Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 17. januar‘a 1936 Štev. 12. Leto Xli. (X8X.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tc!. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 99 •JUTRA 99 Beograd — Berlin Znano je, da se je Goethe zelo za-nhnal za naš narod in za našo zemljo, ^tetheju je sledil po presledku sto let ^rUpp in ustvaril Zenico v današnjem °bsegu in pomenu. Zadnjih pet let od ^32 pa do današnjega dne smo doživeli žanimiv razvoj gospodarskih odnošajev, t saj se je naš izvoz v Nemčijo od leta I932, ko je izkazoval skupno 345 milijonov dinarjev, dvignil v letu 1936 na eno ^Hijardo in 39 milijonov dinarjev, dočim 5aže bilanca 11 mesecev 1937 milijardo 111192 milijonov vrednosti izvoženega bla-p- To pomeni, da je četrtina našega celotnega izvoza usmerjena v Nemčijo in ^a prehaja ta četrtina že skoro v tretjino. Potovanje dr. Stojadlnoviča v Berlin 5* namenjeno temu, da bi prineslo kak-^1]e senzacije. Obveznosti, ki jih ima Jugoslavija do svojih zaveznikov, ostanejo. Gornji razvoj gospodarskih odnošajev pa fazširja prijateljstvo in ga dopolnjuje, ta- ■ *> da se čutijo ob sedanjem potovanju Predsednika naše vlade v Berlinu topli odmevi tudi z nemške strani, saj je bil sPrejem dr. Stojadinoviča v Berlinu globoko prisrčen in saj je preko 2000 nemških listov posvetilo tople besede Jugo- I Flaviji, njenemu mlademu kralju, vzvišenemu kraljevskemu domu in oni ideji, v katere znamenju je prispel dr. Stojadino-; vič v središče političnega, gospodarskega in kulturnega odločanja nemškega naroda. Dr. Stojadinovič si je v teku svojega dosedanjega bivanja v Berlinu ogledal znamenito tempelhofovsko letališče. Včeraj je bil gost ministrskega predsednika žene ral a Goringa na njegovem posestvu y K a r i n h a 11 u, kjer sta Goring in Stojadinovič razpravljala o vseh perečih vPrašanjih, ki zadevata razmerje med cbema državama. Na slavnostnem obe-v Kariinhallu je v prisrčni zdravici Spregovoril najpreje Goring, ki je dejal, ^a ostane zanj ter ves nemški narod n~-®°zaben vzvišeni lik velikega pokojnega kralja Aleksandra Ujedinitelja. Prav tako ^ zame nepozabna, tako je nadaljeval Goring svoja izvajanja, tudi tista ura, ko Seni kot zastopnik svojega vodje globoko P°trt stal poleg njegovega mrtvaškega °dra. Na svoji poti skozi srce Jugoslavije Seni sam doživel in videl Šutnadijo, gne-2(fo ponosnega kraljevskega rodif Kara-^Krdjevičev. Bil sem tudi v Črni gori in lla divnih obalah Jadrana. Znane so mi ^oralne sile in vojaško zadržanje Jugoslavije. Ekscelenca, v tem smislu je nabijeva! Goring svoje besede naslavljajoč na dr. Stojadinoviča, boste našli se-tukaj v Nemčiji svoboden in za obram J*0 pripravljen narod, združen v vroči Iju-,,esni in neomajnem zaupanju do voditelj ki je ta narod povedel iz globoke no-| na vrhove. Ta tretja država odpira široko in prisrčno, svoja vrata pred vami. V^morkoli boste prišli, povsod boste na-S najjačje simpatije nemškega naroda. °vsod boste našli nemško prijateljstvo, '^goslavije ne ločijo od Nemčije nikaka ®°litična, gospodarska, kulturna ali teri °rialna nasprotstva. Potem, ko je general Goring napil na srečo N}. Vel. kralja Petra H., Nj. kr. V>s. Reza namestnika Pavla in na osebno sfečo dr Stojadinoviča in njegove gospe *°tfrdge," je spregovoril dr. S t o j a d i n o-v.jč. ki ie dejal, da prihaja prvič v Nem-'■‘lo kot ministrski predsednik .lugosla-v'-’e, da pa ie že iz časov svoje mladosti °br0 poznal Nemičjo. ki jo je že takrat ^nii. Ce kqt državnik verujem v tesnei-^delovanje z i:emško državo, sma-ani resnično, da je to opravičeno, ker 1 kolikokrat je bil naš narod usodno Leon Blum skuša sestaviti razširjeno levičarsko vlado PARIZ. 