Tednik Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva za Podravje štev. 51 PTUJ, 30. decembra 1966 Cena: 0,4 ND, iO SO Letnik XiX -Tednik- ižhaja pod tem imenom (>d 24. aovembfti 1^61 dalje po .sklepu občinskih odborov SZDL Ptui in Ormož. — Izdaja zavod -■Ptuj.ski tednik- Ptuj. Odgovor- ni urednik: Anion Bauman. — Uredništvo in uprava: Ptuj. He- roja Lacka 2. — Tel. 156. Številka tPkočejia računa: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno podjetje Maribor- ski tisk Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — CeloJetna naročnina 20 NO, za inozemstvo 40 ND. TE DNI PO SVETU Sovjetski »avtomatičen vesoljec« vrta in koplje na Lunini površini Vse bliže tihi Luni. Sovjetski znanstveniiki so ob koncu leta 19<>6 pripravila v:5emu svetu veliko presenečeinje. Te dni je na Lunini površini mehko prista^la vesoljska avtomatična postaja Luna 13. Značilno zanjo je, da ne pošilja samo fotogirafij .s površine našega najbližjega ve.sicljiskega soseda, temrveč tudi vrta v tla in kaplje. V njej je tudi poseben mehanizem, ki bo dal sovjetskim znanstvenikom gradivo o trdoti in sestavi tal, pa tudi o osnovnih kemičnih sestav- kih. 2e siedia^ namigujejo na to. da je Lunina površina brez nako- pičenega prahu, da je potemta- kem dovolj trdna, da lahko na n]cj pristajajo tudi težje ladje z najrazličnejšo opremo. Sodijo, da bodo morda našli tudi led. Ce .smo se pred meseci narav- nost čudili izredno usipelim pOr divetkom aaneriške vesoljske lad- je, ki nam je odkrila veliko po- vršino Lune, s.e sedaj čudimo robotu, ki opi-avLja v imenu člo- veka prva neposredna razisku- valna dela na površini. Naj takoj pristavimo, da so sovjetske ob- la.sti pripravljene takoj posredo- vati svetovni skupnosti v>' znanstvene ugotovitve, ki jih b' »avtomatičen vesoljecv< poslal p< določenih kanalih na Zemljo. Miroljubni ljudje na svetu yc- vesele vsakršnega napredka, ki ga poka.žata pri osvajanju ve- solja ZDA in SZ. To tekmovanje, kolikor se odvija samo na znan- stveni podlagi, vzbuja v ljudeh ponos nad dosežki celotne sve- tovne znanosti. Tako v Moskvi kakor v Washingtanu poudarja- jo znanstveno povezanost vseh dežel in ljudi na sv^etu- Spora- zum o tem, da vesolja ne bodo uporabljali v vojaške namene in da ne bodo predstavniki tistih, ki se bodo npr. pi^vi izkrcali na Luno. s tem »zasedli« površja in ga kakorkoli imeli za sestav- ni del države, kaže tudi zrelost pri ocenjevanju svetovnega po- ložaja. Vendar mcramo priznat', da .^vet še zdaleč ni uredil razme- rij doma, tj. v svetu samem. Po svoje imajo prav tisti, ki trdijo- da bi bilo za sedanjo in verjetno še naslednjo generacijo bolje, če bi odpravila ogromna protislov- ja med razvitim in nerazvitim svetom, med obiljem in bede. Morda bi združene sile. ki bi se tako sprostile tudi pri doslej ci~ viLizacijisko in kulturno neraz- vitih narodih, dosegle pozneje kot celota več. kot ga dosežeta sedaj edini »vesoljski« di'žavi ZDA in SZ. Toda ljudje so pač taki. da jih prodiranje v vesol.je navdaja^ z radovednostjo. Dokler bo ve- ljal sporazum med prizadetimi o jamstvih in medsebojnemu spoštovanju, je tak razvoj znosen in za ljudi razumljiv. V bist\'u namreč pomeni razvoj tehnike, ki .jo lahko pozneje uporabljajo tu- di pri odpravi revščine na Zem- Seveda se ob najnovejšem sovjetskem poizkusu odpira tudi vprašanja, kaj bo sledilo. Pri tem ne hamigujeo kar taiko. da bosta SZ in z njo ves 9(x:ialisti- čen svet proslavljala prihodnja leto petdesetletnico prve socia- listične revolucije, obletnico Ve- likega oktobra. Ali ne bo v tem letu prvi sovjetski človek stooil na Luno v dokaz moči same de- žele, pa tudi celotne človeške znanosti v duhu naoredka in medn arcd nega .^od elovan j a ? SREČNO 19 6 7 DiovoleUie želje ^ rečno ituou Ido! Zdrauo. va- ^ ^cio. /ddouoljtio. uspešno, iefjo ...! Ta besede o teli dneh neslelokrat izrečemo, zapišemo iti preberemo. Mr/lično kupuje- mo novoletne čestitke lu skrbno brskčimo po spominu, da ne bi pozabili na znancu, dobrotnika in pnjuteljd, kateremu moramo zaželeti ob ostopu o nooo leto ose dobro in lepo. ' teh dneh pti I) rnislih česlo poromum k soojim nooim znan- cem. Sjihouili imen ni o sezna- mu, njiliooa imena in usode no- sim i> !tunko. k-i že dve leti m videl sr>ojili staršev. Ko sem pre- brala Stankov spis. sem se moč- no razjezila na vse brezvestne starše, ki tako kruto lomijo otroška srca, pozneje f>u sem jih skušala razumeti. Danes mislim na Stanka in želim, da bi mi novo leto vrnilo mamo in ata in da bi ga oba ljubda s podvo- jeno ljubeznijo. \l sako jutro s.rečam ženo, ki ^ nosi pod xrcem sladko bre- me. Utrujena je. počasna in okorna, oči pa ji žarijo, da po- stanemo od njih topli še drufii. Morda bo že v januarju dožive- ta veliki trenulekV Naj bo njen otrok zdrav in krepak, dober in pošten, v veselje njej in naši družbi! Ce Jla bodo v otroških lotili grele dobre malerine oči, bo tudi on znal osrečevati dru- ge. I'o i>a pomeni o življenju veliko . .. '/ IVO se .■<(' ^poiiinijiim skujn- •^^ ne učencev, ki su se gnetli v ozki sobici šolske Knjižnice in zahtevali knjige, ki so predpisa- ne za Ingoličevo bralno značko. Želijo se potruditi, prebrati m še naučiti vse. kar tekmovati je za- hteva, samo knjige morajo ime- ti. Jim bomo hoteli pomagati^ Kako lepo darilo za njih bo ena izmed knjig, ki jih potrebujejo za tekmovanje! Želim jim, da bi se o novem letu pomnožilo šte- vilo knjig v šolskih in osebnih knjižnicah in da bi pri tekmo- vanju VSI uspeli. Branje nam odkriva življenje in svet. nam ' bosati srce in znanje, to boiS^i stoo pa bo moralo postali v žii> Ijenju najbolj cenjeno. C e želja za mlade znance, ki seni jih spoznala na televi- zijskem ekranu v oddaji Kaj mislimo o starem letu! isake- mu posebej bi ruda stisnila ro- ko in se mu zahoalita za dra- gocene besede. Težko sern ver- jela, da se lahko druži z mla- dostjo tolikšna resnost, tolikšna zrelost, takšen odnos do člove- ka in človeštva, miru in trplje- nja. Zelo razsodno in taktno so kritizirali naše napake. ,\e osta- nimo tako strogo avtoritativni in vzvišeni! 1'oslušajmo tudi mlade, učimo se tudi pri njih. ker so dostikrat boljši in i)ošt<- nejši od nas! t\aj nas ne moti j njihova zunanjost, s katero se česlo ne moremo sprijazniti. Mi- slim, da ni videz tisto, kar je pri človeku bistveno Dokler ta- ko mislijo, kot so nam razodeli o oddaji, smo jih zares lahko veseli. Želim samo to. da bi takšni ostali! Zdravje, smeh. uspeh in sonce naj jih. sprem- im io v letu 1967! M. T. Zimski motiv O letošnjih zadnjih sejah občinske skupščine Ptuj Optimistična ocena letošnjega gospodarjciija Tudi šolam potrjeni statuti Zbora občinske skupščine Ptuj sta sprejela na predzadnji letošnji seji 21. decembra več odlokov in sklepov ter sta potrdila več statutov delovnih organizacij. Zadnjič letos pa bosta zasedala v pe- tek, 30. decembra 1966, v zvezi s predlogom za nekaj novih odlokov in sklepov. 'i^^^i^^i^-i^-iiri^-^-i^-^ Z ii;£otuvitvaiiii oddelka /a i|!planske, analitične in organi/.a- J/kijske zadeve pri občinski skup- .■jjic-ini Ptuj v zvezi z -rospodar- V.jenjem v občini v minulem tri- |K'etrtletju smo seznanili bralce Tednika« v št. 50/66. Tudi te- li-(os prednjačijo v občini pri 4*ustvarjanju dohodka industri- ja. trsovina. kmetijstvct in obrt. majij pa ifa lahko ustvarijo go- stinstvo, gradbeništvo, komu- nalna in stanovanjska aHi in spremembam v zvezi 7, reformo. Tokrat sprejeti odlok o spre- membah in dopolnitvah odloka o pr računu občine Ptuj za 1966 vsebuje le 7 členov v zvezi z do- hodki 23,485.229 novih dinarjev v občinsikem proračunu za 1966, z l,71'/o rezervnim skladom ob- (Nadaljevanje na 5. strani) Orugi dogodki Ko 60 te dni v Indoneziji obso- dili nekdanjega ministra za letal- stvo Danija, je bilo slišati med dei^ničarskimi indonezijskimi sku- pinami zahteve, naj bi postavili pred kongres ali celo pred voja- ško sodišče tudi predsednika Sli- kama, ker je proces odkril tudi njegovo vmešavartje v lansko- letne oktobrsko flogodke. Značil- no je, da je tako odločitev za- hteval tudi sedanji zunanji mi- nister Malik. RAZVRSTITEV SIL V INDONE- ZIJI Očitno je, da skuša desnica iz- kcrisbiti procese zato, da bi str- SREČNO NOVO LETO 1967 VAM ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA »TEDNIKA« TER SE VAM PRIPOROČATA TUDI V BODOČE ZA NAKLONJENOST Občinska skupščina Ptir Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinska zveza Združenj borcev NOV Občinski komite