridai?
Otroci (boječ se): Pridni, pridni! —
Angelj (se vrne, storivši. kar mu jo bilo rečeno).
Miklavž (k otrokoin): Ali znate lepo moliti? — No, ti deklica, ondii v kotu (pokaže MUico) moli mi nočenaš"! —
Milica (moli).
Miklavž: Tako je Iepo! — Sedaj pa ti druga tam, (pokaže Angelico) moli           I
mi nčeščeno Marijo"!                                                                                                         _   I
Angelica (moli).                                                                                                               I
Miklavi: Tlidi lepo! —   (Za tem izprašuje 3e ostale otroke, vsakega kako nialo           I
molitevco.)                                                                         -                                                         ^M
Otroci (odgovarjajo drug za drugim. —  Zuuaj se sliši zopet roiljanje, Trata ee          ^M
odpro, in — jeden hudobcev vstopi.)                                                                                            ¦
^        Sedmi prizor.
Prejinji, kudobec.
Hudobec (^bb črn po vsem iivotu, gorefcih oč\j, gorežega jezika, t verigarai t rokah, s koSem na rAtni gleda srdito po otrocih).
Milica, Angelica (ai zakrijeti oči).
Ivanek, BalČek (se plaSno stiakata drug k dmgemu).
Mirko (jokaje): Oče, oče . . . jaz se bojim!
Miklavž (k otrokom): Ne bojte se, ljubSki, ker ste pridni, ni6 se vam ae zgodi. Lejte, tii-le pobvra le hudobnc otroke in je nese 8 seboj. Pri vas pa, ker stfi pridui, ste znaii iepo moliti, pri vas nima ničesar opraviti. (K hndobcu): Poberi se. hudoba, od koder si prišia, iu ne straŠi mi pridnih otrok!
Jludohec (zarožlja z verigami pa zdivja skozi vrata).
Osmi prizoi*.
Prtfbiji brez hudobca.
Otrori (ae oddahnejo).
Miklavi (k- otrokom): Ste li videli, kako je šel! — Kaj ne, sedaj se veČ ne bojitc? Lejte, kako dobro je, da ate pridni! Di, res! — In ker ste tako lepo molili, vzemite sedkj te-le majhne darove. (Namigne dnigemu angelju in položi iz pozlačenega koSka, katerega uosi angelj, pred vsakega otroka lep dar. Potlej nadaljuje): Zatorej tudi v pribodnje ostanite pridni in dobri, Jaz bodem y nebesih skrbno pazil na vas, in če vidiin, da ste dobri ostali, vidimo se drugo leto ZOpet.    (Namigne angeljema za odliod.)
Desni angelj (mo poda palico ter pozvoni. — Zaiiaj zopet zaropofie z verigami.)
Miklavž (z augeljema otide).
I>ev©ti prizor.
Prej&nji brez MiklavSa in angeljev.
Mirko: Juko! Maitta, glejte, kaj seiu dobil! (Eaia lepo izrezlj&no piščalko, rožiče, smo^re.)
- JJI9S                                                 -   ¦¦
Angelica: In jaz, jaz! (PristsJo k nuteri ter kaie lcpo medcno koSarico, t ka-terej je bilo pozlačeno jabolko.)
Ivanek, Balldc, Milica (kaie vsak syoje stvsri, katere jim je dal sv. MiklavJ).
Gospo OJja: Glejtc, otroci Ijubi, to je Tse za to, ker ste pridni. — Za-torej le giejte, da ostanete taki.
Otrod (jednoglasso): l)ii, ila, mamica, radi bodemo molili, radi slušali.
Gospa Olga: Prav tako!
ililica: Oj, iako prijazen je sv. Miklavž, kako rad govoril
Ivanek: ln kako lep je!
Mirko: Ali — o joj! — hudobec!  Mene je Se zdaj stiah.
BalSek: Mene tudi,    Oj kako grd je bil!
Anijdka (k babici): Babica, ali je bil rea iz pekla?
Dora: I, gkj jo, kako pa!
MUica (k fialiku )ii Ivantu): Hilimo aedaj domOv, da pokažcmo še našemu oietu in matcri, kaj smo dobili . . .
Balček, Ivanek: Saj res! (Hofieta iti.)
Mttica: No, no, tako urno pa zopet ne! Ali se ne bodeta nič poslovila.
Balček, Ivanek, Milica: Lahko noi, Mirko, Angelica, lahko nod vsem?
Dora: Jutri le prinesite pokazat, kaj ?am prinese sv. Miklavž.
BaUek, Ivanek, Milica: Bomo prinesli! — Lahko noč!
Gotpa Olga (Zoranu): Zoran, pojdi in spremi otroke do doma!
Gottpod Zoran (otide z otroci).
Desetl prizor.
MirJeo, Angdica, gospd Olga, D&ra.
Goepd Olga: In vid?a 8e sedaj tudi pripravita na odhod! Vže Tcste, kam . . .
Mirko: Oj mama, nastavila še nisva peharjev, da položi vanje s?. Miklavž, kar oama prinese po no5i.
Gospa Olga: No, storita to, pa le hitro!
MitkOf Angelicil (nastavita sa mizc Tsak sroj pehar za dari).
Dora: No, sedaj pa le spat!
Gospa Olga: Dii, dii, pa takoj I
Mirko, Angelica: Takii.j. inama, takoj.   (K babici): I.ebko 1106, babiea!
Dora: Lehko noč, otroka.   (Otroka otideta z materjo v strausko sobo.J
linajsti pi-izor.
Dora sama.
Dora (sama s »eboj govorei): 0 sreena mladost! 0 zlato veselje! . . Kako prijetno in veselo je pač bilo kdaj, ko sem bila jaz t&ka, kot so sedttj ti otroci! — Oh, vse je minulo! . . In vender sem nocoj tako srečna, tako zadovoljna! Zdi se mi, kadar gledam to srečno, veselo mladiao, da se mi vračajo leta srečne miadosti! — Zdi se mi, d& mi tcče po žilah zopet nek-danja mladostna kri! — Io vender ni res! Oh . . . (nmiili sb globoko). (Zagrinjalo pade.)