PoStnina piafana v golovjnl- LeSo !%.. St. 21 V organizaciji Je mo?, fcoSSkor mo2J — toliko pravice! Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.) Izhaja vsako soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, oeienburgova ulica štev. 6/II. Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za elane izvod po 40 p, Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. Ne pozabite na vsedelavski zlet v Celje dne 6. avgusta 1922! Vstrajajte! (Iv položaju.) Vse javno življenje v Sloveniji preživlja težko krizo. Že vojna sama na sebi je marsikomu podrla vso vero v človeštvo, povrh tega smo pa prišli še v novo državo, ki ima vse drugačne gospodar-ske oot^oje. kot jih je imela prejšnja. Kar ie naihojše ie na to. da so bile vse prejšnje gospodarske, kulturne in politične vezi ob prevratu na mah odsekane, do-čim v novi državi, ki sama šele nastaja vse te vezi šele počasi poganjajo svoje korenine po novem ozemlju. Staro ie porušila revolucija, novo sc mi šele počasi in s trudom poraja. Slovensko ljudstvo je pri prevratu stalo naenkrat pred vprašanji, o katerih prej ni nikdar premišljevalo. Gospodarstvo Slovenije je bilo v prejšnjih časih naslonicno na mogočen dunajski center, odkoder ie dobivalo direktive in drugo. Organizacije so imele istotako svoja žarišča na Dunaju, tako. da Slovenija SDloh svojega samostojnega življenja ni živela. Ljudje, ki so v prejšnjih razmerah, ki so bile v stoletjih utrjene in urejene, delovali so dobivali vse nauke in navodila od zunaj, bili so le uslužbenci in ne samostojni organizatorji. Po' zlomu so pa naenkrat zgubili vse vezi. zato ni čudo.če novega položaja ne moreio razumeti. Ni čudno, če na vse kar prinaša nova doba gledajo nezaupljivo, vse iim ie le ncliuba novotarija, kajti v prejšnjih razmerah na kaj takega niso bili vaicni. Oni so podobni človeku, ki nosi črna očala pa sc čudi, če ysc črno vidi. Razumljivo je. da bodo nove razmere rodile tudi nove liudi, ki bodo v teh razmerah vzrastli. se bodo uživeli vanje tako. da bodo videli svet okoli sebe tak kakršen v resnici je, kar .ie črno ic črno in kar je belo je belo. Ali ta novi položai se šeie sam kaže v prvili skromnih obrisih, zato še tudi ni mogel roditi ljudi, ki bi ga razumeli. Kakor se stare navade le počasi umikajo napredku. tako tudi ljudje s starimi načeli le počasi prepuščajo mladini vodstvo raznih Poslov. Tak proces, ki smo ga tu opisali sc vrši v naravi vsako leto — velo listje od-oada. da napravi prostora svežemu — zelenemu. V človeški družbi na taki procesi niso tako oogosti. vendar opazujemo v zgodovini na vsakih par stoletij, da nastane taka doba, ki popolnoma prerodi in drenovi človeško družbo. Mi ravnokar tako veliko dobo cre-življanio. Mislimo, da smo dovoli pojasnili do-ložaj da bo oni, ki bo ta članek pazno nrečital tudi vedel, zakaj je v našem javnem življenju tako vrenje in taka negotovost. To kar se vrši ni osebni boj — to jc boi med preteklostjo in priliodnostio — med nazadovanjem in napredkom — med starino in mladino; osebe prihajajo le toliko v poštev, v kolikor je kdo nosilec starih ali novih idej. Tudi v naših organizacijah je borba med starim in mladim, ker so pa naše organizacije več ali manj zidane na ravno-pravnosti članstva (demokracije), zato prihaja pri nas mlajši element z večjo na-gilico na površje, kot bi sicer, čc bi tega ne b;lo. Ta borba med zastopniki dveh dob povzroča tudi pri nas zmešnjavo. Ozkosrčni in plitvi ljudje tako borbo sicer obsojajo kdor pa ve. da je to nuina posledica novih razmer in, da je neizogibna, more le želeti, da se ta proces v delavskih ustanovah čitnprei prične, da bo čirapreje končan. Ta borba se mora dobojevati, če to hočemo ali ne. Ker ie to posledica razvoja. bi oni. ki bi jo hotel zadržavati, stvari le škodoval, ker bi