ZMS Občinski svet zveze Svobod in prosvetnih društev ter vse druge organizacije in društva SREČNO NOVO LETO 1967 ŽELIMO CENJENEMU LJUDSTVU LZ PTUJSKE IN SOSEDNJIH OBClN IN DA BI TUDI V TEM LETU DOSEGLO MNOGO NO- Vili USPEHOV! Tudi bodoče delo občinske skupščine, političnih or- ganizacij in društev ter g:ospodarskih organizacij, za- vodoT in ustanov pa tudi zasebnih obratov naj bo skupno prizadevanje, da bi nam vsestranski uspehi ocao|ro(yii vedi^o l^Dše življenje. Stran 2 TEDNIK — petek, 30. decembra 1966 Sban 2 Poslopje v Ptuju, v čigar desnem pridirju so poslovni prostori Kreditne banke Ptuj, predstavlja za Ptuj pomembno poslovno sta- novanjsko zgradbo. KREDITNA BANKA PTUJ PREVZEMA DEVIZNO POSLOVANJE s prihodnjim letom ho Kredlt- n-- hanka Ptuj vodila tudi deviz- no poslovanje za gospodarske organizacije ptujskega ohmofja. V ta namen je prejela poohla- ;^tilo od glavne centrale Narod- ne hanke Jugoslavije In bo z no- vim letom ze prenesla ustrezne devizne račune na svoj sedež. Tako se ho njen delokrog raz- širil poleg menjalnih poslov in vodenja deviznih računov za privatne osebe še na devizno valutne posle v državi za gospo- darske in družbene organizacije, združenja ter za civilno pravne osebe. S tem bo gotovo olajšano de- lo gospodarskim in družbenim organizacijam, ki bi morale sicer urejevati te posle v Ljubljani ali pa drugod. V bodoče bodo reševali probleme kolektivno Pred kratkim je bila v TAP ko.Tferenca samoUipravlja.lcev, ki je uspela, saj so vsi člani kolek- tiva sodelovali v razpravi. Delav^ ci so 66 končno ojunačili in po- vedali, kaj jih teži. Sklenili so, da se bodo vsak mesec sestali in razpravljali o problemih podjet- ;a. Menijo namreč, da zapisnikov in biltenov tovarne delavci ne čitajo, člani samoupravnih orga- nov i3a premalo obveščajo svoj delokrog o sklepih na sestankih. Zato so posamezniki na konfe- renci izjavili, da te organizacije e.ploh ne delajo. Pritožili so se ce- lo m.imo delavskega sveta, ki je prvi dolžan reševati njihove pro- bleme. Prezrli so svoj izvoljeni organ, kjer lahko iščejo svoje pravice in pomagajo reševati probleme podjetja, saj se z izvo- litvijo samoupravnega organa sa- moupravljanje ne konča Tudi direktorjeva vrata so odprta vsa- kemu delavcu Napak delajo tudi tisti, ki kritizirajo, a ne skušajo lajt- rešitve in tako pomagati sa- moupravnim organom. V bodoče se bodo na kolektivnih sestankih r^eznanjali s težavami in uspehi perspektivnih planih postavljenih podjetja. Tako ne bodo več za- vzemali nepravilnih stališč zara- di slabega poznavanja vprašanj. Udeleženci konference so na- dalje ugo.tavljali, da že pred šti- rimi leti nabavljeni stroji da- nes niso v pogonu, ali pa niso popolnoma izkoriščeni. Očitali so upravi, da za svoje napake ne od- govarja, delavec pa mora povzro- čeno škodo takoj plačati. Ugoto- vil; so tudi, da je nepopolna pri- prava proizvodnje kriva mnogim izmečkom, ki zahtevajo ponovno obdelavo in dodatne stroške. Članom kolektiva je odgovar- jal na vprašanja in kritiko d- rektor inž. Požlep. Zadovoljil jih je predvsem odgnvnr, da so mno- ga - d>tva bMa nabavljena pred petimi leti, ko se še ni ve- delo za gospodarsko reformo, ki je plane postavila ob stran, uki- nila investicije in pustila TAP prpd končano rekonstrukcijo. Konferenca je uspela, saj je ce- lotna delovna skupnost razprav- ljala o problemih, ne pa samo de- lavski svet. Z. R. Letos manf Investicij kol lani Za letošnje leto so planirali od skupnih 34,490.000 N din za inve- sticijsko potrošnjo v ptujski ob- čini največ kmetijstvo in gozdar- stvo (18,015.000), industrija, trgo- vina in promet ter ceste 11,969.100), manj pa obrt (1,.122 ti- soč), gostinstvo in turizem ter gradbeništvo. V letošnjih devetih mesecih je bil realiziran plan do višine 18,780.000 N din In sicer največ v industriii Presežen je bil le v gostinstvu in turizmu za 27.000 N din. V negospodarskih dejavnostih se je planiralo največ investicij- ske potrošnje (9,958.000) stano- vanjska dejavnost (4,900000), šol- stvo, prosveta in kultura, komu- nalna dejavnost in zdravstvo ter socialno varstvo (753.000), manj p^ državna uprava in drugo (97 tisoč), v tričetrtletju je bilo izčr- panih le 5,188.530 N din. Za gospodarstvo In negospo- darstvo je bilo planiranih za le- tos skupno 44.4-48.000 N din in- vesticij, porabljenih pa je bilo v tričetrtletju le 23,969.230 N din. V. J. Vačevanfe je pot,ki vodi k stabilizaciji dinarja! s. 1. Januarjem 1967 se vključujejo vse pošte v Sloveniji poleg svoje osnovne dejavnosti, v zbiranje In izplačevanje hranilnih vlog za vse kreditne banke v Sloveniji. Za KTedilno banko Ptuj bodo zbirale hranilne vloge, ki jih Je mogoče dvigniti vsak dan v neomejenem znesku in hranilne vloge, ki so vezane na določeni rok, sledeče pošte: PTUJ, Cirkovce, Cirkulane, Desternlk. Gorišntca, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Lovrenc na Dravskem polju, Majšperk, Markovci pri Ptuju, Moškanjci, Podlehnik, Polenšak, Ptuj- ska gora, Stoperce, Trnovska vas, Videm pri Ptuju, Vito- marci, Zavre, Zgornji Leskovec in Zetale. Na hranilne knjižice, Izdane od Kreditne banke Ptuj in na hranilne knjižice, ki bodo od 1. januarja 1967 dalje iz- dane od zgoraj omenjenih pošt, bodo vlagatelji lahko vla- gali svoje prihranke pri vseh kreditnih bankah v državi in pri vseh poštah v SR Sloveniji, dvigovali pa vsak dan pri vseh bankah in poštah v Sloveniji dnevno po 1000 N din (100.000 S din), po telefonskem soglasju pa neomejene znes- ke. Pri bankah v drugih republikah pa dnevno po 500 N din (50.000 S din), po telefonskem soglasju pa neomejen znesek do višine hranilne vloge v knjižnici. Kreditna banka Ptof razpisuje s 1. Januarjem 1967 za vse vlagatelje, ki varčujejo pri te) banki in poslovalnici Kidričevo ter za vlagatelje, ki bodo od 1. Januarja 1967 dalje vlagali za račun banke pri zgoraj omenjenih poštah nagraiclno žrebanje 1. Za vlagatelje, ki bodo v času od t. januarfa 1967 do 31. maja 1967 vložili na novo hranilno knjižico ali na ob- stoječo vlogo vsaj 1000 N din (100.000 S din) tn jo vezali na rok najmanj nad 12 mesecev, je razpisanih 12 PRAKTIČNIH NAGRAD: 2 televizorja RR Niš 1 moped Tomos 1 šivalni stroj Bagat 1 hladilnik Himo 70 litrov 1 radijski sprejemnik »Melodija« 2-krat volneno blago za moške obleke, izdelek TVI Maj- šperk 2-krat volneno blago za ženske kostume, izdelek TVI Majšperk 5 garnitur po 3 kom. moških srajc, izdelek tovarne perila Delta Ptuj 5 transistorjev 5 garnitur jedilnega pribora 5 električnih likalnikov z-Tegulatotjem, . . . . . 5 volnenih odej 1. ' ' • .-> ^.4 Vsak varčevalec ima pri žrebanju pravico do toliko žreb- nih lističev, kolikorkrat izpolnjuje pogoj nagradnega žre- banja, izžreban pa je lahko le enkrat. Obrestna mera za vezane hranilne vloge je 6,5 "/n, 7"/« in 7,5 "/o glede na rok vezave: 1 leto, 2 leti, 3 leta. 2. Za varčevalce, ki bodo imeli z banko do 3l. maja 19fi7 sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju za gradnjo, adaptacijo ali nakup stanovanj, je razpisano posebno na- gradno žrebanje. Ob izpolnitvi noaoiev za najetje kre- dita, bodo izžrebani varčevalci prejeli 10 PRAKTIČNIH NAGRAD: 50 kvadratnih metrov hrastovega parketa 2 električna štedilnika 2 kopalni kadi 2 električna grelca za vodo 80 litrska 3 električne grelce za vodo B litrske Pravilniki z vsemi pojasnili o namenskem varčevanju za stanovanjsko gradnjo so v banki na razpolago. 3. Namensko varčevanje za kmečke vlagatelje. Za kmetovalce je banka vpeljala poseben sistem namen- skega varčevanja, na podlagi katerega bodo lahko kmetij-* ski proizvajalci — varčevalci lahko dobili kredit za nakup plemenske živine, za nakup mehaniztT^iie, za popravilo go- spodarskih poslopij in gradnjo gnoiničnih jam, za obnovo sadovnjakov in vinogradov, za novogradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj. a) Na vezano hranilno vlogo prek eneoa leta, bo banka poleg izplačila hranilne vloge in obresti izplačala v roku 4 mesecev po poteku roka še 50"/« posojila za gornji namen. b) Na vezano vlogo z rokom vezave 2 let, bo banka, ob enakem pogoju kot zgoraj izplačala 75 "/n od zneska hranilne vloge v obliki posojila. c) Na vezano vlogo z rokom vezave 3 let, bo banka odo- brila posojilo v višini 100 "/o. Na že obstoječe vezane kmečke hranilne vloge pri banki, bo banka izplačala v roku 5 mesecev po izteku pogodbe- nega roka: 125 »/o posojila od zneska vezane vloge nad eno leto, s tem, da se vezava hranilne vloge podaljša še za eno leto, 150 "/n posojila od zneska vezane vloge na 2 leti, s tem. da se vezava hranilne vloge podaljša za 2 leti, 200 "/o posojila od zneska vezane vloge na 3 leta s tem. da se vezava vloge podaljša za 3 leta. Kmečki vlagatelji bodo udeleženi tudi pri žrebanju hra- nilnih nagrad. Varčevalci, ki imajo pri banki hranilno vlogo (neveza- lo), so zavarovani za primer nezgodne smrti za 1000 N din. Varčevalci vseh treh kategorij, ki imajo pri banki vezano hranilno vlogo po kateremkoli gornjem načinu in znaša ta vloga najmanj 1000 N din, so poleg gornjega zavarovani še za primer nezgodne invalidnosti do 2000 N din. Za vsa podrobnejša pojasnila smo vam v banki vsak dan na razpolago. Varčevanje Je vir blagostanja! KREDITNA BANKA PTUJ Stran 3 TEDNIK — petek. 