17. januarja. Po Bonnetovem neuspehu je dob'l mandat za sestavo nove vlad. Leon Blum. ki je o svojih načrtih takoj poročal pred voditelji socialistične stranke. Zatem se ie posvetoval s svojimi strankarskimi nrijatelji in se doznava, da bo v teku današnjega dne padla odločitev. Leon Blum namerava razš'riti viado ljudske fronte. Hiltoltstiik sovietsiUh m$dmi »LONDON, 17. januarja. Veliko senzacijo je zbudila v tukajšnjih političnih krogih vest iz Moskve, da je svet ljudskih komisarjev sklenil, da se začasno ustavi vsako izplačevanje obvez naprain Italiji. Trgovskim zastopnikom sovjetske Rusije v Italiji se naroča, da se plačila v okviru že obstoječih ali pa morebiti po objavi tega sklepa nastalih novih obveznosti napram italijanskim bankam in tvrdkam začasno izvršujejo v državni anki sovjetske Rusije na specialne obligacijske račune, ki se Lodo v to svrlio otvorili pri državni banki. Bo nadaljnjega pa se ne smejo vršiti iz naslova teh računov ni-kakšna izplačila. CUmd&hm 'm ie Iftdmt se LONDON, 17. januarja. Tukaj se vršijo! zahtevajo od angleške vlade ustrezno Nič razburjenja »Del. politika« piše v štev. 5: »Le ne razburjajte se! Ugotovili smo samo dejstvo, da so škofi in duhovniki na mani-festačen način priznali načela italijanskega režima. — Nas to nič ne razburja, ker vemo, da klerikalizem prvič soglaša s to vrsto režimov in drugič, ker zgodovina kaže, da klerikalizem, da sam sebe zaščiti, služi vsakemu režimu, ki ga le hoče. Tako je bilo od preganjanja kristjanov dalje vedno iti sicer neglede na kulturne in socialne razmere in zahteve narodov. Ce je »Slovenec« tako političen ali nekoliko sramežljiv, če se to odkrito pove, je druga stvar. Ali ne mara, da bi javnost vedelo o tem, ker ne ve, kaj prinese bodočnost? List omenja tudi Španijo. Kakšen siromak je španski narod bil pod klerikalnim režimom, ve vsakdo in tudi zgodovina piše mnogo o tem.« pogajanja med predsednikom britanske vlade Chamberlainom in irskim voditeljem De Valero. Gre za odnos svobodne in samostojne Irske do Anglije, oziroma do svetovnega britanskega imperija. Irci formulo, ki naj bi priznala edinstvo in enotnost severne in južne Irske. Vsako odmikanje od tega priznaj bi pomenilo prelom pogajanj med Londonom in Dublinom. Jttftem se pofejoje 6e ® mm kU&iska doda TOKIO, 17. januarja. Sedaj so bili objavljeni sklepi mikadove konference. Navaja se, da noče japonska vlada nikakšnih pogajanj s sedanjo kitajsko vlado, ampak le z novo kitajsko vlado, ki bi bila v pri- jateljskem razmerju do Tokia in ki naj ustvari : Kitajsko, katere suverenost bi ostala nedotaknjena. Iz japonskega glavnega stana se doznava, da so japonske čete zavzele Kiačau. y USA ie ueiika taafat‘ieuje VVASHINGTON, 17. januarja. V tukajšnjih krogih so zelo