Le Valli del Natisone su Internet novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - ari 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERfUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 23(1108) Čedad, četrtek, 6. junija 2002 Storia Natura Cultura www.lmtver.it CHI NON GRIPA FORZA ITALIA” TRApnORC DZUA PATRIA t Kaplan„ Martin Čedermac Borisi Gratinar PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDKEŽ DRAMSKI ODSEK StZOìNA 2002 3 capi di Stato il 31 maggio ed il 1. giugno a Brdo in Slovenia Vertice sul processo di integrazione europea La Slovenia è stata per due giorni al centro della Politica dell’Europa centra-*e- A Brdo, nei pressi di ^led, ha ospitato la 9. conferenza dei presidenti dell’Europa centrale. Vi l'anno preso parte 16 capi di Stato, tra questi anche il Presidente Carlo Azeglio Ciampi e per la prima volta tatti i presidenti delle repubbliche sorte sulle ceneri della ex Jugoslavia. “Con grande rispetto per le differenze abbiamo a-scoltato l’un l’altro con attenzione ed abbiamo discusso in modo aperto”, ha dichiarato il presidente slo-veno Milan KuCan a cui è stato affidato il compito di sintetizzare i risultati dell’incontro. Al centro jeli’attenzione il processo di trasformazione dell’Europa che si sta unendo e del suo futuro, assieme alla riflessione sulla globalizzazione ed i suoi effetti. Nelle posizioni fondamentali rispetto alla necessità dell’allargamento delle integrazioni europee non ci sono state differenze, ha dichia- rato KuCan. Siamo tutti concordi anche se la diversa distanza dei singoli paesi dalla UE e dalla Nato genera posizioni diverse rispetto al giudizio sul processo di unione, differenze negli interessi e nelle attese. Abbiamo tutti condiviso anche il giudizio che l’Europa u- nita è la nostra sorte comune, l’appartenenza all’Europa centrale una sorta di legittimazione dell’adesione ai valori che intendiamo sviluppare e difendere assieme nell’Europa unita. Il processo di allargamento deve essere contemporaneamente anche un processo di rafforzamento della capacità dell’Unione europea di assumere decisioni, essere efficace e razionale, hanno convenuto i presidenti che hanno messo in luce anche le gravi conseguenze se il processo di allargamento si fermasse. Il vertice di Brdo è stato anche l’occasione per tutta una serie di incontri bilaterali. Si sono incontrati anche i presidenti KuCan e Ciampi. Zakon 482 in pobuda prefektov Več prispevkov številčnejšim? 6. junija zjutraj bo šefica kabineta videmske prefekture sprejela delegacijo Odbora 482, ki je pred meseci nastal v Vidmu zato, da bi spodbujal in nadzoroval izvajanje zaščitnega zakona za jezikovne manjšine v Italiji. Zastopniki furlanske, slovenske in nemške manjšine v Furlaniji bodo seveda predstavili delovanje odbora, v središču pozornosti pa bo pobuda videmske prefekture, ki se je s pismom obrnila do vseh županov in jih vabila, naj povedo, koliko ljudi v vsaki občini govori manjšinski jezik. Na osnovi teh podatkov, pa naj bi tehnični odbor za izvajanje zakona 482 pri predsedstvu vlade ocenil in financiral posamezne projekte. Pobuda, kot je pojasnil predsednik združenja italijanskih manjšin Confemili Domenico Morelli, je nastala na ravni konference država - dežele in jo je sprožila dežela Furlanija-Juljiska krajina, ki je zelo odločno postavila zahtevo po pristojnosti na področju manjšinske politike in teijala ustrezna sredstva za njeno ure- sničevanje. Sondaža, kot jo nekateri rimski funkcionarji imenju-jejo oz. preštevanje kot ga doživljajo pripadniki manjšin zadeva vse jezikovne manjšine v Italiji. V videmski pokrajini je pobuda izzvala precejšnjo zaskrbljenost med manjšinskimi društvi in organizacijami, ki se sprašujejo s kakšnim pristopom in kakšnimi sredstvi so posamezni Zupani ugotavljali številčno moč posameznih manjšin. Zelo prisotna je tudi bojazen, da bi kdo neprimerno ravnal s tako vprašljivo pridobljenimi podatki. Pri ocenjevanju posameznih projektov je seveda številčna moč manjšine pomemben podatek, a je najbrž treba usklajevati potrebe posameznih manjšin in upoštevati še druge kriteije, začenši s kvaliteto projektov in njihovim vplivom na ohranjanje in uveljavljanje manjšinskega jezika in kulture. Do videmskega oziroma do goriškega prefekta sta se že obrnila predsednika Strassoldo in Brando-lin. (jn) beri na strani 5 Ob 20-letnici smrti duhovnika Rina Markiča Kulturno društvo Rečan v soboto, 15. junija ob 20. uri na Liesah poimenovanje trga po don Rinu Markiču ob 20.30 v cierkvi gledališka predstava Kaplan Martin Čedermac v sodelovanju s Kd Ivan Trinko ^gledališču Ristori sedmo srečanje mittelevropskih mladinskih gledališč Iz petih držav v Čedad Dijaki prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Slovenije in Romunije ter seveda iz naše dežele skih mladinskih gledališč “Mittelteatro”, ki se odvija v čedajskem občinskem gledališču Ristori od 3. do 7. junija. Udeleženci pravega mednarodnega gledališkega festivala prihajajo iz Avstrije, Nemčije, Slovenije in Romunije, gostijo pa jih seveda domači dijaki čedaj-ske nižje srednje šole “Via Udine”. Glavni organizator, koordinator in pravzaprav motor Mittelteatra je prof. Andrea Martinis, ki pobudo vodi od vsega za- četka. Martinis rad poudarja, da gre tu za pomemben trenutek povezovanja in vzajemnega dopolnjevanja šole z gledališkimi veščinami, ki mladim različnih narodnosti obenem nudi tudi možnost, da se srečujejo in spoznavajo. Dolgo pričakovani in zato morda še posebej razveseljujoči gostje so letos dijaki, ki obiskujejo srednjo šolo “Costantin Brancoveanu” iz Slatine v Romuniji, (igb) beri na strani 4 Približno osemsto dijakov iz petih držav mitte-^vropskega območja je b'lo ta teden soudeleženih v letošnji že sedmi izvedbi srečanja mittelevrop- II gruppo folkloristico Costantin Brancoveanu di Slatina in Romania si esibisce al Mittelteatro a Cividale Četrtek, 6. junija 2002 Due importanti novità sul territorio comunale di Pulfero. Lunedì 27 maggio è stato inaugurato, nello spiazzo davanti alla sede della sala consiliare e degli ambulatori, il mercato. Come spiega l’assessore comunale Mario Cemoia, che negli ultimi sei mesi si è a-doperato per portare le bancarelle a Pulfero, il mercato sarà attivo tutti i secondi e quarti lunedì di ogni mese. All’inaugurazione erano presenti, oltre a Cemoia, il sindaco di Pulfero Piergiorgio Domeniš, il commissario della Comunità montana Giuseppe Sibau ed il sindaco di Kobarid, Pavel Gregorčič. Alla presenza del presidente della giunta regionale Renzo Tondo lunedì 3 giugno è stato invece aperto un nuovo sportello Postamat. Si tratta di un servizio equivalente al Bancomat, cofi-nanziato dalla Regione e dalle Poste italiane. L’ac- Le bancarelle trovano spazio anche a Pulfero Due recenti novità sul territorio comunale A Pulfero il mercato e lo sportello Postamat cordo tra i due enti com- ziale, fino al versante del camere di commercio, set-prende servizi che vanno recapito di documenti, ban- tore del turismo e sistema dal settore finanziario a di, questionari e circolari delle piccole e medie im-quello sanitario ed assisten- che coinvolgono enti locali, prese. ' -.