izzval revolucionarne izbruhe, ki bi razmajali sam temelj naših organizacij. Gotovo ie pa eno. da bo tista organizacija. ki bo to krizo prva preživela in se prva prilagodila novim razmeram, se bo tudi prva oiačila. in ker bo preživela vse to. kar vse druge šele čaka, bo tudi na račun drugih imela dobičke. Ker bodo meščanske organizacije, ki se temu razvoju umetno ustavljajo imele zato še toliko večje potrese, moramo mi skrbeti, da bomo do takrat svoi položaj že razčistili, da bomo v stanu takrat vplivati na njihove,notranje razmere. Masa ljudstva, ki danes brez pravega hotenja tava sem in tja se bo končnove-Havno priključila tisti organizaciji, ki bo nrva uocstevila d‘sciplmo in red. Gotovo ie. da take dobe v kateri mi ravno kar živimo zahtevajo od ljudi, ki korakajo na čelu mase veliko požrtvovalnosti in zelo dobrih živcev. Vse. kar narava rodi in kar ic življenju namenjenega sc rodi v bolečinah. Oni sodrugi. Id jih ie to novo življenje dvignilo na ščit so izpostavljeni mnogokrat valovom gnojnice, ali. če so pošte-niaki naj vedo. da imajo na ščitu vstraiati. če ravno strele, ki lete proti ščitu bole. Če tudi lastni pristaši zgube trdna tla, kar v takih slučajih ni nič čudnega, oni morajo ostati na ščitu, ker. če skočijo raz njega bo zmešnjava še večja, taka, ki rodi anarhijo. Plašiti se ne smejo, če odpade kak član. ali pa kaka skupina, vedo naj. da je vseeno koliko nas ostane, pa če bi nas ostalo samo 100. ki si bomo uredili organizacije po novih razmerah, bomo potem pridobili nazaj vse, ki so odšli in še tiste, ki jih še sploh ni bilo pri nas in to takrat ko bodo druge organizacije prisiljene preokretati svojo fronto v nove smernice. Naše strokovne organizacije so višelr krize že itak prestale. Po vseli organizacijah se je ta proces pričel že 1. 1919 po nekod izrazito, po nekod pa nezavestno, kakoršna je pač kulturna stopnja dojenega Članstva. Na letošnjem strokovnem kongresu sta pa ta dva elementa z vso silo trčila drug ob drugega. Ker ni bil nobeden teh elementov med seboi nič organiziran, je bila borba toliko liut^jša. mladina je končno po sil-, nem naporu s skoro dvetretinjsko večino zmagala. Oni ljudje, ki te borbe niso razumeli* ki na polemike niso vajeni so takrat zgubili vso pravo presojo. Marsikdo se ie potrt vračal domov v trdni veri, da bo šlo vse v franže. Dogodki po kongresu so nam pa Dokazali. da to kar se ie dogajallo na kongresu niso bili smrtni krči. temveč porodne bolečine. Položaj naših organizacij se zadnje čase vidno zboljšuje. Kovinarji so krizo svoje organizacije že leta 1920 preživeli. Od takrat se je nj!-hova organizacija utrdila, zavest med članstvom poglobila tako da so letos v svoji prvi večji akciji v Westnovi tovarni doprinesli prave čudeže delavske solidarnosti. Westnovi kovinarji, ki so se nahajali prvikrat v stavki so lačni in ob naivečjem policijskem pritisku, ki jim je kar 30 najboljših zaupnikov obtožil po zakonu o varstvu države vzdržali celih 10 tednov. Za slovenske razmere vsekakor čudež. Pa ne samo oni, ki so stavkali, temveč tudi druge podružnice so se zavedale svoje dolžnosti, kajti svota 350.673 K. ki so io zbrale kaže. da ie zavest članstva na višku. Seveda bo treba še marsikaj zbolišati in prenoviti, ali organizacija ima svoj temelj in ta ic zdrav. V živilski organizaciji je letošnji kongres delovanje pomladil in letošnja mezdna gibanja, zlasti gibanje pivovarniških' "delavcev, le pokazalo, da so mlade to žive sile na delu. Rak-rana delavskega gibanja v Sloveniji. ki ie razjedla železničarsko organizacijo aaie mladim silam v Strokovni komisiji mnogo posla. Vendar so vse priprave končane, da se napravi odločilni korak k ozdravljenju te bivše najboljše organizacije. Druga nesreča delavskega gibanja v Sloveniji je rudarska stroka. Razni