vznemirjeni radi gradnje dveh silno velikih japonskih vojnih ladij. Vodilni kro_£i zatrjujejo, da se tudi Združene države ameriške ne ’x>do prav nič ozirale na dosedanje obveznosti in da bodo gradile tudi nove ogromne vojne ladje, morebiti še večje kakor so nove japonske vojne ladje. V itatkUdmu. vsi STOCKHOLM, 17. januarja. Mezdno gibanje hotelskega in gostinskega osebja ie doseglo višek Bati se je, da se bodo pogajanja razbila in da bodo morali vse stockholmske hotele, restavracije, kavarne in gostilne zapreti. Gostinsko osebie je vse izprto. Tm41 &ai$sk& modi padtmmice VARŠAVA, 17. januarja. Službeno po-. Vliesingu v Nizozemski spuščena v morje ročajo, da je bila včeraj v ladjedelnici v | četrta poljska podmornica. Piemont V »Trg. listu« iitev. 7 beremo: »A kakšna razlika med tem političnim svetom danes in nekdaj. Včasih sama impulzivnost. ki je mlačneža spremenila čez noč v aktivnega nacionalnega delavca, danes pa izkušenost, ki aktivne nacionalne delavc*5 spreminja v poslovne ljudi. Včasih sam podnet k še večji in nesebični aktivnosti, danes služi vsa ta aktivnost tudi sebičnim ciljem. Beograd je pozabil, da je bil nekoč Piemont. Včasih je dajal Beograd ljudem novega ognja, danes jim g'j ubija, včasih je dvigal Beograd naše ljudi, danes jim jemlje polet. Včasih ie iz enega beograjskega Piemonta nastajala cela vrsti novih Pie-montov po vsem slovanskem jugu, danes ugasnejo še oni redki poskusi, da bi se kie začel novi Piemont, ker nima Beograd za to več smisla. In naša prestolnica ob izlivu Save ima tudi več ko dovolj vzrokov da to funkcijo vestno in dobro opravlja. Saj se stekajo v tej prestolnici danes že skoraj vse materialne dobrine iz vse države, a ne stekajo se zato, da bi tam usahnile, temveč da bi se oplojene vrnile nazaj in tam ustvarjale novo življenje in vzbujale nove sile. Naloga prestolnic ni samo ta, da jemljejo, temveč njih dolžnost je, da tudi dajejo, mnogo in 'Teliko, da s tem še povečajo svojo privlačnost.« vem prebudili iz stoletne teme, so bili Nemci oni, ki so prvi na svetu priznali našo narodno pesem in našo nacionalno stranko. Moj obisk v novi Nemčiji se tako veže na občutke v občudovanja nemškega naroda v«preteklosti. To čustvo občudovanja se je samo še ojačilo, ko sem od blirže spoznal veličastno gradbo nove Nemčije Adolfa Hitlerja. S tem, da je dr, ezan na vaš narod. Ko smo se Jugoslo- Stojadinovič ob koncu svoje zdravice dvignil čašo v blagor Adolfu Hitlerju za napredek nemškega naroda, na zdravje in srečo generala Goringa in njegove soproge, je bil program v Karinhallu zaključen. Oba državnika sta se sinoči vrnila v Berlin, kjer je bila slavnostna predstava v operi, nakar je sledila pozna večerja pri zunanjem ministru baronu Neurathu. na kateri so se takisto spregovorile važne in pomembne zdravice. Naš tujski promet »Slov. beseda« poroča v št .2: »Naš tujski promet. Po dveh slabih zimah je letos padlo dovolj snega v Sloveniji, tako, da so prišli smučarji na svoj račun. Prazniki so privedli vsled tega na tisoče smučarjev v naše planinske kraje. Človek bi mislil, da je mogla tudi železniška uprava opaziti padli sneg in sklepati iz tega na jačji promet, Kai še! Železniška uprava ni videla snega in ni tako rekoč ničesar pripravila. Vsi vlaki so bili zaradi tega prenapolnjeni tako, da so se liudje potili kakor v parni kopelji, ali pa so bili mrzli ko led. Cela vrsta vozov ni bila razsvetljena. Ljudje so se borili za vsak prostor in dasi je n. pr. vsak vlak stal na Jesenicah po uro in več, se ni nihče upal zapustiti svojega prostora, boječ’ se, da ga izgubi. Lačni in žejni so se potniki gnetli v temnih vagonih Vrhu tega ie imel vsak vlak ogromno zamu-do.