30. decembra 1%6 Stran 3 Najlepše novoletno darilo otrokom Nova šola v Središču FRANC NOVAK, predsednik skupščine občine Ormož: »Problem šolskih prostorov, ki je v naši občini zelo velik, le s težavo rešujemo.« Sola je ena najbolj urejenih šol v občini, te služi namenu. Ima vse najnujnejše prostore. Stala je nad 200 milijonov S din. 29. de- cembra bo tehnični prevzem šole. Otvoritev šole bo spomladi ob krajevnem prazniku, ko bodo uredili še okolico. > Poitreba po razš.iritv!i šolskega prostora se je vse iSolj stopnje- vala že 12 let. Pouk je bil v sta- ri zgradbi na Grabah in v dose- danji šoli, ki je stara 75 let. Šol- sko področje se je širilo, večale 60 se potrebe po šolskem prosto- ru. Bivša središka obči.na je bi'l& priseljena izvesti priprave za gradnjo nove šole. Prebivalci Središča in okolice so pristopili k delu. Ob pomoči občine so sa- mi izdelali opeko. Na nesrečo pa jo je neurje pri sušenju povsem uničilo. Ogromno delo, ki so ga vložili! občani je bilo zastonj. Zgu- bili so vsako tifpanje. Vprašanje šo'Lskih prostorov je ostalo. Sred- stev za gradnjo ni bilo od niko- der. Sele po dvanajstih letih je ob- čini uspelo dobiti posojilo iz re- publiških sred&tev za dograditev nove in obnovo stare šole v zne- sku 210 milijonov S din. Občina je morale prispevati 20 "/o sred- stev in garancijski polog. V letu 1965 je občini le s težavo uspelo dobiti ta procent sredstev. Izko- ristili so vse možnosti, kajti po- trebe po novi šoli so bile velike. Načrte za šolo je izdelal ptuj- ski projektivni biro. Sola že n« zunaj nudil izgled lepe, moderne zgradbe. K stan, ki je povsem obnovljena, so prizidali novo zgradbo. Povezali so jo s hodni- kom. V šoli je vodovod in central- na kurjava, V njej je petnajst prostorov, od tega je samo v no- vi šoli deset učilnic, od katerih so štir specializirane za tehnični in gospodarski pouk ter kabine- ta za fiziko in kemijo. V stari re- novirani šoli s petimi prostori je pion':rska soba in risalnica. Pri vhodu je prostor, ki bo služil za pogovore s starši. V pritličju je kuhinje Otroci se v njej že hra- nijo. Soli manjka le telovadnica. Uredili so jo v domu Partizana, ©"-'emljena je s telovadnim orod- jem m pripomočki za igranje od- bojke in košarke. Z.R. Novi in prejšnji del osnovne šole v Središču Povprečje med 1035 in 270 Ndin v letošnjih devetih mesecih je bilo izplačanih v gospodarstvu v ptujski občini 8571 zaposlenim skupno 57,236.922 N din ob po- vprečnih osebnih dohodkih 741 N din. Ker je največ zaposlenih v in- dustriji (4091), je bilo tem izpla- čanih 32,303.212 N din ob po- vprečnem osebnem dohodku R77 N din. Poleg industrije pa je naj- več zaposlenih še v kmetijstvu (15a3), v obrti (1113), v trgovini C^OG) in v aradbeništvu (444), manj pa v komunali (270), gostm- *tvu (230). v gozdarstvu (132) in v prometu (102). v nego.spodarski dejavnosti je bilo izplačanih 1712 zaposlenim v letošnjih devetih mesecih 12,574.789 N din čistega osebne- ga dohodka ob povprečnem oseb- nem dohodku 815 N din. Največ zaposlenih ;e povprečno v zdrav- stvu (537), v osnovnih šolah (444) in v dejavnostih oblasti in upra- ve (232), manj pa v socialnem varstvu (170), v financah in lote- riji (101), na srednjih strokovnih šolah (49). v pravosodju (44), v kulturno-prosvetni dejavnosti (44), v družbenih organizacijah (36), pri socialnem zavarovainju (27) in v nižjih strokovnih šolah (10). v negospodarskih dejavno- stih je najvišji povprečni osebni dohodek v srednjih strokovnih šolah (1035), v nižjih strokovnih šolah (947), v zdravstvu (966), v pravosodju (833), v financah in pn loteriji (812) ter v socialnem zavarovanju (810), nižji pa v kul- turno-prosvetni dejavnosti (791), v družbenih organizacijah 785), v osnovnih šolah (773), v dejavno- sti oblasti in uprave (659) ter v socialnem varstvu (587). v gospodarski dejavnosti ima najvišje povprečne osebne do- hodke industrija (877), promet (831), trgovina (749) in gostinstvo ('"'34), nižie pa obrt (604), gozdar- stvo (595), gradbeništvo (566), kmetijstvo (562) in komunala 270 N din. Po povprečju gledano razlike med go..spodarstvom in negospo- darstvom niso visoke, ima pa gle- danje po povprečju to slabo stran, da zakriva v sebi dejanske razlike po dejanskih osebnih do- hodkih na osebo, kar večkrat sli- šimo na partijskih sestankih in na sestankih SZDL, na sindikal- nih zborih ter na zborih volivcev. Skupno z ''prašanjem brezpo.sel- nih se večkrat pojavlja vprašanje tistih honorarnih zaposlitev, kjer bi naj delali redno zaposleni. V. J. Opekarna Žabjak na vedno trdnejši gospodarski osnovi Po izboljšanju proizvodnje nova kvaliteta Votlaki bodo gliivni izdelek v ptujski občini dobiva opekarstvo vedno trdnejšo osnovo med drugimi panogami gospodarstva in spada med gospodarske dejavnosti, kot so na primer JŽ podjetje za popravilo voz, Petovia in Ptujska tiskarna, ki so planirale za letos od 2,600.000 do 10,690.000 novih dinarjev celotnega dohodka. Opekarna Zabjak Ptuj je po- kazala zadnja leta vse prizadevanje za postopno večanje kapacitet podjetja, za izboljšanje kvalitete izdelkov, za uvajanje novih iz- delkov, pa tudi za večanje storilnosti ob manjšem fizičnem naporu ter vedno občutnejšo skrb za zaposlene. v soboto, 17. decem,bra 1966, je imel kolektiv opekarne 2ab- jak in obrata v Janežovcih ne- kaj več kO't vsakoletno sloves- n-.^t ob koncu opekarske sezone in celotnih uspehov, imel je tudi otvoritev sanitarnega poslopja z večjo dvorano za jedilnico in za razne kolektivne prireditve, gar- derobo in kuhinjo, obenem pa nanraditev 5, 10 in 20 let zapo- slenih v podjetju in članov ko- lektiva, ki so več ur delali na novem objefktu. Sedaj po 21 letih obstoja pod- jetja ni mogoče primerjati nek- da.nje opreme, objektov, kapaci- tet, storilnosti in skrbi za ljudi s sedanjim stanjem, po končani I. fazi, v seda.nji II. fazi graditve umetne sušilnice in ^sanitarnega objekta. Tega se kolektiv dobro zaveda in je to tudi dokazal s 3.500 urami dela na sanitarnem oibjektu, kar predstavlja ustvar- jeno vrednost vsaj 1,8 milijona starih dinarjev. Pri proizvodnji kot pri samoupravljanju se čuti Kari Fras, Alojz Flajšman, Mar- tin Kline, Franc Cuš, Ivana Kurnik, Anton Sluga in Feliks Bedrač, pa tudi, ko so prejeli spominska darila 5 let zaposlena Ema Fuks in Marija Hameršak te 10 let za,posleni Alojz Fajt. Stanko Voda in Janez Zoreč ter 2*" let zaposleni Franc Anžel, Martin Kline, Jerica Petrovič in Jože Šalamun. Nova dvorana — jedilnica je dovolj prostorna, da posedejo ob prireditvah in proslavah na stole vsi člani kolektiva in da se raz- vije na odru lep program, ki si ga vedno pripravijo. Tako je minil za kolektiv čas, ko je imel vse prireditve izven podjetja, v roaozniškem kulturnem domu, kjer 60 bili vedno dobrodošli. Tudi sedaj podjetje rogozniškh organizacij ne bo zanemarilo, pač pa bo nadalje obdržalo do- bre stike in bo na prireditvah zamenjevalo predstavnike. S čestitkami za novo leto 1967 iP v veselem razpoložeriju ie mi- nil v novi dvorani kolektivu prvi veseli večer po slovesnosti. V. J Ob svečanosti pohvaljeni za udarniško delo PTUJ z obratom Janežovci Vsemu prebivalstvu z našega poslovnega območja ŽE- LIMO SREČNO NOVO LETO 1967 in mu sporočamo, da smo pričeli proizvajati modularne zidne bloke, ki omogo- čajo hitrejšo m cenejšo stanovanjsko gradnjo. Po naročilu izdelujemo tudi gotove stropne rapid no-silce. Povečujemo kapacitete in tako omogočamo hitrejšo gradnjo poslovnih in stanovanjskih' objektov. Govorniki Janez Petrovič, v imenu sindikalne organizacije, direktor Anton Hlupič in Franc Zinko, v imenu samoupravnih organov, so poudarili, da je po- leg večanja kapacitet podjetja, poleg rekonstrukcije