-à SS t£-92S Pisnxo iz K Stojan Spetič Prvi, ki mi prihajajo na misel, so igralci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki so prišli k nam iz Slovenije: Barbara Cerar, Maja Blagoje-vic, Vladimir Jurc... Jeseni se gledališka sezona zaCne spet. Počitnice bodo tudi zanje minile. Vrnili se bodo v Trst in prva pot jih bo zanesla v urade kvesture, obnavljat dovoljenje za bivanje. Tu jih bo sprejel policist, jim ukazal naj privzdignejo malo rokave. Prednje bo porinil s Črnilom pomazano blazinico: “Tu, prosim, pomočite svoje prste, enega za drugim, in nato pustite svoj odtis tu, na ta kartonček.” Kakor v jetnišnicah. Podobna usoda Čaka svetovno znane znanstvenike v miramarskem središču za teoretsko fiziko. Med njimi so tudi Nobelovci: “Prosim, pomočite prste v cmilo in jih pritisnite na kartonček.” Kakor kriminalci. Se še spominjate Japonca, ki je vodil tržaško operno gledališče? “Prstne odtise, prosim,!” tudi zanj in za tisoCe tujcev, ki stalno bivajo v Italiji. Kajti tako je sklenil parlament, ob sprejemanju nove zakonodaje o tujih priseljencih. Notranji minister Scajola je seveda miril duhove: “Cez nekaj let jih bomo odvzemali vsem, tudi Evropejcem.” Zakaj niso torej počakali nekaj let tudi za tujce? Mar zato, ker sta Severna liga in Nacionalno zavezništvo svojo volilno kampanjo zastavili na geslih o nevarnosti tujih priseljencev, Čeprav bi brez njih naše gospodarstvo hiralo? Seveda, nisem prepričan, da bo Italija tudi ta zakon spoštovala povsem. Pripravljen sem celo staviti. VeCji del svojega Casa preživim v Rimu, tostran Tibere, v samem zgodovinskem središCu. Tudi v moji ulici živi nekaj ameriških družin, v Trastevere pa jih kar mrgoli. Amerikancem se Italija blazno dopade. Poglejte si film “Io ballo da sola” z lepo Liv Tyler, tudi v Toskani kupujejo stare hiše in posestva. Ali res mislite, da bodo odvzemali prstne odtise Amerikancem, ki so (po zakonu) državljani ZDA, ki ne spada v EU. So torej “extracomunitari”, kakor Slovenci, Hrvati, Švicarji, Senegalci, Marokanci in Filipinci. Pred dobrimi desetimi leti mi je tedanja prijateljica, evropska poslanka Dacia Valent pripovedovala, kaj se ji je zgodilo na rimskem letališču. Dacia je, Ce se spominjate, Crne polti, hci Furlana in Somalke, sicer pa italijanska državljanka. No, vrnila se je iz Bruslja. V Fiumicinu sta na mednarodnem letališCu bila dva prehoda: za državljane EU in ostale. Policist je Cmopolto Dacio porinil v vrsto Čakajočih pri prehodu za “ostale”, zraven Indijk, Marokancev, Kolumbijcev in podobne raje. Dacia se je vrnila k agentu in mu pomolila diplomatski potni list ter izkaznico evroparlamen-tarca. Agent ji je salutiral, nato se je zaCel opravičevati. Vendar se zadeva ni konCala. Evropska poslanka je tedaj zahtevala, naj iz vrste “državljanov EU” odstrani in potisne v drugo vrsto, med Indijke in Somalce, vse turiste iz ZDA, Kanade in Avstralije. S kislim obrazom je ubogal, a le samo, dokler ni Valentova prešla mejnega prehoda in izginila za prvi vogal. Potem so se “yankeeji” lahko vrnili med evropsko gospodo. Pa kaj si moremo, Ce nam vlada desnica, ki ne more skriti svoje ksenofobije. V Rimu, nedaleč od Marije Snežne, je na zidu lep grafit: “Anche il Papa è un extracomunitario!” Pa še res je. Predsedniki 16. držav v Sloveniji Slovenija je konec prejšnjega tedna gostila pomembno mednarodno srečanje. Na Bledu oziroma na Brdu pri Kranju so se zbrali predsedniki srednjeevropskih držav. NajveCjo pozornost so namenili širitvi in prihodnosti Evropske unije, nekoliko manj pa Natu. Skupno spoznanje predsednikov v razpravi je bilo, da je združena Evropa njihova skupna usoda in da je pripadanje srednji Evropi legitimacija zavesti, da se združena Evropa uresniči, ne samo kot politični in gospodarski, ampak tudi kot kulturni in etnični projekt. Razprava na srečanjih je tekla v zelo živahnem dialogu, kar je razumljivo, saj udeleženci prihajajo iz držav, ki so zelo različno oddaljene od evropskih integracij in sreCanje je prišlo v zelo pomembnem Casu za Evropo. Zdaj se namreC sprejemajo odločitve o širitvi Evropske unije in Nata ter o tem, ali se bodo posledice nekdanjih delitev začele odpravljati. To bi bilo zelo pomembno za integracijo Evrope in seveda tudi za premagovanje bremen v tistih državah, ki so bile v preteklosti najbolj oddaljene od tega, kar se je dogajalo na zahodu Evrope. “Debata je bila zelo življenjska in ne akademska. Vsi so govorili o problemih, ki jih imajo, in kako bi jih skupaj rešili,” je povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Ignac Golob. Nekatere tranzicijske države so za omizjem v gradu Brdo opozorile na težave, ki jih tarejo in ki jih želijo odpraviti. Po besedah državnega sekretarja Goloba so pristavile “svoj piskr-Cek”. Kljub temu pa države na teh srečanjih druži bogata panorama ambicij in po- treb, kot smo lahko slišali- Zagotovo pa je, da se t dvodnevnim zasedanjem n3 Brdu konCuje “neko obdobje teh srečanj”, ki so imel3 sprva predvsem dva cilj3-Predsedniki so po koncu hladne vojne in padcu berlinskega zidu hoteli predvsem neformalno izmenjali izkušnje pri pristopnih pr°' cesih v evroatlantske povezave, ta proces pa se p° ugotovitvi Mihe Vrhunca, svetovalca predsednika republike za mednarodne zadeve, približuje koncu Drugi razlog za letos že deveto sreCanje predsedniko' srednje - in vzhodnoevropskega prostora pa je bil predvsem gradnja mostov-“S srečanji smo poskušali enkrat za vselej presej nekdanje evropske razdelitve in doseCi, da Evropa postane dejavnik v mednarodnih odnosih,” je povedal Vrhunec in spomnil na nedavni drugi padec delitev v Evropi po koncu hladne vojne - na novo podobo Nata. Kakšna bo nova oblik3 srečanj predsednikov? Na potrebo po spremembi teh sreCanj sta v posebni izjav' opozorila slovenski predsednik Milan KuCan in CešL predsednik Vaclav Havel-Specifična vloga predsednikov držav te regije Je prav tako stalno usklajevanje še vedno preveC partikularnih interesov in bedenje nad krhkimi mehanizm' vzajemnega spoštovanja z vidika širše skupnosti. Srednja Evropa mor3 postati odprta, sodelujoč3 kulturno-duhovna skupnost, ki bo trdno zasidran3 v Evropski uniji. Odpirahr njenih meja pomeni hkra" prednost in priložnost spre; jemati in razvijati evropsk1 pravni red, demokratih0 politično kulturo in pripr3' vljenost nositi soodgovornost za globalni razvoj sveta. Consiglieri Rom Nei giorni scorsi, con un decreto legge e non senza polemiche, il parlamento di Lubiand ha stabilito che anche la comunità Rom avrà un seggio garantito in 20 consigli comunali della Slovenia. Come del resto prevede la costituzione e già avviene per le comunità italiana ed ungherese. Sono interessati i comuni del nordest sloveno al confine con l’Ungheria e al sud-est, al confine con la Croazia. Secondo le stime dell’istituto per le minoranze, la comunità Rom ha circa 6 mila appartenenti. Seggio garantito per i Rom Voto anche a Capodistria Il prossimo autunno andrà al voto anche il comune di Capodistria dove le ultime amministrative si sono svolte nel 1999. Verrà quindi anticipata di un anno la scadenza naturale in modo che il comune del Litorale si possa allineare a tutti gli altri. Lo ha deciso il Parlamento. Alla guida Bavčar Igor BavCar, l’ex ministro sloveno agli affari europei, è dal 1. giugno a capo del consiglio d’amministrazione della Istrabenz, la holding che si occupa principalmente della commercializzazione del gas e dei derivati del petrolio. Subentra a Janko Kosmina che lascia dopo 26 anni. L’assemblea della Istrabenz ha anche ripartito i profitti del 2001 che ammontavano a quasi 4 miliardi e mezzo di talleri. Arhar candida France Arhar, ex governatore della Banca Slovenije, vicino al partito popo- lare, ha annunciato alla Tv slovena la propria intenzione a presentarsi come candidato alle presidenziali d’autunno. E lo farà sulla base del sostegno di 5 mila firme raccolte tra i cittadini sloveni. Non è invece ancora nota la decisione