« ' _________________ Ne pozabi naročnine! ■■■■■■■■■■■■■BI Posameznik nič, celota vse! Vzorno, vztrajno dalo Pivkove sokolske družine 555 sokolskih pripadnikov - Skoro četrt milijona premoženja — Sokolski dom nom v času Petrove petletke čim več Sobotni občni zbor sokolskega društva Maribor L, ki ga je poklical v življenje njegov prvi in nepozabni starosta pokojni dr. Ljud. Pivko, nam je živo izpričal, da stopa ta številna in agilna sokolska edinica neustrašno po začrtani poti, da se živahno udejstvuje na telovadnem, kulturnem in socialnem polju. Ta sokolska družina — Pivkova družina —, v kateri veje duh atamana in neustrašnega borca, oznanja v našem petem mestnem okraju sokolski evangelij vsem onim, ki so jim pri srcu kralj, država in narod. Pred 8 leti je bilo zasejano tu zdravo in •kleno sokolsko seme, ki je v toku let pognalo mogočne korenine, na katerih je zrastla današnja ponosna sokolska trdnjava. Potek letošnjega občnega zbora je doprinesel dokaz, da je ta sokolska edinica res prav vsa Pivkova in da bo ostala takšna tudi vnaprej, šaj je spomin nanj prepletal kot rdeča nit obliko in vsebino letošnjega bogatega obračuna. Članstvo, ki se je odzvalo pozivu svoje organizacije, je dodobra napolnilo prostorno telovadnico tukajšnje šole za rezervne oficirje. Iz ozadja telovadnice je blestela slika carzanskega junaka in Sokola Pivka. Letošnji občni zbor je ottvoril in vodil veren naslednik preminulega staroste br. Jože Mohorko, ki je neposredno po otvoritvi naslovil na prvega Sokola, prvega staroste SKJ, našega ljubljenega kralja Petra II. krepak sokolski zdravo, kateremu so se gromko pridružili vsi ostali navzoči. Po toplih pozdravnih besedah, naslovljenih na župnega delegata br. F. Preloga, poveljnika tuk. kole za rezervne oficirje g. podpolkovnika G a š č i č a Štefana, na oficirski in podoficirski zbor, na br. Ježa kot delegata radvanjske sokolske čete ter vse navzoče, je br. Mohorko v grobih obrisih orisal razgibano delo pretekle poslovne dobe. Brez šumnih prireditev se je društvo posvetilo intenzivnemu organizacijskemu ter telesnovzgojnemu delu in želo pri tem prav razveseljive uspehe. Društveni prosvetar br. Rudež Jože je prečital nato novoletno poslanico SKJ, nakar je društveni tajnik br. K1 o j č n i k Hinko predočil vse detajle administracije, ki je imela obilo posla. Društvo je v okviru svojega prireditvenega odbora priredilo med drugim tudi več lepo uspelih pešizletov. Zahvala za uspeh prireditev gre br. Sosiču ter njegovim sodelavcem in požrtvovalnim članicam. Da je bil prednjaški zbor Sokola Maribor I. v pretekli dobi razveseljivo aktiven, nam pričajo številke, ki jih je v svojem poročilu navajal vestni načelnik br. C i 1 e n-še k V i to. Društvo ima 8 telovadnih oddelkov. Člani, članice, naraščaj