in nabave nove opreme za podjetje razve- seljivo to, da se število za,posle- nih ustaljuje in da je mihovo delo vedno lažje ob pridobitvah modernizacije obratov. Kolektiv se tega dobra zaveda in to ved- no bolj ceni ter se spornima ča- sov, ko je bilo delo na opekarni še težko, manj izdatno, bolj se- zonsko in odvisno bolj od vre- menskih razmer kot od dobre ■'olje in marljivosti kolektiva. visoka zavest celotnega kolekti- va in organov samouprave in to tudi zagotavlja podjetju nadalj- nji razvoj in dovršitev III. faze, ko bodo greli peči s plinom, ne več z nekvalitetnim premogom, kc bo opeka kvalitetnejša in ko bodo zalagali trg predvsem z votlaki in ko bo lahko plan pro- izvodnje še višji, enako pa tudi skupen dohodek. Dvorana, polna članov kolek- tiva in gostdv-upokojence in nekaj predstavnikov skupščine in sindikalnega sveta ter pev- skega zbora »Svobode«, je za- ploskala, ko so nrejeli spomin- ska darila za udarniško pomoč Janez Kolarič, Franc Zelenko, OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV STORIl- VEMH DEJAVNOSTI OBČINE VAHA2DIN POŠILJA PRIJATELJSKE POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJU- DEM OBČIN PTUJ IN 0RM02. SE POSEBNO PA DE- LAVCEM V TRGOVINI, GOSTINSTVU, 1URIZMU. OBR- TI IN KOMUNALI TER JIM IZ VSEGA SRCA ZELI SREČNO IN DELOVNIH USPEHOV POLNO NOVO LETO 1967 Z ISKRENO ZELJO. DA V NOVEM LETU SE BOLJ POGLOBIMO SODELOVANJE IN PRIJATELJ- STVO MED DELOVNIMI LJUDMI NAŠIH OBČIN. ZINKA: Novo leto Prišlo spet si nooo leto, pozdravi jamo te oečni popotniki mil Da hi bilo srečno končano, j to danes osak od nas si želi. Poocj nam. leto, kaj si prineslo, kaj o toojem koledarju tiči? Leto na vprašanje ne odgovarja, ostane nemo. trdovratno molči, Mnoffi lansko leto veseli ob jelki so zbrani bili, .SI s prijatelji srečo želeli, danes zaman jih iščejo oči. Vsako leto od nas se poslavlja in novo spet pot nadaljujemo mi. kdo ve, če se bo od njega poslovil, ker mnog bo omagal spet sredi poti. IZREKI Ljubši mi je mož brez denarja, kot denar brez moža. Temistokles Tudi močnemu volu včasih poči rog. Majhne grphe grizemo, velike pa požiramo cele. Molk in močnik nikoli ne škodi- ta. Zakoni so kakor obleka, nekaj časa so dobri, potem pa se obrabi- jo tn jih je treba zavreči. Jean Foyer IZ UREDNIŠTVA: Matiji Turkn iz San Dieg» v Kaliforniji sporočamo, da je v Z''-P7i 7 naročnino vse urejeno. Lepe se mu zahvaljujemo za pismo ter mu Jelimo, prav tako pa soprogi g. Leoti. vse najbolj- še za novo leto 1967 ter da bi se kmalu zopet videli v Ptujul stran 4 TEDNIK — petek. '»0. Heeemhra Stran 4 Letc»s je bilo upokojenih nad 45 delavcev Kombinata Ptuj Ponosni smo na naš delež pri delu za njipredek Vsako leto se snidejo za novo leto v Ptuju novi upokojenci Kmetijski kombinat Ptuj je povabil za v ponedeljek, 26. de- cembra 1966 v Ptuj letos upokojene delavce iz Ptuja, Ptujskega In Dravskega polj.i. iz Haloz in SlovenskiJi goric, da bi v restavraciji hotela Petovio Ptuj skupno proslavili konec 1966. leta in se spom- nili lel skrbi, dela, truda in trpljenja, čez katero so prišli do po- kojnine. 2e pred 3 leti je začel kmetij- ski kombinat Ptuj s 'snidenjem upokojencev minevajočega leta. Z njimi so preživeli predstavniki kolektiva nekaj prijetnih uric, z ljudmi, ki jih je kalilo življenje in 'ki so krotili in urejali naravo, da je dajala svoje sadove za vsa'kdanje življenje naših in dru- gih ljudi. V lice zarezane črte in iz las vzeta barva še neupognje- nih mož in žena kažejo na moč in lepoto njihove življenjske je- seni, njihov nasmeh in prijazna beseda pa še izpričujejo gloibok optimizem teh korenin podeželja in mestd. Takšni so bili tudi to- krat zbrani, ob srečanjai v hote- lu, kjer sla jim toolota v prosto- ru in kozarček, dva, dobrega vina razgrela kri. Vsak je vedel kaj povedati sosedu pri mizi, čeprav 60 delali na različnih obratih. Na mi/i pred njimi je bilo zlo- ženih 45 zavitkov pra'ktičnih da- ril. Pred razdelitvijo je spregovo- ril zbranim predsednik delavske- ga sveta inž. Albert Kropej. Vsem se je zahvalil za dolgolet- no uspešno delo in jim je želel ob pO'kojnini zdravje in še mno- go let življenja. Nato je razdelil skupno z Ivanom Kranjcem in Silvo Gorjupovo, referentoma za delovna razmerja in za socialno delo, vsem po vrsti pra'ktična da- rila ter so se ob prevzemu darila z vsem; tudi ro'kovali. Vsakdo« izmed obdarjenih je prečital čestitko, priloženo zavit- ku. Bilo je tudi nekaj solznih oči. V dvorani je bila nekaj minut ti- šina ... V imenu upokojencev iz Pluja in iz vseh obratov se je zahvalil Kombinatu Ptuju pokojenec Franc Bračko, ki je med drugim dejal: »Ponosni smo ob upokojitvi za- pustili obrate, ki kažejo sadove tudi našega dela in se sedaj spo- minjamo dni, ko so bile težke na- še misli, ko so nas bolele od iz- mučenosti roke in vso. Tako kol je danes, smo nekdaj lahko samo sanjali. Stroj je postal človekov pomočnik v ravnini in na hribu in dela hitreje in prihrani člove- ku najtežje delo. Danes je dru- gačen pogled na haloške vino- grade, na preorane njive, na pol- ne hleve in na polne kleti, kot je bil včasih, ko je Uiio še malo vsega, pri nas pa samo globoko upanje in zaupanje, da bo bolj- š. In v tem zaupanju je bila nai- ša moč. Vedno bomo radi gledali na te sadove velikega dela naše- ga časa in prepričani smo, da bo- do naši mlajši delavci z našim delom nadaljevali. Želimo jim pri tem uspeh, upravi in samo- upravnim organom pa posrečeno roko pri dobrem gospodarjenju. Glavnemu direktorju Janezu Pe- troviču se zahvaljujemo za vso dosedanjo skrb za svoj kolektiv, ena.ko njegovim strokovnim in političnim sodelavcem ter samo- upravnim organom. Zelira kolek- tivu kombinata srečno novo leto, enako pa tudi vsem upokojen- cem, ki smo danes tukaj zbrani in drugim, ki so bili tukaj pred nami!« Še več bi jilr kaj povedalo, pa beseda ni šla iz ust. Vse je ga- nJlo. Vsi 60 razumeli govornika in so končno s ploskanjem potr- dili, da je povedal čisto resnico. Med seboj je potem dalje tekel pomenek in ob naipitnicah so se izpraznili kozarci: »Na zdravje, srečo, na mnoga leta, le ko- rajžno, tudi v penziji nismo praz- nih rok, delo nas vedno najde itd.« In prihodnje leto ob istem času bodo na vrsti še drugi. V. J. Upokojenci kombinata Ptuj pred hotelom v Ptuju p.a pKOVLjO ti naši starši, kako se jim je godilo, ko ao bili še inajlini. Pravijo, da za vse te dobrine, katerih so sedaj njihovi otroci in vnuki do grla siti, niti vede- li niso. Nekdanji stari Miklavž jim je prgel o pehar pest ore- hov in suhih hrušk pa so bili- zadovoljni. Da bi kdaj obiskali kako prireditev, o, tega se pa. res ne spominjajo. Čudijo .se, kaj ose počenja današnji dedek Mraz, kaj otrokom kupuje in pripravlja. Na ^ stotine smrek in smrečic se je te dni preselilo o naše me- sto, da so se odele o tisoč pisa- nih žarnic, in d izložbah so oži- vele osebe in živali iz pravljic. Zadnje dni starega leta pa pri- de še sam dedek Mraz in obišče svoje ljubljence v otroškem vrt- cu, v šolah, po kolektivih in še drugje. Koliko paše za otroške oči! Koliko sreče za drobna sr- ca! Zadnjič — ni še dolgo tega — je v Ptuju gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z dramo NAMESTNIK BOŽJI. Vse vstopnice za popoldansko in ve- černo predstavo so bile razpro- dane. Pred nami so se vrstili pretresljivi prizori iz obdobja druge svetovne vojne, ko je Hi- tler ubijal in moril, a namest- nik božji v Rimu ni dvignil svojega glasu in se ni zavzel za trpeče narode. Ta dolga in na- peta predstava je bila taka, da nam je ob njej zastajal dih in smo obnemeli j/red grozotno res- nico. Med nami je sedel tudi naj- mlajši gledalec — predšolski otrok. Očka in mamica sta ga j pač vzela s seboj. Pred začet- kom so se mu v otroškem pri- čakovanju svetile oči, ko pa so dogodki na temačnem odra ste- kli, se je začel dolgočasiti. Ma- mica ga je tolažila s sladkorčki, stiskala k sebi in mu obetala, da najlepše še pride. Toda oh pretresljivi drami se otroku pričakovanje nikakor ni moglo izpolniti in ušel mu je vzklik: Mama, zakaj se dedek Mraz ne pokaže?t Očku je poslalo nerodno in mamica je prav do konca dol- ge predstave tešila malega sin- ka, da ne bi še več svojih otro- ških čustev glasno izrazil. Ubo- gi otrok! Vsak dan ugotavljamo, da se današnji otroci hitreje razvija- jo in več vedo, ker so se rodili v novem času. Ostal pa jim je njihov OTROČKI SVET. Pusti- mo jim. ga! Leta ga bodo vzela sama. V tekmovanju Idrija-Ptuj so zmagali