demagogi so organizacijo rudarjev pod pretvezo. da ta ali ona oseba ni na mestu v nekaterih krajih popolnoma razbili. Mi posamezne voditelje organizacij nismo in ne bomo povzdigovali za bogove, vendar pa ne bomo nikdar dovolili, da bi se radi posameznika kako organizacijo razbilo. Če se ta ali oni sodrug; kaj pregreši ie treba počakati kongresa, kjer se ga obtoži. In če se mu tam krivdo dokaže z dokazi in ne s sumničenjem, potem ga ni treba več voliti v odbore. Ako ie pa njegova krivda težka, se ga lahko tudi izključi iz organizacije. To je pravilna pot. vsaka druga škoduje le delavstvu samemu. Tudi za rudarsko stroko ni več daleč dan vstajenja. Mlade sile bodo tudi med rudarske množice nesle čist prapor razrednega boia. Takrat bo dan vstajenja rudarjev m pogin njihovim zapdjivcem. Tudi rudar- Iz organizacij. Kovinarji! Nabiratiflt pol za stavko v Celja še niso vrnile naslednje podružnice: Fala 19 pol. Žirovnica IS. Ptuj 15. Kamnik 7. Tezno 6. Maribor 4, Litija 3. Ljubljana 3, Guštanl 3, Celic 2 ta Štore 1. Dolžnost odborov navedenih podružnic Je, da zahtevajo nevrnjene pole od zaupnikov, katerim so ilb oddale, ter Jih nemudoma odpošljejo centrali. Vse podružnice, katere Imajo se nerabljene članske knjižnice, naj Jih pošllejo centrali, ker bode v naprej samo centrala Izdajala nove knjižice. Centralni blagajnik. '' Unbljansk! kolarji pozor! V nedeljo 30. t. m. ob 8. dopoldne se vrSl v salonu restavracije »Novi svet« kovinarski shod z dnevnim redom: 1. Zakon o zaičltl delavcev. 2. Raznoterosti. Kovinarji udeležite se tega važnega shoda. — Podružnični odbor. Blagajnik) ?n zaupniki pozor! V soboto 29. Jullla poteče 30. teden, člani, kateri Imajo plačne prispevke samo do 32. tedna, morajo ta teden vplačati sicer Izgube članske pravice. Podpore vseh vrst se smejo Izplačati le članom, ki hnajo vplačan 21. teden. Ako nima član vplačano do tekočega, to Se 30. tedna, naj se ma manjkajoči prispevek! odračunaJo od pod* pore. Ne potni! Bjelovar. V tovarni »Smev« kakor tudi v tamkajšnjem paromlijiu se nahaja preko 230 delavcev v stavki, ki traja že 6 tednov ta je popolna. Do sedaj ni bilo stavkokazov. Opozarjamo kovinarje in mlinarje Slovenije na! nihče za časa stavke ne potule v Bjelovar, ker bi stem Škodoval ondotnemu delavstvu, ki se nahaja v boju za svoj obstoj. _____ Razno. V današnji številki priobčujemo razglas Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Člani naših organizacij zlasti pa še zaupniki naj s! to številko liista shranijo, da ga bodo imeli za slučaj potrebo na razpolago. Današnji irvodnlk »Vstrajajte« naj sodrugi pazno prečitaio. Vse one. ki imajo k termi kaj pristaviti prosimo, da nam sporeče. Tudi oni, ki se z njim ne strinjajo nai napišejo kaj jim ni všcS — mi benno tudi njiliove prispevke radi priobčili. Seveda morajo take članke podpisati, da bo delavstvo vedelo s kom ima opravka. Uredništvo krilc seveda samo članke, s katerim se sc strinja, drugi morajo biti podpisani. ska oreanizaclia bo silna, mogoče prej Ko marsikdo misli. Tako bi lahko našteli vse stroke. Povsod vidimo živahno gibanje — znamenje, da ie grmenje na kongresu zbudilo zaspance in dokaj očistilo zaduhlo ozračje. Pa ne misli :e, da prištevamo k mladim silam samo mlladine do letih. Ne, mladine imenujemo vse tiste, ki so se znali prilagoditi danemu položaju in ki skušajo v tem položaiu zbolišati stanje proletariata. Med mladimi ie celo vrsto sivolasih starčkov ki so stari po letih, a mladi in živahni so po duhu. Med starim elementom najdete tudi mlade ljudi, ki se po največ radi komod -nosti ne moreio uživeti v nov položaj. Ker se ne potrudiio razumeti, ker ne premi-šlmi^So s svoio srlavo. zato hodijo prekrižanih rok in mrkim čelom po svetu. za-bavl;aio čez vse kar vidijo, pri tem pa sami tie vedo kaš