in deca beležijo skupen obisk po osebah in telovadnih urah 14.841, kar je za to društvo vsekakor rekordno število. Na župne tekme je bilo poslanih kar 6 kompletnih telovadnih vrst. Telovadeče članstvo se je živahno udejstvovalo v vseh‘panogah telesne vzgoje, telovadbi, odbojki, plavanju in smuku in prejelo za dosežene uspehe 130 diplom. Dcci bo v tem letu poklonjen nov prapor. Poročilo br. Falka nam priča o uspešnem udejstvovanju Sokolov v smuškem športu. Tudi prosvetno delo kljub raznim tažkočam (pomanjkanje primernih prostorov) ni mirovalo. Prosvetar br. J ože R u de ž je zastavil vse svoje moči v cilju čim večje poživitve prosvetnega dela. Društvena knjižnica šteje danes 352 raznih knjižnih del, lutkovni odsek, ki ga vodita brata Orešič A. in Šušteršič, je imel 11 lutkovnih predstav ob povprečnem obisku 120 otrok, dramatski kakor tudi godbeini odsek se pripravljata na poživljeno delo v bodoči sezoni. Br. Š e m e r 1 je odprl knjigo statistike, ki pravi, da se je v letu 1937 prijavilo 74, odjavilo pa 72 članov. Zaključno stanje je sledeče: članov 212, članke 64, moški naraščaj 52, ženski naraščaj 10, moška deca 73, ženska deca 112, skupno 553 sokolskih pripadnikov. Zadovoljivo in razveseljivo je bilo poročilo neumornega brata Sosiča. Br. Sosič je poročal o delu krožka za nabavo krojev (doslej je nabranih že okrog 3000 din), ki si je nadel nalogo, da nabavi čla- krojev. Poročal je nadalje tudi za gradbeni odsek, ki mora čim preje izvesti gradnjo Sokolskega doma Sokola Maribor I. v magdalenskem predmestju, ter o gospodarskem stanju društva, katerega skupno premoženje je medtem narastlo na 220371.90 d'n, vse pod devizo: posameznik nič, celota vse! Radvanjska četa, ki je priključena Sokolu I.. razvija lepo svojo delavnost. Marljivi blagajnik br. Matelič Ivan nas je seznanil s stanjem blagajne, ki izkazuje v preteklem letu din 83.937.25 prejemkov ter 58 tisoč 262.75 izdatkov, medtem ko je Pivkov sklad narastel na 25.317.25 din. Po br. Niku Vrablu predlagana razrešnica je bila soglasno sprejeta. Po poročilih društvenih funkcionarjev se je oglasil k besedi župni delegat br. Prelog Ferdo, ki je društvu čestital k tako lepim uspehom ter jih obenem pozval, da pridno pristopajo k novoustanovljeni sokolski Kreditni zadrugi, ker mora sokolsko delo preiti tudi na gospodarska področja. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja nova uprava: starosta Jože Mohorko, po-slovodeči podstarosta Karl Jakopec, II. podstarosta Jože Rudež, tajnik Hinko •Klojčnik, nam. tajnika Jože Reisman, prosvetar Rado Humar, blagajnik Ivan Matelič, nam. Franc Selinšek, načelnik Vite Cilenšek, podnačelnik I. Doro Cer-kvenič, podnačelnik II. Rajko Golob, načelnica Cveta Pivkova, podnačelnica I. Na stadionu SK Železničarja so se pričele včeraj popoldne tekme za Maverjev zimski pokal in je že prvo kolo prineslo •presenečenje. Srečanje med starima rivaloma ISSK Mariborom in SK Rapidom predstavlja izid, ki z njim mariborski športni krogi gotovo niso računali. Za tekme je vladalo včeraj naravnost idealno vreme in tudi zanimanje za prvo letošnjo nogometno prireditev je bilo dokaj veliko, tako da se je zbralo na stadionu ob Tržaški cesti do 700 gledalcev. Temperatura