Ptujcani Prireditev RTV Ljubljana »Spo- znavajmo svet in domovino« s tekmovanjem med Idrijo in Ptu- jem 24. decembra 1966 v ptuj- skem gledališču je potrdila, da ima Ptuj ob dobro pripravljenih prireditvah dovolj poslušalcev in gledalcev v gledališču, da je za- nimanje Ptujčanov veliko, ko gri' za tekmovanja in za to, kdo bo zmagovalec, v tokratnem pri- meru Idrija ali Ptuj, in da si upa Ptuj nastopiti pred širšim kro- gom poslušalcev, ko se na vse dobro pripravi. Za tokratno prireditev je treba priznati RTV Ljubljana, tovarišu Jaki Slokanu in njegovim .sode- lavcem, da so znali pridobiti Ptui za to prireditev, ga navdu- šiti in pridobiti sodelavce, ki so pomagali prireditev izpe- ljati. To se je že poiliazalo na prvem sestamku pri predsednici skupščine Lojzki Slropnikovj, kier je bil zbran cel štab Ptuj- čanov. Tovariši Drago Hasl, M9- že in Matija Maučec in dijakinji Jelka Sacer in Marija Vidovič ter dijak Franček Alič so se prav potrudili skupno s tovariši iz RTV Ljubljana, da je dosegel P uj zasluženih 24 zmagovalnih točk, da je vsa dvorana ploskala ob pravilnih odgovorih in da so se s Ptujem veselili tudi sode- lavci RTV Ljubljana. Dober del k prijetnemu razpoloženju je prispeval tudi pevski zbor »Svo- bode« pod vodstvom Branka Raj- šterja in mnogi udeleženci pri- reditve, ki so pomagali k pravil- nim odgovorom dati pravilne po- datke. Neikaj daril je bilo razde- ljenih v dvorani. Dobro smo sli- šali tudi aplavz'iz Ljubljane in Idrije. Povsod je bilo nekaj ner- voze, pa tudi nekaj upanja, da bo sreča naklonjena. Zmagovalci s tekmovanja RTV Idrija-Ptuj Imate sina v JLA? Ker mu ne morete poslati vsak leden pisma v lakeni obsegu, kot ga ima TEDNIK, mu naročile lisi, da bo seznanjen z dogajanjem v domačih krajih! S tem mu boste zelo ustregli, ker si zelo želi no- vic z doma. KORISTNO DARILO SVOJCU V INOZEMSTVU Založba Obzorja v Muriborii je izdala »Žepni koledar 1907 za delavec v tujini«. Kujižica žepneg-a formatu (10Xl4cm) vsebuje razeu ko- ledarja pregletl važuejšili do- godkov doma rn v svetu v zad- njih dveh letih, naslove jugo- slovanskih uradnih predstav- ništev v inozemstvu, pregled izpostav in zavodov za zapo- slovanje z območja Slovenije, sestavek o vprašanjih social- nega zavarovanja naših delav- cev v tjLijini. informacijo o od- piranju osebnih deviznih ra- čunov, sestavke o medseboj- nem razmerju tujih valut, o ca- rinskih predpisih za uvoz raz- nega blaga, o Avstriji in sindi- kalni organizaciji ter o davkih, ki jih mora plačati tudi naš delavec v tej državi, podatke o tem, kar mora vedeti naš de- lavec v ZR Nemčiji, v Franciji in v Švici, kratek tečaj fran- coskega in nemškega jezika, te- meljne podatke o Švedski ter kratek tečaj jezika tc države. Žepni koledar je glede na svojo vsebino, ki zajema prav- zaprav vse, kar mora vedeli naš človek v svojem lastnem interesu, če je zaposlen v ino- zemstvu, dragocen priročnik. Toplo priporočamo vsem, ki imajo svojce v inozemstvu, da ga nabavijo in jim ga pošlje- jo, ker jim bo zelo koristil. Koledar naročite pri Založbi Obzorja Maribor, Partizanska 5-5, ali ga kupite v njenih ir- govinah v Mariboru in Celja ter v kioskih. XKX¥ Odlomki iz življenja lieroja Jurišali so proti Nemcem. Pri iem_ sta padla partizana Senjko in Škorc. Z odločnim napadom so partizani hitro pregnali sov- ražnika. Padlo je sedem Nemcev. Partizani so zaplenili mitraljez, avtomatsko puško, deset drugih pušk, municijo, obleko, čevlje, nahrbtnike in fotografski aparat. Nato so pot nadaljevali proti Železni Kapli. Ponoči po napadu se je Kranj- čev bataljon prebil čez železnico pri Fužinah in se 26. avgusta po- vzpel na planino Ojstro. Tu so jih spet iznenadili Nemci, da so morali na hitro čez Črno prek Koprivne na Podpeco. Na Lužah so padli v zasedo, se prebili in znašli na Koprivniku. Dne 28. avguista so prispeli na Travnik pod roibom Smrekovca. Od tod je poslal Kranjc dva kurirja ria javko v Misliinjsko dolino. Še preden sla se vrnila, je patrulja I. štajerskega bataljona odkrila pri neki gorski kmetiji čudno oblečene može —' partizane Kranjčevega bataljona. Med nji- mi je bil tudi Mitja Ribičič-Ciril z velikim nahrbtnikom, v kate- rem je prenašal »tehniko«. Kranjčevi partizani so se napo- tili v taborišče I. štajerskega ba- taljona, kjer je zavladalo veliko veselje. Na prišle se je vsula ploha vprašanj o njihovem po- hodu na Štajersko. Dol-^o v noč so odgovarjali in pripovedovali o svoji poti. Med smrekami je plamtfel taborni ogenj in glasile so se pesmi Nabrusimo kose. Kmečki fantje in dekleta in -špan6.ke pesmi. Takšno je bilo prvo srečanje partizanov Kranj- čevega bataljona s štajerskimi partizani. Kranjc je končal svojo dolgo pripoved, Tomaž si je beležil ob vnetem poslušanju najpomemb- nejše dogodke. Kranjčeva pripoved se mn je globoko vtisnila v srce in spo- min. Dolg^o v noč je premišljeval o junaš!kem pohodu znamenitega partizanskega junaka, ki je vodil svoj bataljon skozi sovražni ogenj na Jelovici, kjer je zgubil 17 partizanov in je moral tam pustiti še pet ranjencev. Drug nevaren spopad pri Sv. Ani pa je terjal življenje 12 partizanov. Pod Obirjem je po spopadu z Nemci zašlo 18 partizanov in zgubilo zvezo z bataljonom. Štir- je od teh so se prebili ha Do- lenjsko. Trije partizani so šli po svoji poti na Štajersko in našli svoj bataljon na Mozirskih pla- ninah 10. septembra. Dušana, znanega tehnika. II. grupe odre- dov, pa je prijel okupator pri nekem kmetu, ko se je prebijal na Štajersko. Od 80 partizanov, ki 60 krenili z Jelovice v Kranj- čevem bataljonu, jih je doseglo svoj cilj le 26, telesno izčrpanih, strganih in na pol bosih V TABORU NA DOBROVLJAH Na Dobrovljah je Tomaž takoj p^ prvem dnevu počitka veliko delal. Zbujal se je ob šestih in odhajal k počitku ob desetih zvečer ali še pozneje. Kot komisar II. grupe odredov se je moral dodobra seznaniti s podrobnostriii političnega položa- jr na Štajerskem. Spoznali je moral delo Osvobodilne fronte, njen vpliv na ljudske množice, delovanje partizanskih skupin in niihovo povezanost z organizaci- jo OF, obveščevalno mrežo, po- stojanke okupatorja in njihovo moč. Pokrajinski komite Komunistič- ne partije na Štajerskem je vo- dil zelo sposoben politični dela- vec Sergej Kraigher, študent iz Ljuibljane. Njegova desna roka je bil Tomažev stari znanec in pri- jatelj iz ptujskih dijaških let To- ne Zidarič-Stefan, s katerim sta se bojevala v španskih republi- kanskih vrstah in se leta 1941 vrnila skupaj v domovino ter se že poleti 1941 napotila na Šta- jersko, da pomagata formirati parti-zansko vojsko. V Pokrajin- skem komiteju st^ delali dve zelo sposobni kurirki študentka Cvet- ka Praprotnik iz Cirkulan v Ha- lozah in Milena Bokša-Boža iz Kr"-^r^r nr= Ormožu. Tomai bi zelo rad čimprej na- še! pot do Pokrajinskega komi- teja KPS za Štajersko, da bi utr- dil vezi med vojsko in politični- m-i delavci. Štajerski partizani so povedali o velikih izgubah v vr- stah vodilnih tovarišev v Osvo- bodilni fronti. Že na Dolenjsko je že pred odhodom na Štajersko prišla vest, da je padel na kon- cu januarja 1942 Vinko Megla, član prekmursko-medžimurskega okrožja, maja pa sekretar okrož- ja Rogaška Slatina—Platinovšek. Na Štajerskem je zvedel za •'5u- niisko izgubo litijskega sekre- tarja Lojzeta Hohkrauta. Avgu- .sta sta padla Jože Laoko, članCK KPS in član ptujskega okrožnega komiteja KPS, ter Tončka Ceče- va, sekretarka kozjanskega okrož- ja. Kaiko strašni udarci so bili za osvobodilno fronto izgube naj- odločnejših borcev za svobodo! Kako moreče so vplivale te ve- sti na Tomaža, na vse člane šta- t- II. grupe odredov! Strašne so bile tudi vesti o množičnem streljanju talcev. Od januarja pa do srede junija je ustrelil oku- pator na Štajerskem 217 borcev vil skupinah. Sredi junija se je krvnik Lurker preselil v Celje in je tam nadaljeval krvniško opra- vilo, ki ga je pričel v Mariboru. 