del presidente del consiglio Drnovšek. Tanja Starič nuovo direttore di TVS La giornalista e redattrice della televisione pubblica slovena Tanja StariC è la nuova direttrice dei pro- grammi informativi ed educativi della Tv pubblica slovena. È stata eletta dal consiglio dell’ente televisivo con un largo sostegno. Prende il posto di Uroš Lipušček che si è dimesso dopo essere stato sfiduciato dalla redazione giornalistica perché a-veva bloccato un servizio sul costo dell’aereo presidenziale sloveno. Il costo della Nato Sia che la Slovenia diventi membro della Nato, sia che ciò non accada, il bi- lancio sloveno per la difes3 nel 2005 avrà le stesse ài' mensioni e si aggirerà attorno al 2 per cento del P^. Lo ha dichiarato nei giod11 scorsi il segretario di stato del Ministero della dif°sa Janko Deželak. La profc3' sionalizzazione infatti f*' chiede un altro ordine di **' nanziamenti per la dites3' Deželak ha affermato in0*' | tre che non c’è alcuna rei3' zione di causa-effetto tra la professionalizzazione delfesercito e l’adesione a»' la Nato. Il costo dell’adesi0 ne della Slovenia alla Na(0 sarà dell’ 1 per cento circa del bilancio della difesa. četrtek, 6. junija 2002 K Zaključek šolskega leta 7. junija v občinski dvorani V Špetra tretji koncert Glasbene Lepo število mladih glasbeniku se je u pandiejak '• maja nabralo u kamun-ski dvorani gor par Hlocju. “luo jih je vič ku trideset ^ zaigral so jo veselo u lie-P1 atmosferi, ki samuo otroc J° znajo ustvarit. Program se je začeu z najmlajšim učencem Suole, S Petletnim Simonejem Go-°P°m, ki je na ramoniko ^agodu znano slovensko judsko Marko skače. Sledi-‘a je duga serija majhnih a Perspektivnih učencu, ki so ^čel igrat lietos al pred lie-tom. Med njimi naj omenijo samuo osamčlansko skupino razreda prof. Paole Aldo Colò a villa Claricini Rimane aperta fino a domenica 9 giugno, aella bella e prestigosa cornice della villa Cla-ticini Dornpacher di Rottenicco una mostra Personale del pittore Aldo Colò. “La stagione figurativa” è il titolo dell’esposizione nella quale l’artista ci-vidalese presenta una ventina di quadri, anche di grande formato. Sono quasi tutti olii realizzati alla fine degli anni 50, dove forti sono le suggestioni dei vlaggi in Normandia ed Olanda ma anche a Parigi. La ricerca pittorica di Colò è naturalmente proseguita anche nella direzione di un linguaggio più essenziale e concettuale. Questo ritorno al Periodo figurativo è un fermarsi per ripartire, come è stato detto alla vernice. La mostra si può visitare nei giorni feriali dalle 17 alle 19, sabato e domenica dalle 10 alle 17. Chiabudini, ki s pomočjo Marine Vogrig so oblikoval glasbeno praveo “La fattoria degli animali”. V drugi polovici programa so bli na varsti učenci parvega an drugega letnika. Na ramoniko so zaigral Martina Sabotig, Jacopo Trusgnach, Massimiliano Zufferli, Stefano Sabotig ter Martina Rossi. Na klavir pa so nastopili Valentino Campana, Stefania Rudi an Maria Virginia Moratti ter Angelina Sitta-ro. Zagodli so tud violinistki Ilaria Ciccone an Giulia Testori, flavtist Manfredi Guglielmotti an kitaristka Elena Venturini. Za zaključek je poskarbeu Se podkovani flavtist Stefano Fomasaro (4. letnik razreda prof. Fabia Devetaka), ki je odločno zaigru zahtevno Partito per flauto solo J. S. Bacha. Med zaključnimi koncer- ti je Glasbena Suola organi-zala za svoje učence tud seminar o Kletzmer glasbi. U sriedo 29. maja sta Davide Casali an Aleksander Ipavec predstavila zidovsko tradicijonalno glasbo, spar-va z besedam an z izvedbo nekaterih skladb, potem s sodelovanjem otrok, ki so takuo imiel parložnost prit aktivno u stik s telo muziko an z načinom igranja. Naj povemo še, de u pe-tak 7. junija z začetkom ob 20.30 se bo u občinski dvorani u Spietre odviju zadnji od treh koncertu, ki jih prireja Glasbena Suola za ko-nac šolskega lieta. Igral bojo solisti vsieh razredu, pa tud razne skupine ku tercet solopevcev, kvintet an harmonikaški orkester. Predviden je tud nastop š-tierandvajst otruok, ki so o-biskovali predšolski tečaj za najmlajše, ki ga je vodila prof. Lia Bront. (dk) 3 L’ultima opera del disegnatore croato che vive a New Yortc Nel tratto di Zezelj le storie di Topolò Nei quindici giorni della “Stazione di Topolò - Postaja Topolove”, ma anche durante tutto il corso dell’anno, ci sono grandi eventi ma anche piccole cose, gesti invisibili, parole non dette, situazioni da nascondere o talmente nascoste da apparire non interessanti. Molte volte, quasi sempre, queste situazioni sfuggono anche al visitatore più attento. Alcune di esse sono state scritte e raccolte tempo fa dall’ideatore della “Stazione di Topolò” Moreno Miorelli, per una rivista udinese. Ora sono diventate i testi di un libro creato da uno dei più grandi disegnatori di questi tempi, il croato ormai trapiantato negli Stati Uniti Danijel Zezelj. % Di lui sta per uscire in I-talia, per le edizioni Di, un volume intitolato “Stazione Topolò” comprendente tavole basate sulle storie “minime”, quasi zen, di questa esperienza che dura ormai da nove anni. Zezelj, conosciuto da Miorelli a Montepulciano dove hanno vissuto anche altri due grandi disegnatori, Andrea Pazienza e Stefano Tamburrini, è nato a Zagabria 36 anni fa. Dal 1986 le sue storie e illustrazioni appaiono in varie riviste e antologie nella ex-Jugoslavia, in Gran Breatagna, Italia, Spagna, negli Stati Uniti. Nel 1991 si è trasferito a Londra e, nel 1992, a Montepulciano, in provincia di Siena. Qui è stato pubblicato il suo primo libro “Il ritmo del cuore”, con prefazione di Federico Fellini. Dal 1995 vive negli States, prima a Seattle e ora a New York, collaborando tra l’altro come disegnatore per la Book Review del New York Times e per il San Francisco Guardian. “Stazione Topolò” è nato per caso. I raccontini vengono inviati, via e-mail, agli amici della manifestazione. Stefania Corbelli, artista italiana che da anni vive a Liverpool, riceve e traduce il tutto in inglese. Nuovo invio, questa volta agli amici anglofoni. Un giorno di qualche mese fa Miorelli trova, nella buca delle lettere, un plico. Ci sono le tavole del libro di Zezelj e u-na piccola cartolina con qualche riga di spiegazione: “Non ti ho chiesto il permesso, ero molto felice mentre stavo disegnando queste pagine”. Il volume conterrà sedici storie minime. Le “storie di Topolò” di Zezelj usciranno in contemporanea anche a Belgrado sulla rivista di letteratura e arte “Reč” (“Parola”). (m.o.) La rivista “Poesia” ospita sette giovani poeti sloveni Le foto dei sette giovani poeti protagonisti dell’antologia “Nuova poesia slovena” edita dalla ZTT di Trieste compaiono sulla copertina del numero di giugno della rivista italiana “Poesia”, la più importante pubblicazione del genere in Italia. Sull’opera la critica milanese Anna De Simone dedica una lunga e significativa recensione intitolata “Al confine estremo della sera”. “Nuova poesia slovena” raccoglie le liriche di AleS Debeljak, Alojz Ihan, Taja Kramberger, Matjaž Pikalo, Peter Semolič, AleS Steger e UroS Zupan per la prima volta raccolte e tradotte da Michele Obit, poeta, traduttore e organizzatore di incontri culturali della Benecia. Il libro comprende anche un saggio di Miran Košuta, docente di letteratura slovena alle università di Roma e Trieste, sulla poesia slovena dal dopoguerra ai giorni nostri. Dopo varie presentazioni e recensioni, l’antologia ottiene ora un importante riconoscimento attraverso la rivista “Poesia” che farà conoscere in tutta Italia le voci più interessanti della lirica