hočejo. Tisti sodrugi. ki se borite v prvih vrstah za preporod delavskega gibanja — vstrajajte! Orsraniziraite delavske vrste, da bodo pripravljene takrat, ko pride zopet velika ura. Vstrajajte! USTNICA UREDNIŠVA. Ker smo od okrožnega urada za zavarovanje delavcev (Bolniška blagajna) smrejeU »Razglas« glede bolniškega zavarovan ia delavcev, srno morali izpjistrtl celo vrsto dopisov. Ker je važno, da je razglas v celoti priobčen. da bodo sodrugi list lahko shranili, nam ni preostalo druzega kakor da odložimo drugo gradivo za prihodnjič. Sploh pa prihaja zadnje čase toliko gradiva, da nam bodo morali sodrugi dopisniki oprostiti če bomo nekoliko krajšali. S tem pa seveda ni rečeno, naj dopisniki no pišejo. Nasprotno, pišejo naj mnogo, ml borno pa porabili iz vsakeza dopisa najboljše. Tedenski pregled. Ljubljana, 25. julija 1922. Stavka železničarjev in premogarjov v Amci riki je zavzela ogromne dimenzija. Prometu preti katastrofa. Povsod vlada pomanjkanje pre> mo ga, radi česar so morali ustaviti nad 150 v/as kov. Po vseh obratih je opaziti usoden zastoj. Množe so spopadi mod stavku j očimi delavci in policijo. Največji nemiri se pojavljajo v driavi Ohio. Kapitalizem sili delavstvo v obup, obenem drvi tudi sam v propast. Prognsn iz Egipta je umrl znani Zafilul paša, bivii egiptski minister In vodja nacionalistov, ki je svoj čas igral v politiki Egipta proti Angliji važno ulogo. Angležem je kar odleglo, da jih je smrt relila tako resnega nasprotnika. V Indiji nadaljuje Anglija svojo imperialU stično politiko z vso brezobzirnostjo. Pri tem seveda ne izbira sredstva. Nasilje sledi nasilju. Samo v Calcutti so zaprle angleške oblasti okoli 4000 domačinov. To bo polom, ko pride čas! Envei paSa je organiziral svojo armado, se združil z perzijskimi četami in udaril na rusko sovjetsko republiko v Osrednji Aziji. Pa mu ni uspel in dobU jih je po grbi ter se je moral umakniti. 0 Mednarodna konferenca v Haagu se je iot rej razšla, ne da bi imela količkaj uspeha, ki ga je pričakovala od nje antanta. Ruski delegati odpotujejo šele v nedeljo in bodo ta čas upo< rabili v to, da se pogajajo z raznimi delegacit jami. Presenečenja niso izključena. Dne 17. t. m. jc bilo v Londonu otvorjeno zasedanje sveta zveza narodov. Rešiti ima važna in pereča vprašan!«; med drugimi vprašanje mandata nad Palestino, ki Ca po vsej politiki obdrže Angleži, dalje vprašanje manjšin v Boh gariji, Gornji Slezi ji, na Madžarskem in Poljt skem i. t. d. Dalje se bode bavilo z finančnim položajem Albanije z gladovanjem v Rusiji, t razmejitvijo med Avstrijo in Madžarsko ter z raznimi političnimi, socialnimi in gospodarskimi vprašanji narodov, ki so včlanjeni v zvezi naro> dov. Dela obilo, bomo videli, kako ga svet zveze narodov reši! Dosedanja vlada v Italiji le pokazala, da nJ kos svoji nalogi in da ne obvlada položaj, ki Je nastal radi žalostnih gospodarskih razmer in vsled neprestanih spopadov med delavstvom in fašisti. Zbornica je izrekla ministerskemu pred> sedniku De Facii nezaupnico, nakar je vlada od* stopila. Sestava nove vlade je bila poverjena Orlandu, ki pa se mu to ni posrečilo. Sedaj se* ut avl j n novi kabinet Sonorni, Kriza poljske vlade je bila rešena na ta na* čin, da jc sestavil novo vlpdo Korfanty, v kat teri prevzame zunanje posle Sklrmunt. Nova vlada še ni potrjena. Nemčiji se Je posrečilo od antante doseči toliko, de je ta pripravljena dovoliti Ji mora tat rij od 4 do 6 mesecev. Seveda zahteva antanta zato zase pravico nadzorovanja nemikih financ. Zvezna vlada v Nemčiji jc izdala zakon o zaščiti republika, proti kateremu je ostro nastot pila Bavarska, zlasti ljudska stranka. Kakor se glase zadnje vesti, se je bavarska vlada udala in pristala na imenovani zakon. Vodja zloglasne nemške monarhistične on ganizacijc sC