23. junija 1942 je na dvorišču sStarega piskra« v Celju ustrelil 62 talcev; 7. julija 37; 22. julija 100; 30. julija 70; 15. avgusta 96! To pa še ni bilo vse. Na sto- tine zavednih Slovencev je po- slal v zapore in v nemška kon- centracijska taborišča. Boleče je bilo tudi spoznanje, da so neka- teri na svobodi vneti sodelavci v zaporih zguhili razsodnost in za obljubljeno življenje klonili ter prisegli okupatorju, da bodo njegovi ovaduhi. Koliko škode so povzročili osvobodilnemu gi- banju! Koliko zavednih domo- ljubov so izdali! Poleg teh red- kih slabirev v vrstah O.svoborii]- ne fronte je veli'l0. (lorrmhrfi f%f. Stran 5 Pomembni in vznemirljivi dogoditi leta 1966 Lelo 1906 je minilo in nam pu- stilo v sporajn vrsto pomembnih in vsHiemirljivih dogodliov, ki so pretresli svet. Nekateri bodo po- zabljeni, drugi pa bodo ostali še dolgo časa na prvih straneh sve- tovnih časopisov. Lani je bilo nekaj, državnih udarov, v glavnem v afriških dr- žavah, umrlo je ali je bilo ubitih več vidaib državnikov, bilo je nekdj velikih katastrof. V tem letu je bilo napravljenih zopet nekaj korakov v osvajanju ve- sol|d. Upoštevajoč vse dogodke in v nrimtrjdvi z letom 1965 «e zdi. d. je bilo to leto mirnejše od prejšnjega. V tem letu se n. po- miril Vietnam in teh namer tudi ne kaže, kar izziva določeno ma- lodušje. Neka; najpornenibnejših datu- mov; Politični dogodki: I. januarja: predsednik Bokassa je prevzel oblast v centralni afri- ški republiki; o. januarja: v Taškentu podpi- san riporazum med Indijo in Pa- kistanom o Kašmiru; 15. januarja: državni udar v Nigeriji; oblast prevzarne general L-onsi; 19. januarjd: Indira Gandi po- stane indijski premier; 22. februarja: premier Obote pre\ zame najvišjo oblast v Ugan- di; 24. februarja: ganska vojska vrže z oblasti predsednika Nkru- mdhd v času njegovega obiska v Ne\v Delhiju. Šef države postane general Ankrah; II. marca^ indonezijski pred- sednik Sukarno odstopi oblast generalu Suhartu; razpuščena je KP Indonezije; 12, aprila: ameiiško vojno le- talstvo prvič bombardira ozemlje severnega Vietnama; 20. do.30. junija: obisk pred- sednika De Gaulla v Moskvi; 29. junija: prvi ameriški letalski napad na Hanoi in Hajfong: 1. julija 1966: Francija zapusti NATO; 18. avgusta: ustanovitev rdeče garde na Kitajskem; 6. septembra: ubit predsednik južnoafriške republike Verwoerd, afrišk' ultrarasist; 25. oktobra: na smrt je obsojen bivši indonezijski podpredsednik vlade in minister za zunanje za- deve Subandrioi 5. do 9. novembra: konferenca najvišjih predstavnikov afriške enotnosti v Adis Abebij 24. novembra: vzpostavitev te- lefonske zveze med Elizejsko pa- lačo v Parizu in Kremljem v Moskvi; 28, novembra: burundijski kralj Ntare vržen z oblasti. Predsednik republike postane kapetan Ni- kombero; 28. novembra: Združeni narodi odklonijo sprejem celinske Kitaj- ske za člana svetovne organiza- cije; 1. decembra: Kurt Kiesinger je isrbran v nemškem bundestagu za kanclerja Zvezne republike Nem- čije; 2. decembra: Združeni narodi podaljšajo mandat U Tantu zapet naslednjih let; 20. decembra: sovjetski premi- er Kosigin obišče Turčijo. Znanstveni dosežki: 3. januarja: sovjetski umetni snLelit mehko pristane na Luni in pošlje fotografije mesečeve^ po- vršine; 17. februarja: Francozi pošlje- jo v vseinirje svoj umetni satelit; 1. marca: sovjetski projektil I Venus iri se 9pu^ nero; 16. marca: v Cap Kenneavju pKJŠljejo v vesolje Gemini VIII; 3. a^>rila: uspešna izstreli' sovjetske LUNE X; 9. maja: tretji jedrski poskus Kitajske; 24. maja: Avstralci pošljejo v vfesolje raketo Evropa I; 2. junija: ameriški satelit se spusti na mesečevo površino in pošlje slike; 5. junija: med poletom okrog Zemlje v Geminiju IX preživi kosmonavt Cernan dve uri in pet minut izven vesoljske ladje; 2. julija: nov francoski jedrski poskus v Polineziji; 25. julija: Amerikanci pošljejo v vsemirje satelit, težak 26 ton; 25. julija: ameriška vesoljska ladja premaga višinski rekord 762 km; 27. oktobra: Kitajci izstrelijo usiiierjevano raketo z atomi^ko glavo; 16. novembra: Amerikanci iz- strelijo poslednjo raketo iz pro- nr.ima Gemini. KATASTROFE: 14. januarja: v nevihti in po- plavi izgine 1Q00 in se poškoduje 3000 ljudi v Riu de Janeiru; 20. januarja: ameriški bomb- nik izgubi v bližini špansko oba- le štiri atomiske bombe, ki jih najdejo šele 7. aprila; 24. januarja: v letalski kata- strofi ijidijskega potniškega le- tala nad Mont Blancom izgubi življenje 117 oseb; 4. februarja: v katastrofi ja- ponskega letala izgubi življenje 113 ljudi; 4. februarja: ob izbruhu vul- kana v Indoneziji izgubi življe- nje 1000 ljudi; 19. avgusta: zaradi potresa na področju Erzeruma izgubi živ- ljenje nad 2000 ljudi, >0.000 pa jih ostane brez strehe; 4. novembra: zaradi poplav v Italiji izgubi življenje 118 ljudi; l\ovoletne želje iz Ormoža FRANC NOVAK, predsednik skupščine občine Ormož. »V prihodnjem letu želim, da bi premostili Dravo in zgradili šolo v Miklavžu, kjer so nemo- goči prostori za normalen pouk. Dograditi in popraviti moramo tudi druge šole. Zelmi tudi, da bi avtomatizirali našo pošto. Ob- čanom želim plodovito leto brez katastrof. Naj dosegajo večje uspehe' v zadovoljstvo sebi in nam, ki se trudimo za razvoj našega področija. Vsem skupaj srečno in uspešno novo leto 1967!« VLADO OZBOLT, predsednik občinskega odbora SZDL Ormož. »V prihodnje si želim, da bi se povečala družbena aktivnost občanov. SZDL mora postali nji- hova triibuna. Posvečati bomo morali veliko pozornosti vaškim tribunam, delu podružnic in dru- gim, množičnim sestajanjem ob- čanov v okviru SZDL. V pretek- lih dveh letih so se krajevne skupnosti popolnoma uveljavile. Mislim, da bi lahko ustanovili krajevno skupnost v Klju-čarov- cih in v Loperšicah. Želim, da bi odgovorni forumi upoštevali predloge občanov na teh konfe- rencah predvsem o previsokih i*n tudi druge šole. Želim tudi, da nestimulativnih davčnih obvez- nostih, ki so med najvišjimi v SRS. Niso v skladu z gospodar- sko zmogljivostjo zasebne po- sesti. V prihodnje se naj izbolj- ša tudi nerazvito sanaoupravlja- nj ■ v kooperaciji. Več naj bo zborov kooperantov, strokovne- mu izobraževanju bo treba po- svetiti več pozornosti. Ce želi obrat kooperacije KZ Kombina- ta ustvariti visoko donosno ko- operacijo, bo moral svojo funk- cijo vrednotiti veliko bolj resno i odgovorno. Predvsem želim, da ne bi kot do sedaj, pogrešali mladine na krajevnih konferen- cah, zborih volivcev in drugih oblikah množičnega sestajanja^ občanov. Preveč so se. zaprli v' svojo organizacijo, kar je popol- noma napačno. Mladina se mora sama uveljaviti v množici obča- nov, pri tem pa ji morajo poma- gati vsi družbeno-politični de- javniki na krajevnem in občin- skem nivoju. V letu 1967 želim vsem občanom občine Ormož veliko uspehov in zadovoljstva!« FRANC POLIC, predsednik ob- činskega ^omteja ZMS Ormož »Ob vstopu v novo leto želim, dc. bi organizacija ZM dosledno idejno-vzgojno vplivala na mla- dega človeka. Poleg splošne afirmacije naj bi se sleherni mla- dinec ormoške občine čutil ena- kovrednega občana oziroma bil enakovredno upoštevan pri reše- vanju vseh problemov. Moja največja želja pa je, da bi v le- tu 1967 uspeli z mladino ormo- ške in sosednih občin dokončno zgraditi letno kopališče v Or- možu. Vsem aktivom našega ob- močja želim mnogo usnehov pri njiliovem delu. V imenu občin- skega komiteja ZVl Ormož in v svojem želim vsem mladim lju- dem in ostalim občanom srečno :n uspeha polno novo leto!« IVAN VENCELBERGER, direk- tor stanovanjsko-komunalnega podjetja. »Želim, da bi stanovanjsko-ko- munalno podjetje Ormož zado- voljilo potrebe stanovalcev in ostalih koristnikov komunalnih naprav. V letu 1967 želim, da bi z razumevanjem in s'pomočjo de- lovnih organizacij uresničili naš plan, to je, da bi dokončno elek- trificirali z neonsko razsvetljavo še drucfi del mesta Ormož, ure- dili pločnike, parkirni prostor, speljali kanalizacijo, uredili park In pokopališče ter pričeli z na- daljnjo gradnjo kopališča, ki je bila začeta in ustavljena v 1964. letu. Obenem želim kolek- tivom in ostalim občanom sreč- no in uspeha polno novo leto!« KRONO NOVAK, direktor tr- govskega podjetja Zarja, Ormož. »Želim, da bi realizirali pred- videni plan dejavnosti in da b; nam uspelo odpreti dve ali t: trgovine. Predvsem hočemo za dovoljiti naše kupce v vseh po- slovalnicah. Trudili se bomo, da bomo imeli vedno zaželjene ar- tikle na razpolago. Svojemu ko- lektivu, poslovnim partnerjem, potrošnikom in ostalim občanom želim srečno novo leto 1967!« MILAN ZORČ, direktor gostin- skega podjetja Pivo-slatina, Or- mož. »Želim, da bi nam u«j^>ela iNa«- širitev dejavnosti tudi na proda jo alkoholnih pijač. S tem bom. zlasti v zimskih mesecih nad«.' mestili slab promet s pivom in drugimi brezalkoholnimi pijača- mi. S tem si bo podjetje zago- tovilo trajnejši dotok sredstev, potrebnih za razvoj. Želim, da bi v novem letu uspešno poslovali in imeli dobre odnose z našimii poslovnimi partnerji. Svojemu kolektivu, poslovnim partnerjem in vsem ol>čdnom, srečno novo leto 1967!