slovena delle ultime generazioni. Zanimiv večer s filmoma Kinoateljeja Gorica in njena bogata zgodovina Goriška večkulturna in večjezikovna podoba ob začetku prejšnjega stoletja, kulturno Se prej kot politično strateška pozicija mesta, ki se je v enaki meri odpiral nemškemu, slovenskemu in slovanskemu ter italijanskemu svetu so prav lepo prišli do izraza v torek zvečer v dvorani Somsi v Čedadu, kjer smo sledili predvajanju dveh dokumentarcev. Producent obeh je goriški Kinoatelje, avtorici in režiserki obeh filmov sta Nadja Velušček in Anja Medved. Pred lepim številom gledalcev smo najprej spoznali Noro Gregor, znamenito gledališko in filmsko igralko, ki se je rodila v Gorici, je bila zvezda Burghteatra na Dunaju, je igrala pod režijo Renoira in je še mlada umrla v Argentini. Počasi, skozi pripovedovanja strokovnjakov in dragocenih arhivskih posnetkov iz začetka dvajsetega stoletja se nam je njen umetniški lik oblikoval pred očmi. Sledil je zanimiv in ži- vahen, poetičen in celo ganljiv dokumentarec “Niso letele ptice”, pričevanja starejših ljudi o prvi svetovni vojni. Vojnih grozot ni videti, in tudi spopadov ne. Vse se vrti okrog spominov zelo starih ljudi, ki pa so vojno preživeli v otroških letih. Po svoje “ženski” pristop k vojni problematiki torej, ki pa nam je ponudila zelo intenzivno in učinkovito pripoved. Velja povedati, da sta bila oba dokumentarca večjezična, glavni jezik je bil slovenski, vsekakor so bili tudi italijanski podnapisi. Nadja Velušček in Anja Medved v teh dneh zaključujeta še en filmski projekt s Kinoateljem. Predstavili ga bodo v Gorici ob koncu meseca in zanj velja precejšnje pričakovanje, saj obravnava obdobje ob in po drugi svetovni vojni z naslovom “Meja”. Filmski večer sta priredili Kinoatelje in kulturno društvo Ivan Trinko s sodelovanjem Somsi. četrtek, 6. junija 2002 Gli impianti ristrutturati saranno inaugurati domenica ZELENI LISTI 4 Ace Mermolja Vojna žarišča in strah nemoči Med eno in drugo nogometno novico poslušamo ali beremo o nevarnosti vojne med Indijo in Pakistanom. Zadeva je toliko bolj zapletena, ker imata obe državi atomsko bombo in bi konflikt lahko povzročil na milijone mrtvih ter naravno katastrofo. Voditelji trdijo, da ne bi uporabili atomskega orožja, vendar je vojna vrtinec, v katerem spoznaš dno, ko butneš obenj. Odpira se torej nova fronta in srčno upamo, da ne bo eksplodirala. Tudi mali prebivalci izpod Matajurja, ki je majhen hrib v primerjavi z gorami, kot so Himalaja, pa zaskrbljeno opažamo, kako je ta naš globalni svet v resnici vedno težje obvladljiv. Bush neprestano govori o terorizmu in v ZDA je strah pred atentati velik. V bistvu pa je tudi terorizem metafora za širši in morda hujši pojav. Dejstvo je, da se je svet razpolovil ne le med bogate in revne, ampak tudi med področja miru in področja vojne. Terorizem je danes fenomen, ko vojna seže v svet blagostanja in navideznega miru z atentatom, jutri bi lahko bilo še kaj hujšega. Dejansko se fronte odpirajo kot pod učinkom domina. Na Bližnjem Vzhodu je med Izraelci in Palestinci fronta vedno vroča. Afganistan živi v vojni desetletja. Prav toliko časa vre v Kašmirju in doslej sta se v nekaj desetletjih Indija in Pakistan spopadla že trikrat. Neprenehoma se vojskujejo v Afriki, gverile so v Južni Ameriki, med tem smo v neposredni bližini lahko opazovali balkansko vojno itd. Po razpadu dveh velikih blokov se torej množijo manjša in večja žarišča napetosti. Ko bi vsa združili, bi imeli veliko vojno. Očitno je žarišča vedno težje kontrolirati. To plaši Ameriko in Evropo in zato ni čudno, če toliko govorimo o Natu potem, ko je dejansko paradoks, saj nima klasičnega nasprotnika, kot je bil Varšavski pakt. Takrat sta si stala nasproti dva velika bloka in drug drugega paralizirala z atomskim strahom. Med njima je bil Berlinski zid. V globalnem naselju se je fronta zdrobila, zato pa je tudi manj obvladljiva. Njena značilnost je tudi v tem, da se lahko od koderkoli pripelje samomorilec, se op asa z bombami in skoči v veleblagovnico ameriškega ali evropskega velemesta. Scenarij zli. septembra je bil apokaliptičen, uspešni filmi pa že prikazujejo atomski terorizem. Nič ni nemogoče, sai postaja tudi neverjetno stvarnost. Tako se tudi Nato obrača ne več proti bloku ampak proti množici vojnih požarov, ki vžigajo nevarne iskre tudi v “naših” domovinah. Strah današnjih velesil in bogatega sveta je pral v tej nenavadni mutaciji krajevnih spopadov. Dokler nas je plašil Sadam Hussein, ni bilo tako hudo■ V bish’u gre za območje, » ga je lahko vojaško nadzorovati. Tudi Husseinovo vojska, ki so jo pred desetimi leti opisovali kot tretjo velesilo, je štela množico obrabljenih in zastarelih tankov, ki v resnici niso bili nevarni. Njegove rakete so bile iz starih arzenalov in so jih sestrelili že ob vzletu■ Resnična nevarnost je tiho vojna, ki deluje kot obsežen gozdni požar. Le ta vzplamti, gasilci ga pogasijo, drobna ognjena nit pa se seli in vzplamti drugje- Nikoli ne vemo, kdaj bodo zagorela drevesa zO našo hišo. Pred takšnim požarom in pred takšno vojno so ranljive tudi velesile, ki razpolagajo z najmodernejšim orožjem in -vojaškim arzenalom, hi lahko nekajkrat uniči svet. Problem je, da tako radikalna poteza ne bi imela zmagovalca, neprestana vojna žarišča pa nas spravljajo v depresijo in strah nemoči. Vemo, da proti novim vojnam vedno težje kljubujemo s klasičnimi sredstvi in orožjem. Drug° poglavje je v tem, da srna si mnoge požare zanetih kar sami... Cladrecis, nel comune di Prepotto, ha una trentina di abitanti. Tempo fa nel paese era stata aperta una trattoria, ha funzionato per un po’, ora i gestori se ne sono andati. A Cladrecis però da diciotto mesi Romano Ma-ran, imprenditore agricolo, viticoltore, stava lavorando per poter realizzare un agriturismo, e domenica 2 giugno c’è stata, finalmente, l’inaugurazione. “Diciotto mesi di lavoro, dodici ore al giorno, sabati e domeniche comprese” ci tiene a dire Maran, giustamente orgoglioso per aver rag- A Cladrecis aperto un nuovo agriturismo giunto il suo obiettivo. “E’ una scommessa forte - aggiunge - fatta con il principio che non bisogna mai cedere”. La scommessa ha anche un nome, “La cjanive dal Longobard”, la cantina del Longobardo, gestita assieme alla moglie Zdenka Pahor. Resterà aperta fino al 16 luglio il venerdì sera, il sabato e la ran riaprirà l’agriturismo il domenica, primo novembre. proponendo All’inaugurazione erano prodotti co- presenti tra gli altri il presi- me vino, sa- dente della Banca popolare lumi e or- di Cividale, Lorenzo Peliz- taggi. Dopo zo, e il sindaco di Prepotto, una pausa, Gerardo Marcolini. Que- anche per st’ultimo ha ricordato come dedicarsi ai il comune sia formato da vigneti (nei ben 34 frazioni. “Mi bat- dodici cam- terò fino in fondo - ha detto pi si produ- - perché restino abitate, cono dieci Questo agriturismo è un se- tipi di vino, gnale per dire che qui si tra bianchi e può ancora vivere e operarossi), Ma- re”, (m.o.) Mladi iz Cerknega in večjezična Meja V Čedadu 7. srečanje mladinskih gledališč s prve strani “Lani je gostovanje Romuncev zadnji trenutek spodletelo, saj pristojne oblasti niso pravočasno izdale potrebnega vizuma...”, je z kančkom grenkobe komentiral Martinis. Tudi letos ni šlo kar tako, saj je avtobus z nekaj čez dvajsetimi mladimi romunskimi dijaki čakal kar dvanajst ur na madžarski meji, sicer pa je bilo vožnje za celih dvaintrideset ur. V torek dopoldne so pa končno nastopili v gledališču Ristori v originalnih narodnih nošah z res izjemno lepljenko