Učni uspehi ob 1. polletju na ptujski
gimnaziji
iCakor vse srednje šole v driavi so tudi dijaki tukajžnje gimnazije nastopili sredi tekočega meseca svoje semestral-ue počitnice. S tem je bilo obenem tudi zakJjučeno I. polletje tega šolskega le^ ta, Poglejmo, ka!kšen je bil tokrat učni uspeh ptujske gimnazije. Povprečno je na vsej gimna<ziji izdelalo 47°/o dija-kov. V primerjavi s prvo redovaJno konfe-renco koncem novembra preteklega le-ta, se je dvigniil odstotek uspeha za 12 odstotkov. V bistvu je to zelo slab uspA, toda primerjajoč ga z drugimi ginmaziijami Mariboarske oblasti vidimo, da ptujska gi-mnazija le ni med zadnji-mi. če se bo tudi v bodoče pokazad tak napredek kot sedaj, uspeh na koncu leta ne bo izostal. Zanimivo je, d-a. je učni uspeh višfih razredov nekolito sdabšl kat uspeh nižjilh razredov. V vseh niž-jih razjedilh se ie opazil vidCTi napre-dek, medtem ko je v višjih, zlasti po-slednjih treh razredih, ucnl uspeh pa-del. Naijboljši razred na zavodu je II. b razred, ki je bil najboljii že v prvi kon^ ferencL Tam je izdelalo 73°/o učencev. Največji napredek pa je pokazal I. g razred, v katerem je bik) ob prvi kon-ferenci le 35°/o pozitivnih dijaJcov, med-tem ko jib. je sedaj 69%. Pxav lep na-predek so prfcazali ttnE vsi tretji raz-redi, kjer se je dvignil procent uspeha za 25%. Tudi IV. razred si je izboljšal uspeb. za 21%, medtem ko se je V raz-red popravU le za 9«/o. VI., VII. in VIII. raczred pa imajo slabši učni uspeh kot v prvi redovadni komferenci. VI. razred, ki je najmasijši na šoli, si je učni uspeb. poslabšal za 5%, predvsem zaradi šte-vilnih slabfh redov vz kemije. Vzrok neuspeha pa je tucli nepravilen tninos nekaterih dijeikov do učenja. Podcbno je opaziti tudi v VIII. .razredu. Tam je učni uspeh najporaznejsi, saj se je po-slabšal za lS^/o, tako da je sedaj tam iizdelaJo le 47% dijakov. Največ slabih ocen je bilo iz latinščine in kemije. Po osvoboditvi je to naj«!aibši uspeh po-slednjega rarreda,   ki stoji pred veliko
maturo. Po učnih u*pehih sodeč ne ka-že, da bi se letošnji VIII. razred ptuj-ske gimnazije z resnostjo pripravljail na zrelostni izpit, ki mu bo odprl pot do nadaJjnjega študija. — Največ sla-bih ocen je bilo iz sledečih predmetov: zgodovine — predvsem v nižjiih razre-saj je samo v prvih razredih iz tega predmeta 133 sJabrh, matematike in za čudo, tudi iz srbohrvaščine. Iz tega predmeta predvsem zato, ker se je je-mal nekoliko preoster kriterij ocenje-vanja. — Okoli 15°/o dijakov je v prvem polletju prejelo disciplinske ka^ni pred-vsem zaradi neopravičenih izostankov. bilo pa je tudti precej disciplinskih pre-stopkov. Vsekakor je to znak dokaj slabe discipline, ki je todi deioma vzrok slabega učnega uspeha.
Tz vsega tega je razvidno, da je kljub temu, da uspeh na zadovoljivo dosežen, viden napredek v primerjavi s prvo re-dovalno konferenco. K terrvu je pripo-moglo tudi dejstvo. da se je delo mla-dinske pa tudi pionirske organizacije ˇ precejšui meri poživilo, kakor tudi po-vezava mladinske o-rganizacije s profe-sorskim zborom               .            M.K.