« Z. R. llpfiniističDa ocena lelošnje«5a ^gospodarjenja (Nadaljevanje s 1. strani) čine Ptuj, v zvezi s sredstvi za dejavnost družbeno-političnih or- ganizacij in društev, v zvezi z dejavnostjo krajevnih skupnosti, s pooblastili sveta za finance in drugim. V sprejetem odloku o financiranju potreb občine Ptuj v prvem trimesečju 1967 je do- ločeno, da se nadaljuje financi- ranje po proračunu za 1966 do sprejetja proračuna za 1967. leto. Glede upravnih taks v občini ne bo sprememb in ostanejo ob- činske upravne takse za spise in dejanja v upravnih stvareh ter za druge predmete in dejanja pri občinskih orga.nih in jih plaču- jejo občani po taksni tarifi iz temeljnega zakona o upravnih taksah. Tako dosežene takse bo- bo še dalje dohodek proračuna občine Ptuj. Tudi po spremenje- nem odloku o sodnih taksah ostanejo te za postopke pred ob- činskim sodiščem v Ptuju i,n bo- do še dalje dohodek proračuna občine Ptuj, izvajanje predpisov o sodnih taksah pa bo nadzoro- val za dohodke pristojen upravni organ občinske skunščine. S spremenjenim odlokom je zvi- šana provizija za prodajo taks- nih znamk. Zbora sta tudi sklenila, da se podaljša rok za konstituiranje perutninske farme v izgradnj: Ptuj do 31. 10. 1967, ker to ni bilo mogoče v prvotnem roku do 31. 12. 1966 zaradi nedokončanih del, kar bo šele 1967. leta. Skle- nila sta z;bora še to, da odstopi občina od klavzule v pogodbi o vložitvi stanovanj v sklad sta- novanjskih hiš stanovanjskega podjetja Ptuj, s katerimi razpo- laga občina kot investitor. Po tej klavzuli bi moralo stanovanjsko podjetje plačevati iz stanarin teh stanovanj tudi anuitete za na- jeto posojilo za ta stanovanja do višine amortizacije. Odstop ob- čin-' od gornje klavzule pomeni odpravo nevarnosti za podjetje, da bi se močno znižala sredstva podjetja za investicijsko vzdrže- vanje teh stanovanj in jih ne bi bilo mogoče v redu vzdrževati. V organe upravljanja v svet delovne skupnosti osnovne šole v- Juršincih je bil izvoljen Franc Holc, kmetovalec iz Zagorc si. 61, osnovne šole »Maksa Bra- čiča« Cirkulano pa Marija Ko- kot, Veliki vrh šl. 69. Kol pred- stavnik občinske skupščine v skupščini vodne skupnosti Dra- va-Mura Maribor je postal z iz- volitvijo Janez Zampa, kmet iz Levajnc št. 10, člani odbora za pripravo proslave 190-letnice ustanovitve mesta Pl voi'lnih enotah. Izvfš-ii odbori sind.ikalnih po- d'"ižnic ri''' o-oio čl-i*^ '■•n znnniio z dosedanjim delom in z odgovornimi nalogami v bo- doče, da se bo članstvo laži odločalo o tem. knVšni ljudje pntrpKm" \- vodstvih sindikalnil. organizacij. Glede na tu. da bo decembra 1967. leta X. redni občni zbor zveze "sindikatov ptujske komu- ne, plenuiVi obvešča sindikalne podružnice, da se bodo delegati za X. občni zbor zveze sindika- tov ptujske komune volili na volilnih konferencah, ki bodo oktobra 1967. leta. na katerih bo občinski sindikalni svet Ptuj po- ročal o svojem delu v obdobju zadnjih dveh let. Na volilnih konferencah sindikalnih podi"už- nic pa bo r-bm^^tvn Di'"H1n?rilo In razpravljalo o kandidatih za nove člane plenuma občinskega sindikalnega sveta Ptuj. Naloga občinskih odborov sin- dikatov in o'"'-'-iskcga sindi':-il- nega sveta Ptuj je. da zagoto- vijo svobodne in demokratične volitve, in da odločno nastopijo proti vsakemu poskusu vsilje- vanja kandidatov od kogar koli. POROČILO O DEH IN PRO- GRAMI DELA Izredno odgovorna naloga iz- vršnih odborov sindikalnih ')o- družnic je izdelava poročil o delu izvršnega odbora in sindi- kalne podružnice v dvoletnem obdobju 1965—1967. Izvršni od- bori so dolvni članstvu poročati, kako so uresničili sklepe zad- njega občnega zbora in kaj so naredili za članstvo v obdobju zadnjih dveh let. Člani plenuma občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj se zadol- žujejo, da se takoj vključijo v priprave na občne zbore, da iz- vršni">->i odborom niHtjo vso po- trebno pomoč v tistih sindikal- nih podružnicah, kjer so zadol- ženi za delo in povezanost s člani sindikata. IL UVELJAVLJANJE SAMOSTOJ- NOSTI OBČINSKIH ODBOROV SINDIKATOV PTUJ Ob občnih zborih občinskih odborov sindikatov se je zavze- mati za čim močnejši kadrovski sestav. Novi občinski odbori sindikatov naj se notranje orga- nizirajo tako. da bodo sposobni politično in strokovno preuče- vati in razreševati probleme v okviru njihove gospodarske pa- noge ali družbene dejavnosti. O notranji organizp*"'"' •''""•nM-anju pododijorov ali delovnih skupin naj odbori odločajo sami, upo- števa ioč dosedanje izkušnje in mnenja članstva sindikalnih po- družnic. V iniciativna odbora za pri pravo ustanovnih občnih zh>or(». se imenujejo: 1. v iniciativni cxibor sindika- ta gradbenih delavcev: Her-^m Gaizer. gradbeno nodjetje »Dra- va«. Ptuj. čla.n plenuma OSS Ptuj, za predsednika: Fram Zinko. opekarna Zabjak p: Ptuju: IvRn Krapec. projektivn birc Ptuj; 2. v iniciativni o-ibor sindika^. aelavcev prometa in ?vez imeuMiiMo: Lojze Cucek, pred- sednik nadzornega odbora OSS Plu.i. PTT podjetje, za preds'-ci- nika: 2. Jože Štumberger, cest- no podjetje Maribor — nadzor- stvo Ptuj; Rudi Turkuš. ■V/'. nadzorstvo prog II. Ptuj; Mile- na Kralj, osnovna PTT enota Ptuj: Franc Lukman, avtotrans- port Ptuj. V iniciL.'*'vna odbora imenuje po enega člana tudi občinski sindi'ralni svet Ormož. Ustanovna občna zbora se iz- vršita do 15. aprila 1967. Glede na obseg dela OSS Ptuj in OOS Ptuj plenum OSS Ptuj ponovno '^o^^t^vli;) zahtevo re- publiškemu svetu ZSJ za Slo- venijo, da za leto 1967 poveča kvo+'^ -'ndikalne članarine^ za občino Ptuj. Ta zahteva je bila pr--^Tvljena leta 1966, ko je bil OSS Ptuj uvrščen v tisto sku- pino OSS. ki jim ostaja za nii- hove potrebe 36,6 "o sindikalne članarine. III. SPREMEMBE V NOTR.AN JI ORGANIZACIJI OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ Glede na novo vlogo občinske-, ga sindikalnega sveta Ptuj in na uveljavljanje samostojnosti občinskih odborov sindikata, sprejema VIII. plenum OSS Ptuj nasle:'-.-^;e sklepe: 1. Ukinja se voljena funkcija tajnika občinskega sindikalnega sveta Ptuj in se razre"'' te dolžnosti tovariša Feliksa Ba- garja. 2. Oi>činski sindikalni svet Ptuj ima v bodoče -lednje vo- ljene organe: plenum, predsed- stvo in '^-edsednika. Predsedni- ka 0'=^S Ptuj v njegovi odsotno- sti nadomestuje eden izmed čl..- nov predsedstva OSS Ptuj. ki ga doi-'^ -'-edsedstvo OSS Ptuj. 3. 'f^"-'^•'^^o se ali združujejo naslednje stalne komisije: a) komisija za kulturo in tisk, področje njeneo^a dela prevzame novo ustanoviien svet delavske- ga kluba Franc Kramberger. Ptuj; b) komisija za izobraževanje, njeno področje dela se vključu- po^o ustanovljeno komisi- jo za samoupravljanje in iz- obraževanje; c) programski svet in upravni odbor delavske-';) kluba Franc Kramberger.Ptuj, namesto njiju pa se ustanovi novi samouprav- ni organ, svet delavskega kluba Franc Kramberger. Ptuj; d) komi^^ija za delav.sko šport- ne igre. njeno področje dela se vključuje v no"') ustanovljeno komisijo za oddih, rekreacijo in šport: e) komisija za delovni čas, njeno področje dela se vključu- je v komisijo za gospodarstvo in nagrajevanje; f) upravni odbor s'klada za po- moč nezaposlenim članom sin- dikata, njegove pristojnosti pa prevzema komisija za socialno politiko in standard. 