plesa, petja in glasbe. Romunce so v teh dneh prijazno gostili kar po domovih dijaki s Čedada, kar je bistveno pripomoglo, da se je spoznavno srečanje spremenilo v prava prijateljstva. Letošnjega sre- čanja mittelevropskih gledališč sta se med drugimi udeležili tudi skupini špetrske dvojezične šole ter osnovne šole s Cerknega. “Navdušeni smo nad organizacijo pobude, ki nosi velik simboličen in kulturni pomen v duhu premoščanja mej in včasih res umetno napihnjenih razlik”, je poudaril docent s Cerknega Milan Koželj, ki je s svojo skupino Ze drugič prisoten na čedajskem Mittelteatru. Mladi iz Cerknega so nastopali z večjezično igro “Meja-Confine”, medtem ko bo petkov (7. junija ob 18.30) nastop slovenskih šolarjev iz Spetra predstavljal tudi njihovo zaključno prireditev ob koncu šolskega leta, pri kateri bodo zato sodelovali učenci vseh razredov, (igb) A Tribil lo sport ritorna di casa E’ un appuntamento importante, quello di domenica pomeriggio, per il comune di Stregna. A Tribil superiore si inaugura il ri-strutturato campo di calcetto e i nuovi spogliatoi. Sono passati circa cinque anni da quando l’amministrazione comunale ha iniziato a pensare al progetto, varie vicissitudini, in particolare con il Credito sportivo al quale era stato richiesto un mutuo, hanno rimandato la progettazione e quindi la realizzazione degli impianti. “Alla fine ci è andata bene perché, con un contributo provinciale ed uno in conto interessi da parte della Regione, abbiamo risparmiato” racconta il sindaco Claudio Garbaz. La spesa supera i 150 milioni di vecchie lire. Sopra una veduta di Tribil superiore, a fianco il sindaco di Stregna Garbaz Resta un rammarico. “E-ra un’opera da inaugurare vent’anni fa, quando c’erano ancora molti giovani. Oggi a Tribil vivrà una cinquantina di persone”. In o-gni caso, entro l’anno sarà risistemata l’intera area che diventerà quindi una zona sportiva polivalente, dove si potrà giocare anche a tennis. In settembre gli impianti ospiteranno un torneo, denominato dei tre campanili (Oblizza, Tribil e Stregna), che era una tra- dizione, per il comune. L’amministrazione comunale si sta attivando per a-sfaltare le strade comunali. A Raune, Oblizza e Tribil superiore verranno realizzate, grazie al contributo della Camera di commercio, delle pensiline. Sta per essere appaltata la sistemazione delle strade interne di Postregna e Tribil di Sotto, mentre sono in fase di conclusione le opere di illuminazione che stanno per raggiungere Zamir. — Aktualno 26. maja četrto zborovsko srečanje med šolami Benečije in Kobariške Ob bistri Nadiži je pesem spet zazvonila novi matajur četrtek, 6. junija 2002 V cerkvici Sv. Helene na griču nad Podbelo so se v nedeljo 26. maja 2e četrto leto srečali slovenski učenci, ki jih še vedno deli meja a Povezuje bistra Nadiža. Leta v gornjem delu teče po Benečiji, saj se rodi v občini Tipana, zavije v Slovenijo, v Breginjski kot, nato se sPet obme proti Italiji, v Po-dbonesec, Speter, Čedad in Se naprej. “Ob bistri Nadiži nam Pesem zvoni” je naslov prav prisrčne prireditve, na kateri nastopajo otroški in mladinski pevski zbori iz vsega kobariškega prostora ter iz Spetra in Tipane. Zamisel je preprosta, a ima pobuda globlji pomen v kolikor prispeva k utrjevanju stikov med ljudmi, ki so stoletja živeli skupaj ramo ob rami, so govorili isti dialekt, ljubili in prepevali iste slovenske ljudske pesmi. Zborovsko srečanje je obenem rezultat prizadevanj breginjske šole in v prvi vrsti učiteljice Vide Skvor, ki je že vrsto let motor številnih pobud in izmenjav s sosednjo Tipano. Za slovenske dejavnosti na tisti šoli je vrsto let skrbela špetrska dvojezična šola, ki je drug pomemben dejavnik na tem območju. Namen poglobiti sodelovanje z Benečijo je po obisku v Spetru podčrtala tudi v Podbeli ravnateljica kobariške osnovne šole. Na isti valovni dolžini je bila tudi špetrska ravnateljica. Madinski pevski zbor podružnice iz Volč, Smasta in z Livka, cerkveni mladinski zbor in mladinski zbor OS iz Kobarida, otroški zbor Dvojezične šole iz Spetra in otroški zbor podružnice Breginj so nam ponudili res lepo doživetje. Prav je pohvaliti kobariško in breginjsko šolo, dvojezično šolo in kulturno društvo Stol, ki so srečanje priredili ter občino Kobarid in Zavod za šolstvo, ki sta ga podprli. 5 Litus ‘Frae di primavere’ tu - w Reziji Na lipa vilika fješta je bila w nadejo 2 dni jiinja tu-w Osojaneh. Iso fješto, ka na ma ji'mé da Frae di primavere, jé jo organizàl te rozajanski grupo od plesawcuw. Za iso fješto so paršle gore w Rezijo denest grupuw, ka plešajo. Is'i to so: “F. Angelica” z Aviana, bli'zu Pardanuna, “Danzeri-ni Udinesi” z Blesana od Baziljana, bli'zu Vi'dna, “Balarins di Buje” z Buje, “Santa Gorizia” z Gurice, “Sot la nape” z Vile Santi-ne, “Danzerini di Lucinico” z Lučinika bli'zu Gurice, “Balarins di Riviere” z Ma-njana, “Pasian di Prato” z ite vase, “Lis Primulis” z Panjaka, “Gruppo Folcloristico Caprivese M. Grion” z Kaprive, bli'zu Gurice, “Gioia” z San Vida, anu tej si wzè raklà, jè bil pa te rozajanski. To jè bilu lòpu pa zajtò ka to stalu, anu lòpu grèlu suncè. Wse grupavi so dušle na ne dèsat nu pul anu dan po botu z Rawne gore ni so dušle gore w osòjsko vàs. Izdé ni so mèli mišo na ne denest. Cirkuw jè bila basa-na judi, sa mòrè vèdèt, anu iti od grupa “Sot la nape” ni so lòpu péli kar jé bila mi-ša. Po miši ni so šle wse wkop goré w Lario ito ka jè gurica. Ta-na gurfci, ka na se kliče De Simoni, ni so lòpu zaplesali. Ito so se ri-kle pa diškorsavi za sludat anu zahwalit ise grupe, ka ni so paršle zvasalèt to ro- zajansko dulino. Jé ròmuni-la Caria Quaglia, ka na jè president od našaga grupa anu na raklà, da ni so radè organizàli iso manifešta-cjun anu na zahwalila pa te alpinski osòjski grupo, ka an parac’àl obèd. Jè ròmu-nil pa Giorgio Miani, ka to jé president od asočacjuni AGFF (Associazione Gruppi Folkloristici Friulani); un jé rèkal, da to jè bilu wže karjè Casa, ka ni so si mislili prit gorè w Rezijo anu ni so fis karjè vèsali, da ni so mugle prit gorè. An pa omanàl, da Paletti Luigi an jé bil ta mi tèmi pàrvimi, ka so téli, da se naredi isa aso-čacjun. Je rònumila pa Adele Martinello ka na slu-daija na jèmè od našaga kumiina. Ni so lòpu zaplesali anu dopo spet dò ciz vàs anu dò na Rawno. Ito jè je čakal obèd. Ne dòbre c’alCiine anu to spaCéné misu. Itaku ni so si pragnali lòpu po-puldnè anu tu-w zvéCara spet wsaki grupo jè šel po svòj poti. Tu-w osòjski vase isa manifeštacjun na na bo se zabila. Talikul judi anu wse lòpu ubličine ziz tèmi starimi wanti. Ni so lòpu péli anu plesali anu zvasa-leli célo vàs. Za zarobit to jé za zahwalit karjè wse ite, ka ni so parac’ali anu délali w nadéjo anu te din prit, da isa manifeštacjun bodi lòpu organizana zajtò ka itaku to bilu. L.N. fieakcije in zaskrbljenost zaradi preštevanja Financiranje projektov na podlagi številčne moči s prve strani Brandolin je izjavil, da ne bodo v Pokrajini Gorici preštevali manj-Sln. Povedal je, da je prefektu ■zročil zgodovinsko gradivo iz katerega se da približno ugotoviti stevilčno konzistenco slovenske °2- furlanske manjšine. “Podčrtal sem tudi”, je izjavil Brandolin, je to poizvedovanje povsem neutemeljeno in je treba seznaniti vlado, da ne morejo pri porazdelili sredstev upoštevati teh podatkov”. Povsem drugačno je bilo obnašanje videmskega župana Cecotti-Ja> ki je (sicer kot Brandolin) član tehničnega odbora za zakon 482 Pri predsedstvu vlade, v katerem zastopa prav občinske uprave. Po JDegovem gre za povsem norma-en postopek, saj mora država do-ociti, koliko sredstev iz zakona J|aj gre deželi Furlaniji-Juljiski rajini. Izbran je bil zato kriterji, P° katerem naj bi določili financi- ranje na osnovi števila prebivalcev dežele v sorazmerju s številom pripadnikov manjšin. Kar se občine Videm tiče je vsekakor Cecotti rešil problem pri izvoru, saj je izjavil, da vsi prebivalci govorijo furlansko. “Pobuda je protiustavna”. Nima dvomov o tem univerzitetna profesorica na univerzi v Parmi in izvedenka na področju manjšinskega prava prof. Valeria Piergi-gli. Za videmski škofijski tednik La vita cattolica je izjavila, da “iz več razlogov, ki temeljijo na ustavi, na zaščitnem zakonu, na pravnih normah o ljudskem štetju” bi zavrnila zahtevo, naj se izjavi o številčni moči manjšin. “Pravilno je že odgovorila vaša dežela, ki je posredovala podatek o številu prebivalcev vseh občin, kjer so naseljene manjšine” je dodala. “Vse kar bi več od tega dodali bi kršilo načelo o nediskriminaciji, ki je ustavno načelo”.