24
Kdor v igri sreče iše, V oblak si stavlja hiše.
Ravno je leto minilo, kar je v tergu L * * na Stajarskim nekoliko gospodov okoli 8000 goldinarjev srebra iz lotrije bilo dobilo.    Enitnu  teh gospodov se je
bilo namreč sanjalo, de je bil štiri številke v lotrii zadel. Te sanje je on svojim tovaršem, ki so ga ravno mimo lotrijske hiše spremljali, povedal. Vernejo se tedaj vsi nazaj in stavijo tri sanjanih številk. Nekoliko dni pozneje zagledajo, nevervaje sami sebi, de so njih številke vzdignjene. — Kakor grom se je glas te redke sreče od ust do ust do nar daljih krajev raznesel. Od tiste ure je hotel vsak lotrijsko srečo posiliti. Staro in mlado, gluho in slepo, ravno in šepavo, škric in jopa, vse je začelo v lotrijo staviti. Vsakimu se je od lotrije sanjalo. Nekteri je svoje številke v sanjah na nebu, drugi v plamenu goreče hiše vidil; tretjimu so jih rajnki iz groba prinesli. San-jarice niso nikdar toliko terpele , kakor takrat. Kterim se ni hotlo kaj sanjati, so po drugim potu m številke poskerbeli. Nekteri so v stekla velike pajke djali in jim na majhine papirčke 90 številk napisali, de bi jim številke za lotrijo vzdigovali. Neki je na tla v krogu 90 številk napisal, na vsako številko zerno turšiee djal in petelina k temu zarnju spustil; številke pod pervimi petimi zerni, ki jih je petelin pozobal, so bile številke za lotrijo; in tacih neumnost več. Lotrijska hiša je bila celo leto srečolovcov polna, pa treh rudečih številk ni bilo več na lotrijski tabli viditi. Gospodje, ki so jo takrat bili zadeli, bi še bili pozneje radi več iz lotrije dobili, in so vsaki po sto goldinarjev lotrii nazaj dali. Narveč so pa kočarji in drugi reveži v lotrijo denarjev znosili, tako, de ji je že v pervim polletji tistih 8000 goldinarjev spet povernjeno bilo. Tako so ti revčiki še to zgubili, kar so pred svojiga imeli. Slovenski prigovor pravi: Kader nar bolj igra teče, ji oberni hitro pleče.         J. Muhodolski.