nad ničlo le spremenila igrišče v snežno kašo, vmes pa so bili pravcati »ribniki«, ki so onemogočali vsako premišljeno igro. Razumljivo je, da so se morali igralci prav pošteno potruditi in napeti vse sile, da so, sploh spravili žogo z mesta. Tako so včerajšnje tekme bolj nalikovale nogometnemu slalomu. V smislu žreba sta najpreje odigrala svojo tekmo SK Železničar SK Sla vi ja 11:1 (5:1) Tekma je bila v prvem polčasu radi ambicije Slavijašev zanimiva, v drugem polčasu pa je tekma nalikovala igri na en gol in je Železničar po mili volji zabijal gole. Železničar je postavil v polje pomlajeno moštvo, ki je predvajalo zadovoljivo igro. Igralcem Slavije se je poznalo pomanjkanje primernega zimskega treninga. Sodil je g. Bizjak. Nato sta nastopila SK Rapld : ISSK Maribor 2:2 (1:0) Začetek sta obe moštvi odigrali v zelo ostrem tempu, ki je v drugi polovici nekoliko pojenjal. Sicer pa je bila tekma ves čas zelo živahna, žalibog pa tudi prepletena z raznimi neprijaznostmi in incidenti, tako da je imel sodnik zlasti v drugem polčasu obilo dela, da je sproti pomirjeval razburjene duhove. Tekma gotovo ni navdušila ljubiteljev nogometnega športa. Če pojde tako naprej, bomo izgubili še ono publiko, ki do-sedaj poseča tekme. Incidenti sicer niso Roža Štokova, podnačelnica II. Greta Tu-rinova, gospodar Stane Sosič, namestnik I. Alojz Vatovec, namestnik II. Oskar Falk, statističar Franc Šemerl, pomočnica Jerica Selinškova, društveni zdravnik dr. Aleksander Daražilo, zapisnikarka Greta Turinova. Odborniki: Jože Zadnik, Jože Stranič, Ivan Orešič, dr. Ivan Gerkvenič Savo Drobnjakovih. Mio-drag Bimbašič, Marica Kranjčeva, namestniki Oskar Falk, Lojze Vatovec, Lojze Orešič, Anton Gros, Franjo Urbič. Marjan Bavčer, Anton Šušteršič, Jože Logar, revizorja Niko Vrabl in Franc Račič, namestnika Močnik in Logar. V častnem razsod'šču so: Jože Mohorko, Niko Vrabl, dr. Ivan Cerkvenih, dr. Aleksander Da-ražio, Marica Kranjčeva, namestniki dr. Krsto Cazafura, dr. Fran Stamol in Jože Rudež. Po volitvah je zbor odobril proračun za bodoče poslovno leto v višini din 58.200 prejemkov ter ravno toliko izdatkov. Ob zaključku lepo uspelega občnega zbora so zborujoči poslali pismene pozdrave ter zahvalo za dosedanjo naklo-njenst br. generalu Božu Putnikoviču, ministru vojske in mornarice ter prvemu podstarosti br. E. G a n g 1 u. Letošnji občni zbor Pivkove sokolske družine pomenja nov mejnik nadaljnjega še uspešnejšega sokolskega dela v tej naši podpohorski nacionalni postojanki po onih načrtih, ki jih je bil začrtal njen prvi in nepozabni starosta dr. Pivko. Zdra- bili težkega značaja, toda medsebojna obračunavanja ne spadajo na nogometna igrišča. Res je sicer, da je tekma trpela radi slabega sodnika, ki ni znal ostre igre v kali zatreti, toda igralci sami bi morali vendar upoštevati geslo »fair play«. Vprašanje glede naših sodnikov je z včerajšnjo tekmo postalo še bolj pereče in upamo da bodo merodajni faktorji storili vse, da se v bodoče takšne stvari ne bodo več ponovile. Nemogoč teren je včeraj najbolj oviral igralce ISSK Maribora, ki so navajeni predvajati precizno kombinacijsko igro. Spričo nemogočih tal pa je bil tak način igranja nemogoč in tako je enajstorica