(jn) D circolo “Naše vasi” si presenta anche in rete Il circolo culturale Naše vasi, guidato da Gino Cormons, ha decisamente dato un nuovo impulso alla vita culturale ed associativa di Taipana con diverse iniziative volte da un lato a favorire l’aggregazione tra le persone e dall’altra a valorizzare il patrimonio culturale e linguistico sloveno locale e promuoverne lo sviluppo. Ma non solo. Com’è noto oltre a valorizzare lo sloveno parlato in casa sono numerose le persone che seguono il corso di lingua slovena condotto dal prof. Guglielmo Cerno che nelle sue lezioni parte dal dialetto locale per arrivare alla lingua. Le lezioni ormai stanno volgendo al termine e venerdì 14 giugno ci sarà l’incontro di fine anno nel bar “Alla posta” di Taipana a cui parteciperà anche il gruppo Beneške korenine. Chiunque ad ogni modo può avvicinarsi al circolo Naše vasi tramite internet. Infatti l’associazione ha un proprio sito con un indirizzo un po’ lungo, ma che merita veramente di essere visitato. digilander.iol.it/barbaraB73/nasevasi/intro.htm. Un modo veloce per conoscere le finalità e le attività del circolo, gli appuntamenti, ma anche per apprezzare gli splendidi panorami di Taipana nelle belle foto di Maurizio Buttazzoni. Più informazioni per il visitatore La prò loco Val Resia, da martedì 4 giugno, ha un punto di informazione turistica presso la sede-centro visite del parco delle Prealpi Giulie. Vista la sempre maggiore richiesta, la prò loco ha ritenuto opportuno attivare in forma continuativa questo servizio. Anche quest’anno l’ufficio si propone di sostenere le associazioni locali ed allo stesso tempo garantire un servizio di informazione ed accoglienza turistica al visitatore, promuovere la valle e tutte le manifestazioni estive. Gli orari: ogni giorno escluso il lunedì, compresi i festivi dalle ore 9 alle 13. (Tel. e fax 0433/53353). Četrtek, 6. junija 2002 Volley, S. Leonardo vittoriosa Anche quest’anno si è concluso il campionato di pallavolo per le ragazze dell’Under 15 della Polisportiva San Leonardo. Dopo gli insuccessi ottenuti nel campionato ufficiale indetto dalla FIPAV, che non si è concluso al meglio delle prestazioni, le giovani ragazze si sono rifatte conquistando la vetta della classifica del campionato primaverile. Per Elena, Michela, Alessandra, Isabella, Francesca ed Arabella è stata una vera e propria occasione per riscattarsi e di- mostrare di che pasta sono fatte! Giocando al meglio delle proprie possibilità, queste ragazze hanno tirato fuori tutta la grinta ed il coraggio, riscoprendo il piacere della vittoria portando a casa dodici punti ed aggiudicandosi il primo posto. Con questa inaspettata vittoria hanno arrestato l’entusiasmante cammino delle squadre di Majano, Tavagnacco e Rea-na del Rojale. Con la conclusione degli allenamenti, tutte le ragazze colgono l’occasione per ringrazia- re l’instancabile presidente Ettore Crucil, che non ha mai abbandonato il sogno di questa piccola squadra, l’allenatrice E-lena Lesa, che con la sua calma e simpatia ha sempre assicurato un buon sostegno morale anche nei momenti difficili, e Pier-gianni Coceano, che con la sua fermezza e risolutezza ha sempre mantenuto l’ordine. Grazie a tutti per avere realizzato questo bel sogno, e si spera di rincontrarsi il prossimo anno! A tutti i migliori auguri di buone vacanze!!! In vista del prossimo campionato le squadre valligiane confermano gli allenatori uscenti Panchine, nessun movimento Rimangono Degrassi alla Valnatisone, Moricchi alla Savognese e Zambelli all’Audace - Gli Juniores riavranno il mister Baulini, Chiarandini guiderà Allievi ed Esordienti - Scelta da definire per i Giovanissimi Di corsa al “Beneške doline tour” h del Nats?° ..siquws j. ' •' *j ■ 3 v >?.1 £ • •: Organizzata dal GSL Audace di S. Leonardo, domenica 30 giugno si correrà la manifestazione podistica non competitiva "Beneške doline tour”. Due i percorsi a disposizione degli appassionati. Il primo di 7 km. con partenza ed arrivo presso il campo sportivo di Merso di Sopra toccherà, nel suo percorso, le località di Altana, Seuza e Iessegna, con un posto di ristoro. Nel secondo itinerario di 13 km. si prevede il passaggio ad Altana, quindi si toccherà la località di Castelmonte per scendere verso Picon. Lungo il percorso sono previsti 2 posti di ristoro. Le partenze sono previste dalle ore 9 alle 10. La conclusione, all’arrivo dell’ultimo concorrente, dovrà avvenire entro le 13. Alle ore 12 ci saranno le premiazioni. Coppe e targhe saranno consegnate ai gruppi presenti con almeno 15 iscritti e alla famiglia più numerosa mentre il trofeo della Banca di Credito Cooperativo di Manzano andrà al gruppo più numeroso. Le iscrizioni si ricevono sul luogo di partenza. Il contributo di partecipazione con riconoscimento sarà di 5 euro, senza riconoscimenti di 2 euro. Ai partecipanti con quota intera sarà consegnata una T-Shirt. Prva tekma Slovenije na nogometskem svetovnem prvenstvu Proti Španiji je Katančeva ekipa rahlo razočarala svoje navijače Audace, un fine settimana con la “Festa deDo sport” Sabato 29 e domenica 30 giugno presso il campo sportivo di Merso superiore l’Audace di S. Leonardo organizza la “Festa dello sport”. Il programma prevede per le 14 di sabato la fase eliminatoria del torneo di calcio a sette. Alle 16 le eliminatorie del calcetto a cinque per Pulcini. Domenica alle 10.30 inizierà la fase finale del torneo di calcio ed alle 16 quella di calcetto. Alle 19 si giocheranno le finali. Per informazioni ed iscrizioni al torneo di calcio a sette telefonare a Fabrizio Vogrig (333-2764649) e Claudio Duriavig (339-7599105). Španija : Slovenija 3:1 “Nisem razočaran, po igri nismo veliko zaostajali, igralcem nimam Cesa očitati!”, je takoj po konCani tekmi poraz svoje ekipe zelo “športno” komentiral trener slovenske reprezentance SreCko Katanec. Podobno je bilo tudi mnenje španskega selektorja in torej zmagovalca Camacha, ki je po tekmi izjavil, da bodo imeli naslednji nasprotniki s slovensko reprezentanco še težko delo. S 3:1 za Spance se je tako zaključila dolgo pričakovana premiera slovenske nogometne reprezentance na Svetovnem prvenstvu v Gvangdžu (Japonska). Katančeva ekipa je sicer svoje navijače rahlo razočarala, saj se je predstavila nekoliko neuglašena in z velikimi nihanji. Do finiša prvega polčasa so slo- venski nogometaši še kar dobro držali. Se tik pred odmorom je bila za Slovence odlična iztočnica za drugi polCas. Vendar so si Spanci kmalu ustvarili prednost z indvidualnimi potezami, medtem ko v slovenski enajsterici ni bilo pravega