4. Razrešujejo se dolžnosti čla- nov komisij, odborov in sveta, vsi čla-ni, ki so bili imenovani za sodelavce OSS Ptuj. na IT, pUnumu OSS Ptuj. v januarju 1966. Imenovanja so bila obiav- Ijena v 3. št. lokalnega lista Tednik, dne 21. januarja 19^6. (Nadaljevanje na 6. sU'ani) 1 Gostilna Kolarič .Janez SPUHLJA Vsem dosedanjim in bodo- čim jrostom ZFAAM SWEC- NO NOVO LETO 1%? in se prij)oro('am za obisk. Vedno okusen prigrizek in odlične pijače. stran 6 TEDNIK — petek, 30. decembra 1%6 Stran 6 Tragedija z mariborskega mosta bi se skoraj ponovila na ptujskem v 60'bato, 24. tega meseca, je bilo cestišče ptujskega mostu zledenelo, da se je promet le 6 težavo odvijal. Podjetje za ce- ste se za to ni zmenilo. Cestišče ni posipalo niti potem, ko se je zgodilo najhujše. Verjetno nihče s cestne uprave ne stanuje to- stran Drave, da bi videl, da so šli pešci prek mostu kot po le- du. Padci kolesarjev m mopedi- stov so se kar vrstili. Avtomo- bilisti so poplesavali po mostu od enega pločnika do drugega, mimo na smrt prestrašenih kol€r sarjev in mopedistov. Na mostu so se ustavljali mimoidoči in opazovali otežkočen prehod. Končno se je pripetilo najhujšte. Proti Ptuju je pripeljala na most nova, rdeča limuzina. Oh prehitevanju je voznik malo zovrl, kar je bilo usodno na ta- ko gladkem cestišču. Pričel se je ples avtomobila, ki je letel po- strani na drugo stran cestišča, skočil na pločnik, prebil dva me- tra ograje in na srečo zadel v nosilec luči, ki ga je zadržal na mostu. Na srečo ni zadel pešcev na pločniku, ki bi se skupaj z avtomobilom lahko znašli v Dra- vi. Lažje se Je po&kodoval Jože Emeršič iz Maribora. Par lopat peska bi lahko preprečilo mili- jonsko škodo na avtomobilu in ograji, strah pešcev na pločniku in mnoge padce. Ta dogodek naj opozori š^ofer- je na oprezno vožnjo v zimskem času. Ravjio na mostu na.stan« najprej poledica, ker pod njim ni toplejše zemlje, ampak hladen zrak. Cestno podjetje bo moralo bolj skrbeti za varnost prometa. Z. R. Avto St 105.438 po nesreči na mostu LEKARNA PTUJ Trstenjakova ulica Srečno novo leto in mnogo zdravja želimo vsemu prebivalstvu z našega poslovnega ohmočja ter jim zagotavljamo tudi za bodoče, kvalitetna zdravila. ERVIN GLAZER URAR PTUJ Srečno novo leto 1967 že- lim prebivalstvu ptujske občine, obenem pa se pri- poročam s prodajo ur re- nomiranih firm ter s kva- litetnimi popravili ročnih, žepnih, namiznih in sten- skih ur. LASTNIKI STROJEV !N S^OTORNIH VOZIL! Izkoristite zimski čas za strokovni pregled in popravilo vaših strojev in vozil. Hitro, kvalitetno in poceni opravimo vsa tekoča, srednja in generalna popravila z zamenjavo motorjev, dieeel tlačilk, elektroagregatov in drugih sklo- pov na traktorjih, motornih kosilnicah, koimbajnih, na vo- zilih TAM 4500 in 2000 ter na vozilih IMV. Opravljamo tudi antikorozijsko barvanje podvozja osebnih vozil. Istočasno vas obveščamo, da opravljamo garancijske ser- visne preglede na traktorjih Tetor, Steyer, ITM, kosilnicah BCS in Alpina. Izdelujemo nadomestne dele, traktorske kabine, skarpir- ne deske, opravljamo zemeljska dela s težko mehanizacijo. Pogodbenim koristnifcom naših uslug dajemo posebne ugodnosti. Za cenjena naročila se priporoča in želi srečno in uspe- hov polno novo leto 1967. kolektiv Kmetijskega konubinata Ptuj obrata »Tehnoservis« , Trgovsko podjetje PIVO-SLATINA, Ormož Delovna skupnost trgovskega podjetja »Pivo-slatina« Ormož želi vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno NOVO LETO 19671 Potrošnikom nudi pivo, slatino in brezalkoholne pijače. Priporoča se vsem odjemalcem. , 1 AVTOBUSNI PROMET MARIBOR Krajevna poslovalnica Ptuj OBVESTILO Cenjene potnike obveščamo, da bodo avtobusi za novo- letne praznike voaili dne 1., 2. in 3. januarja po nedeljskem voznem redu, s tem da bodo dne 3. januarja 1967 obrato- vali še na naslednjih progah: Tomaž—Ptuij—Maribor, odhod iž Tomaža oib 15.30 Cirkulane—Ptuj—Maribor, odhod iz Cirkulan ob 15.00 Zavrč-—Ptuj—Maribor, odhod iz Zavrča ob 17.00 Želale—Ptuj—Maribor, odhod iz 2etal ob 16.00 CENJENIM POTNIKOM ŽELIMO SRECNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 19671 Delovni kolektiv Avtobusnega prometa Maribor, krajevna poslovalnica Ptuj Danes in jutri KINO GORIŠNICA 1. januarja 1967 ob 16. uri ameriSkl barvni film V VRTINCU KINO 0RM02 1. januarja 1967 angleški barvni (cinemascope) film VESE- LI KLUB MLADIH KINO PTUJ 30. in 31. decembra 1966 franoo&ki barvni (cinemascope) film NAJSTAREJŠI FERŠO LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od nedelje, 1. januarja 1967, do sobote, 7. januarja 1967 Zadnji krajec bo v torek, 3. januarja, ob 15,19. Napoved vremena: suho in lepo vreme bo. Ostrejši mraz v jutranjih urah. Proti koncu tedna vetrovno. Vremenski Izgledi za leto 1967 Predvidevam, da bosta januar in februar v prvih tednih suha. Nekaj snega bo zapadlo 8. in 20. januarja in 6., 14. in 23. februarja. Zadnji teden v januarju in zadnji teden v februarju bo dež in sneg, V marcu bo do 10. lepo vreme in mrzlo bo. Ostale dni bo slabo vreme. Za veliko noč bo hladno, vetrovno, sneg in dež. Dež in sneg bosta tudi prve dni aprila. Ostali del aprila bo suh. Ob Jurjevem bo precej dežja. V začetku maja bo nekaj deževnih dni, nato ves mesec lepo vreme. Dne 16. maja bo še večkrat slana in hladno. Junij, julij in september bodo suhi meseci. Bo sicer več- krat deževje, vendar bo vlaga hitro izplahnela zaradi si- ceršnje suše. Te mesece ne bo mnoqo neviht in neurij. V drugi polovici oktobra bo nekaj dežja in bo že začelo zmrzovati. Sneg bo zapadel v začetku novembra. Sprva bo zima ostra, nato pa vlažna s snegom in dežjem. Leto 1967 bo v nebesnem znamenju Marsa. Marsovo leto se začne 21. marca 1967 in konča 20. marca 1968. Alojz Cestnik Nov magnetofon (griindig) in transistor s priključki za avto prodam. Zagoršek, Savci 61, p. Tomaž. Novo kuhinjsko kredenco in 12- basno klavirsko harmoniko po- ceni prodam. Kungota 5/a, p. Kidričevo. b'a agronomski fakulteti zagreb- ške univerze je diplomirala Katja Petovar iz Ivanjkovec. Mladi inženirki čestitajo ko- legi. Malo rabljen elektromotor, 1-faz- ni, 2800 obratov, 2 KS prodam. Steinberger, Oh Dravi 5, Ptuj. V petek, 23. decembra 1966, je bil najden lovski pes črno-bele barve. Lastnik se naj oglasi pri Zeleniku, Kidričevo 4. Osebna kroBika ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Ida Lovrenčič, Mestni vrh 41 — Silvo; Jožefa Plajnšek, Zg. Hajdina 30/b — Silvo; Marija Lešnik, Mestni trg 5, Ormož — Marijo; Angela Furšt, Ločki vrh 31 — Milana; Elizabeta Brlek, Gradišče 38 — Viktorijo; >'arija Kampuš, Trg svobode 2 — Tama- ro; Marija Murko, Pobrežje 113 — dečka; Frančiška Plohi, Nova vas 21 — Vladimira; Veronika Kostanjevec, Bukovci 139 — deč- ka; Ana Roškar, Mezgovri 37 — Dragico; Jožefa Finžgar, Marjeta na Dravskem polju 54 — Nado; Marija Turk, Lackova 1 — Met- ko; Frančiška Murko, Apače 10 — Frančiške; Marija Roškar, Go- rišnica 62 — Renato; Elizabeta Cucek, Trnovska vas 30 — Magdo; Silva Vinter, Brezje 68 — dečka; Marija Hriberšek, Str- mec 1 — deklico. Poroka: Franc Krajnc, Draženci 86, in Terezija Vindiš, Draženci 86. Umrl je: Franc Vauda, Krambergerjeva pot 1, roj. 1885, umrl 24. 12. 1966. SKLEPI VIII. PLENUMA OSS PTUJ (Nadaljevanje s 5. strani) 5. Glede na izvršeno deprofe- sionalizacijo in glede na bodoče flP^r^-.^ sindikatov se imenu.j^jo novi stalni organi občinskega sind;.'>-nln<^ffa i^veta Ptuj: a) komisija za gospodarstvo in nagrajevanje; b) komisija za samoupravlja- nje in izobraževanje; c) komisija za kadrovsko po- litiko in organizacijska vpraša- nja; d) komisija za socialno poli- tiko in standard; e) komisija za higiensko teh- nično varstvo pri delu; f) komisija za pravno varstvo sindikalnega članstva in pravna služba; g) komisija za oddih, rekreaci- jo in šport; h) svet delavsikega kluba Franc Kramberger, Ptuj; i) poverjeništvo za Delavsko enotnost in ostali tisl-f; ^) odbor za medobčinsko so- delovanje. ">misiia za kadrovsko politi- ko in organizacijska vprašanja OSS Ptuj ima nalogo, da izdela poslovnik za delo komisij in ostalih 'organov pri OSS Ptuj, s katerim je potrebno določiti delovni področja, naloge, pri- stojnosti in .smernice za delo. Komisije, svet, poverjeništvo in odbor imajo nalogo, da do 15. januarja 1967 predložijo ple- numu OSS Ptuj predlog delov- nega programa za leto 1967, o katerem bo razpravljal in od- ločal X. plenum OSS Ptuj. Pri so^^tavljanju delovnega programa za leto 1967 je po- trebno upoštevati novo delitev dela in vlogo OSS Ptuj v komu- ni ter občinskih odborov sindi- kata v panogah oziroma druž- benih dejavnostih. IV. SISTEMATIZACIJA DELOV- NIH MEST Izvršena reorganizacija in de- profesionalizacija v občinskem sindikalnem svetu Ptuj ter uve- ljavljanje saimostojnostl občin- skih odborov sindikata zahtev;^ specifično organizacijo dela pri izvajanju sklepov in navodil na- vedenih organov ter zaradi tecja plenum sprejme o sistematizaciji delovnih mest pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj nasled- nji sklep: d.'^ >o v strokovni službi ob- činskega sindiknlnega sveta Ptuj pntrpbna naslednja delovna me- sta: 1. sekretar, 2. referent za računovodsko in tehnično poslovanje, 3. referent za administrativno in • ■-i.iško poslovanje in '1 " -lodar delavskega kluba Franc Kramberger, Ptuj. Delokrog delovnih mest pod 1 do 4 se določi z opisom pod- ročja dela, katerega potrdi pred- sedstvo OSS Ptuj. Glede na deprofesionalizacijo in razrešitev tajnika OSS Ptuj, kot voi^ —--^a sindikalnega de- lavca, in sjjrejeto sisterr-> + i^aci- io r^-'' mp':t. • d delovno mesto sekretarja Feliksa Bagarja.