prišla ob glavno orožje. Kljub temu K moštvo zadovoljilo in bi po poteku igre sodeč tudi lahko zmagalo, če bi imeli napadalci več sreče. Rapid je postavil na polje borbeno moštvo, ki se je borilo z elanom in ambicijo. Moštvo je imelo zelo dobrega vratarja, ki je bravurozno branil marsikatero kočljivo zadevo in tako onemogočil nasprotniku zmago. Igra sama je bila v prvem polčasu precej izenačena, v drugem polčasu, zlasti proti koncu pa je prevladovalo moštvo ISSK Maribora. Goli so padli v 38. minuti prvega polčasa po Kreinerju. Isti igralec je tudi v 1. minuti drugega polčasa zvišal rezultat na 2:0 za Rapid, dočim sta bila za ISSK Maribor uspešna Miloš v 27. in Dušan v 39. minuti drugega polčasa. Ostale nogometne tekme Ljubljana: Gradjanski : Ljubljana 8:3 (4:1). Beograd: BSKJugoslavija 4:1 (2:0). Praga: Sparta:Wacker (Dunaj) 5:5, Slavija:Austria (Dunaj) 5:2. Luksemburg: Madžarska:Luksemburg 6:0. Tekma v smuku z vrha Pohorja v Pekre Agilni Studenški športni klub je priredil včeraj dopoldne tekmo v smuku in 'sicer ua progi Sv. Bolfvnk—Pekre. Tek- mere so bile zelo slabe, vendar so sel tekmovanja udeležili številni mojstri smuke. Tekmovali so v dveh disciplinah, in sicer seniorji in juniorji. Rezultati so bilfj naslednji: Seniorji: 1. Ladislav .Lešnik (S. S. Stu-| dence) 10:10, 2. Leopold Krajnčič (SK| Železničar) 12:08.04, 8. Anton Berlela (Žel.) 12:15, 4. Josip Heric (Žel.) 14:07.021 5. Škorjanc (S. S. Studence) 16:08.12, 6| Franc Rajh (Zel.) 16:38, 7. Herbert I lobe r (SSK) 22:11.04. Juniorji: 1. Jože Košir (Zel.) 12:20, Ernest Perše (S. S. Studence) 17:43.04, j .3. Jože Krasnik (Žel.) 18:24, 4. Pavel Fi-šinger (Žel.) 18:34. 5. Milan Černčičf (Žel.) 24:25.02. Po končanem tekmovanju so se zbrali tekmovalci in funkcionarji ter se je nato izvršila razdelitev lepih-nagrad. Pji&i&UkG' Lepo uspela konferenca 3NS v Beogradu V Beogradu se je včeraj dopoldne vršila v veliki dvorani češkoslovaškega doma zelo uspela konferenca JNS za mesto Beograd, Zemun in Pančevo. Konferenci so prisostvovali člani vodstva stranke ter vsi v Beogradu bivajoči narodni poslanci in senatorji. Zborovanje je otvoril predsednik glavnega odbora beograjske organizacije JNS g. Bogoljub Jevtič. Nato ie povzel besedo predsednik stranke J NS g. Peter Ž i v k o v i č, ki Je v obširnem govoru razpravljal o političnem Doložaju. Zatem je spregovoril podpredsednik senator g. Jo v o Banjanin, či- : gar obširen referat so poslušalci često prekinjali z viharnim odobravanjem. S a pozivom na nadaljnje, če tudi težko delo jj za cilje JNS, je g. Jevtič zaključil zborovanje. h titotega Beegtadct Gasilska slovesnost. Tuk. gasilsko društvo Ruše I. je imelo društveno slo- j vesnost, na kateri so bila razdeljena odlikovanja zaslužnim članom. Člani, ki sodelujejo pri društvu od ustanovitve ■ dalje, to je sedanji častni predsednik g. J Stani Tomaž, upokojeni učitelj, Alojz i Fras, Franc Repolusk in Franc Eigtner so prejeli iz rok župnega podstarešine g. Pfeifera, ki je imel ob tej priliki lep ; nagovor, zlato kolajno. Z isto kolajno je bil odlikovan tudi agilni član, g. Albin Eigner, ki deluje pri društvu nad 20 let. 1 Srebrne kolajne za 15letno delo, so prejeli Kac Ivan, sedanji društveni