navidha. Slovenska reprezentanca je tako postala nevarnejša šele z vstopom Ačimoviča in CimerotiCa, ko je gol slednjega dvignil moralo slovenskemu moštvu in preplašil Spance. Vse je kazalo še na možnost izenačenja, ko pa je slovensko ofenzivo prekinila zelo dvomljivo prisojena enajstmetrovka. S 3:1 le nekaj minut pred koncem je bilo vseh slovenskih upanj konec. Za Slovenijo je še vedno dosegljiv drugi krog SP pod pogojem, da v soboto premagajo Južno Afriko, nakar bi v tekmi s Paragvajem zadostovalo že izenačenje, (igb) Sono iniziate le manovre delle nostre squadre per la prossima stagione calcistica che inizierà a settembre. La Valnatisone ha confermato alla guida della squadra maggiore, che giocherà nel campionato di Prima categoria, Fulvio Degrassi. Per la formazione degli Juniores, che disputerà il campionato regionale, c’è la seconda riconferma per il mister Claudio Baulini che ha portato, nella stagione appena conclusa, alla vittoria del campionato ed al titolo di vicecampioni regionali. La terza riconferma riguarda il tecnico Renzo Chiarandini che guiderà due formazioni: Allievi ed Esordienti. Lascia infatti le Valli Nereo Vida che negli ultimi due anni ha allenato gli Esordienti. Nel “torneo Burello”, giocato nell’ultimo weekend ad Udine, gli Esordienti della Valnatisone hanno ottenuto il settimo posto. Tre sconfitte e due vittorie per i sanpietrini, queste ultime entrambe contro il Reai Fe-letto (4-0 e 6-0). Rimangono ancora da definire la partecipazione, l’organico della squadra e la scelta dell’allenatore della compagine dei Giovanissimi. Il calcio giocato ha visto il passaggio alla fina- lissima del “trofeo Budai” del Nimis ai danni della Valnatisone. Sabato 8 alle 15 al Polisportivo di S. Pietro c’è in programma la tradizionale sfida dirigenti/genitori e ragazzi. Al termine di questa gara inizierà il torneo Over 35 valido per l’assegnazione del “4° Memorial Angelo Specogna” seguito dall’intitolazione del polisportivo comunale al presidente sanpietrino. Sabato 8 e domenica 9 giugno ultimi spiccioli per i Pulcini dell’Audace che giocheranno nel torneo di Premariacco al quale parteciperanno con due squadre, l’Àudace/A e l’Audace/B. L’osteria al Colovrat sarà impegnata sabato 8, alle 19.15, nella Supercoppa a Torsa di Pocenia Per concludere, ricordiamo che domenica 9 alle o-re 15 a Tribil Superiore saranno inaugurati i nuovi spogliatoi e l’impianto di calcetto. Alle 16 seguirà il triangolare di calcetto tra tre formazioni composte da giovani calciatori della categoria Juniores. Per quanto riguarda le altre due società valligiane registriamo le conferme alla guida tecnica dell’Audace di Ludovico Zambelli e della Savognese di Bruno Moricchi. Paolo Caffi A Fagagna la staffetta “Ventiquattro x un’ora” Ci saranno anche alcuni atleti valligiani tra i protagonisti della 178 edizione della staffetta a squadre “Ventiquattro x un’ora”, valida come 6° memorial Paolo Quagliaro, che si correrà presso il polisportivo di Fagagna dalle 16 di sabato 8 giugno alle 16 del giorno seguente. Si tratta di una manifestazione di atletica su pista per squadre formate da 24 persone, ognuna delle quali correrà o camminerà per un’ora, allo scadere della quale avverrà il cambio. MOJ TATA JE DOPAR SCOSTAR snoLLsnoLLštvA, se PREviL.m\mi. Veseu rojstni dan draga mama an nona An klient je Su v mesnico an je zagledu ’no tablo, kjer je bluo napisano, de predajajo jerebične klobasice, an Se zlo dobar kup. Ra-doviedni klient je po-viedu mesarju, de tiste klobasice na morejo bit takuo dobar kup, ker jerebice so drage. - Ja, ja, imate ražon - je poviedu mesar - za glih reč zmieSam nomalo prašečega mesa... - Mi se je zdielo, de muore bit kiek tajšne-ga. Pa poviejte mi, na kero miero? - Pu an pu: adno prase an adno jerebico, adno prase, an adno jerebico....! *** An klient je šu tu butigo an je naročiu: - Nardite mi an panin z drekam! Gospodar ga j’ debelo pogledu an ga popraSu: - Al ložemo tudi adno čebulco? - Oh ne, mi veder- va dih (alito)! *** An klient je videu napisano na tergovini: “Runamo vsake sort kruhelcu, paninu”. Je Su notar an je naročiu an kruhek s slonam, z elefantam! - S kuom? - je vpraSu prečudvan prodajalec. - Če runata vsake sorte kruhelku, ložite mi ’no fleto slona tu an panin kruha. Predajalec nje uagu reč, de ga niemajo, za-tuo je Su vprašat gospodarja, ka’ naj bi naredu. - Reci mu, kar češ, pošjajga proč na kaj-Sno vižo. - Alora, al bo tel panin? - je začeu go-demjat klient. Predajalec mu se j’ parbližu an po tiho mu poviedu: - Je jau muoj ga-spodar, de za adno fleto na bo načenju slona.... Perinac je šu v mle-karinco: - Dajte mi an kilo mlieka za dobruoto. - Na zamier mi - je poviedu mlekar - mlieka se na predaja na kilo! - Ah ne? Alora dajte mi ga an metro! Olà, an Luigia Chia-bai je počaso počaso partapala do osamdeset liet! Dopunla jih je v sri-edo 29. maja an za telo parložnost so se okuole nje zbrale hčere Fiorella an Albina, zeta Renzo an Edoardo, navuodi Tiziana an Andrea an vsi tisti, ki jo imajo radi. Jih ima osamdeset ja, tuole pa samuo na osebni izkaznici (carta d’identità), saj v življenju se obnaša ku de bi jim imiela na pu. Usadila je kompier, lepuo skarbi za vart an za hišo an kuo bi moglo bit drogač, saj nje mama je bla Verzina Cebajova, ki je umarla, kar je imiela 102 liet an nie bla nikdar vidla Spitala v nje življenju. Vigja, takuo jo kličejo po domače, je puno liet preživiela v Belgiji, potlè se je vamila damu an sla živet v Gniduco, Ceh Zefovim, odkod je biu doma nje mož. Doma ji nie dug čas, saj ta par nji žive hči Forella an zet Renzo, pogostu parhaja tudi Albina z nje družino, navuoda Tiziana z možam Robertam an takuo cajt ji lepuo an v mieru teče napri. Draga Vigja, Se an-krat vam vse narbuojše željo vaši te dragi, de bi se takuo dobro daržala še puno puno liet. Vse'narbuojše vam želmo tudi mi od Novega Matajurja. Parvo je parnesla čičico, seda pa puobčja Par Mašerah ^ ČEDAD Marsin - Čedad Gianni an Silvia sta se oZenila Kajšan liep senjam je biu za poroko mladega pa-ra> ki se je oženu v saboto junija v Cedade, v cier-kvi svetega Martina, tista bePa cierku tan na Zluodjo-Vem muostu! Noviča sta Gianni Zorza - Kaponove })iše iz Marsina an Silvia Tomat iz Čedada. Gianni, ki je živeu z nje-§a družino v Belgiji, se je kako lieto od tegà vamu v r°jstne kraje mame an tata an živeu par noni. Tle je zapoznu puno judi an med njimi tudi Silvio, ki je seda ratala njega Zena. Mladi par bo živeu v Usnjem, kjer sta napravla n°vo hišo. Njim želmo vse dobre v življenju. Mse najboljše jim želi udi Planinska družina Be-«ecije. za poviedat velike reči. Saldu parpravjen za podučit, konsiljat, je biu zaries an velik človek an kot taj-šan ostane za nimar v našim sarcu. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v torak 3. junija popudan v Topoluovem, kjer bo počivu v domačem britofu. Puno vasnjanu an parjatelju se je zbralo za mu dat zadnji pozdrav. Venčna luč naj mu svi-eti. Njega družina an vsi, ki so ga imiel radi PODBONESEC Spietar - Ruonac Zapustila nas je Edda Mucig Smo ostal brez besied, kar smo zaviedel, de nas je zapustila Edda Mucig. Edda se je rodila v Ru-oncu, v Uodnjaku, 71 liet od tegà. Dielo jo je pejalo proč od duoma, kar se je vamila damu je preživiela nomalo liet go par Černečah, kjer nje brat Giuseppe Mucig, je biu za duhovnika. Potlè, kar gaspuod Mucig je šu v Laške, Edda je šla živet v Spietar s sestro Pasqualino, ki se je bla medtem vamila taz Kanade. Edda je bla pru barka žena, nimar parpravjena dat ‘no roko, se nie nikdat uta-knila v življenje drugih če ne za narest dobre. Takuo se jo zmislejo v Sriednjem an tudi v Spietre. Manjkala bo zaries vsiem tistim, ki so imiel parložnost jo spoznat. Veliko praznino je pustila v družini, sestri, bratram, navuodam, pranavuodam an drugi žlahti, pru takuo tistim, ki so živiel blizu nje. Hitra smart jo je ukradla v saboto 1. junija popudan, zadnji pozdrav pa smo ji ga dali v pandiejak 3. junija v Ruoncu. Počivala bo blizu nje te dragih an bratra ga- spuoda Giuseppe, ki je za-pustu tel sviet deset miescu od tega. Naj v miem počiva. SPETER Spietar - Padova Žalostna novica V Padovi, kjer je živie-la njega družina, je zavojo hude boliezni umaru Luciano Amodei. Luciano je biu iz Spietra. Ku puno drugih je biu zavojo diela šu proč, pa vsaki krat, ki je mu, se je tle vraču. Tle je preživeu puno miescu an tele zadnje lieta, dokjer ga nie boliezan začela huduo maltrat. Na telim svietu je v žalost zapustu hčere Federico an Luciano, brata Pao-» la, kunjade, navuode an vso drugo Zlahto. Pogrebna maša za Luciana je bila v Padovi, venčni mier pa bo počivu v Spietre. plujejo štorklje Federico ima malo dni, še an miesac ne, saj se je rodiu na 14. maja, pa se zna že lepuo parstavt pred fotografsko makino an tisti, ki so imiel srečo ga videt pravejo tudi, de zna lepuo cabat, ku njega tata (na stu-ojta študierat slavo, tata ca-ba balon!). Tel poberin je an Mašerovac “al 100 per 100”, ku mama Vilma Massera, - Ručkina an tata Roberto Secli - Suoku, ki živta du Cedade samuo “pro forma”, saj sta nimar v njih rojstni vasi. Federico je njih parvi otrok, pa pari, de čejo nardit celo škua-dro. Mi se tro-štamo, de bo takuo! Federico je pravo veseje za none Tonino Su-okova an Irmo Ručkino, za tete an strice, za kužine an za vse Maše-ruce, ki na videjo ure, de mali Federico bo z njega glasam an s skakanjam ve-seliu življenje v teli liepi vasi v sauonjskem kamunu. Dragi Federico, rasi zdrav an srečan ti vsi iz sarca želmo. GRMEK Topolove Zbuogam Pepo Parvega junija nas je v Topoluovem za nimar zapustu Giuseppe Loszach -Pepo Mohuolnu. Imeu je 82 liet. Po tihu je preživeu soje življenje, pa tu našim sarcu je pustu veliko praznino. Naš Pepo je biu človek od malo besied, pa kar je spreguoriu je bluo četrtek, 6. junija 2002 Na hišni stieni otroški spomini Angela Sibau - Jakopetova iz Ješi-čega, kar je bla minena, za iti v Suolo je vsaki dan pasala blizu adne hiše, kjer je živeu an suoštar. Se šele zmi-sle, kajšan je biu tist “tuk tuk”, kar suoštar je tuku cvekiče na podplate šuolnu za jih potapljat... tist “šum” ji je dielu družbo lieta an lieta... Angela je zrasla, se je lepuo vešu-olala, an seda je miedih v videmskem Spitale (vice primario oncologico), je preživiela puno stvari, pa tist “tuk tuk” ji je ostu an takuo, kar tista hiša v Ješičjah je ostala prazna, ona jo je kupila an jo lepuo postrojila. Na stie-no pa je napisala, kar videta na fotografiji... takuo je tudi dokazala, ne samuo, de otroški spomini ostanejo za nimar v sarcu, pa tudi, ki dost je navezana na našo majhano zemljico. Četrtek, 6. junija 2002 8 Priet ku vsak puode napri po svoji poti Smo kupe preživiel osam liet našega življenja na dvojezični Suoli, an potlè še tri pa na sriednji Suoli v Spietre. Tle so se nam parložli še drugi parja-telji. Tri lieta kupe v Suoli, kjer smo se potil, trudil, tresli (kar smo se bal, de bo interogacjon), pa tudi smejal, sanjal, pisal (biljetine med nam!)... An seda, ki smo zrasli an imamo že šti-emajst liet, vsak puode po svoji pot. Kajšan puode študjat v Čedad, kajšan ostane tle v Spietre... se bomo še videli, pa nikdar vic ku seda, ki smo kupe vsak dan, vsaki božji dan... Za se lepuo pozdravit smo študieral narest kieki zaries posebnega... an takuo, “tin”, kajšnemu paršlo v glavo, de gor na Matajure je liepa koCa od Planinske družine Benečije..„ “Oh, bi mogli iti gor ‘no saboto an nediejo, spat (?) gorè an praznovat dva dni!”... An takuo v saboto 18. maja, že ob treh popudan • •• smo se ušafal par Pelizze an od tu, nabasani ku muš smo šli gor daj do koCe. Kar smo paršli gor je začela prava fešta. Je bluo lepuo, an kuo so ble pridne tiste mame (Paola an Daniela), ki so nas muorle varvat, pa ki so za-parle dno uoC, uha an usta! Na stuojta nas vprašat, Ce smo spal, Ce smo se veselil, Ce, Ce.... vemo samuo, de smo preživiel dva lepa dneva, ki nam ostanejo za ni-mar v spomin, s troštam.... de jih preživemo še kake take. An škoda, za tiste, ki nieso mogli prit za nam. A conclusione di otto anni di fatiche scolastiche alla bilingue e di altri tre alle medie (dove si sono aggiunti a noi altri compagni provenienti da altre scuole elementari), a fine giugno le nostre strade si divideranno. C’è chi andrà a scuola a Cividale o Udine, chi si fermerà a San Pietro. Certo è che, anche se ci incontreremo, non 1 sarà più come ora. Per questo abbiamo pensato che e-ra il caso di organizzare qualche cosa di speciale per salutarci. E così ci siamo dati appuntamento al rifugio della Planinska družina Benečije sul Matajur. Con due mamme (Paola e Daniela, più un’altra Daniela) a farci “da guardia” (ma dobbiamo dire che si sono comportate molto bene, nel senso che hanno chiuso un occhio, tappato le orecchie ed anche... la bocca), abbiamo trascorso un sabato pomeriggio ed u-na domenica da “sballo”. Non chiedeteci se abbiamo dormito, mangiato, festeg- giato, cantato, giocato, ballato.... vi risponderemo soltanto che sono stati due giorni speciali che ricorde- remo per sempre... e peccato per i nostri compagni di classe che non hanno potuto raggiungerci. r Sopra: l’unico prof, ad avere coraggio a scendere nella “tana del lupo" è stato Donato Cernoia. Bravissimo! Nelle altre due foto: “thè day after” novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR axl Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.1. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28192 Naročnina-Abbona mento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski pošti); 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Zro raCun SDK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Včlanjen v USPI Associato alTUSPI Planinska družina Benečije vabi planince na Srečanje planincev, ki bo v nedeljo 9. junija na Vršiču Odhod iz Spetra (Albergo Belvedere) ob 7.00 uri. TELEFRIULI vsako saboto ob 18.00 uri TV PRIMORKA pregled tedna: novice, reportaže, intervjuji... seveda, po slovensko Planinska družina Benečije išče za kočo na Matajure diatonično ramoniko (tisto, na batone), seveda po ugodni ceni! Tel. 0432/727631 (Igor), 0432/726182 (Silvio) VENDESI a San Pietro al Natisone appartamento bicamere, biservizi, cucina, sala, ripostiglio, garage, cantina e orto. Tel. 347/9739432 VENDESI casa fondovalle (Merso superiore) da ristrutturare. Se interessati telefonare allo 0432/723124 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 8. DO 14. JUNUA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 Mojmag tel. 722381 Umik: od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetrìcia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11., 12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*. 15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05 Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*. 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*, 15.26,16.40, 17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. ' samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče..0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izse|jenoev...73223l Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727553