predsednik, Dolinšek Emerik, dolgoletni poveljnik čete, Šket Štefan in Janko Fridl. Bronaste kolajne za 10-letno delo so j prejeli gg. Ivan Knuplež, Julij Knpčič G j Ivan Korošec. Vsem odlikovalcem kakor tudi društvu iskrene čestitke. $6spodatske (tetežke 3.605 milijonov din za stanovanjske hiše v Beogradu. Gradbena delavnost v Beogradu je bila lani precej živahna. Tako je bilo zgrajenih 312 hiš v vrednosti 121.3 milijona din. leta 1936. pa 333 novih hiš v vrednosti 119.7 milijona din. Skupno je bil dobil Beograd lani 14.482 stanovanjskih prostorov. V 14 novih hišah je lift, v 16 pa centralna kurjava. j Večinoma so se gradila velika stanovanja, čeprav je pomanjkanje malih stanovanj še vedno veliko. Velike hiše so se zidale le v sredini mesta. Od 1. 1919 pa do konca 1. 1937 je bilo sezidanih v Beogradu stanovanjskih hiš za 3 milijarde 605 milijonov din. Javna in državna poslopja tu niso všteta. Za teh 3.605 milijonov je bilo sezidanih 6.958 hiš z 12.359 majhnimi in 10.358 velikimi stanovanji ter s 560 samskimi sobami. Na domačem trgu pšenice ni nobenih izprememb. Ponudbe ni. Mlini in vojni dobavitelji kažejo zanimanje, a ne dobivajo blaga. Cene so ostale neizpreme-njene: bačka po 175, banatska pa 170, srbajanska po 160 do 162, vse za va-gonsko blago. Prizadeva cena je še na-1 dalje 168 din, vlačilec Tisa. vo! »ItV »Ir Nogometni slalom SK Železničarja ISSK Maribor : SK Rapid samo remis - Velika zmaga SK Železničarja nad pobreško Slavijo kfy£}$mše m jMiš&e smke . Zbor mariborskih zgodovinarjev fviarijivo delo Zgodovinskega društva v Mariboru -letos bo v Mariboru kongres slovenskih zgodovinarjev » čitalnici tukajšnje šludijske knjižne so sc včeraj zbrali v prav lepem številu člani luk. Zgodovinskega dru-stva, da prisostvujejo letošnjemu letnemu obračunu. Zbor je. v odsotnosti obolelega predsed. dr. Kovačiča olvo-rii in vodil društveni podpredsednik ^pok. ravnatelj dr. .1 o s. T o m i n š e k. izvršenem činu pielele, s katerim ko zborujoči počaslili spomin v preteklem letu umrlih elanov, med njimi P°k. dr. Ljudevita Pivka, nadškofa Je-ffe, dr. Arnejca, prof. dr. A. Šešerka in drugih, je zborovodeči podpred-Sed. pozdravil zastopnika mestne občine mag. direktorja Rodoška, msgr Vrenja kol škofovega zastopnika, zastopnika Umetniškega kluba prof. Jiraka, Zaslopnika klasične gimnazije prof. Ko-Sa, zastopnika pol. oblasli dr. Trstenjaka, gospo general Maistrovo Lcr Zgodovinarja prof. dr. Žmavca. V svojem predsedniškem poročilu je dr. To- ■ ttiinšek podčrlal važno delo, ki ga opravlja Zgodovinsko društvo, ki zbira nialerijal' ler ga spravlja v primerno obliko. Lansko lelo je izdalo društvo obširen dr. Kovačičev zbornik in na ^ način najdoslojneje proslavilo 70-kHaico zaslužnega predsednika. Poleg j pednega izdajanja društvene revije ,.Časopis za zgodovino in narodopisje* je Viižno tudi zbiranje knjig ter ostalega pismenega in realnega materiala, ki so. zbira v banovinskem arhivu. Društveni lajnik prof. Baš je orisal v svojem kratkem, jedrnatem referatu listanje članstva, ki v Mariboru ni zadovoljivo, medlem ko je Ljutomer relativno najmočnejši. Mladi generaciji otežkočuje delo nepopolen stik z ostalimi kulturnimi ustanovami kakor tudi pomanjkanje primernih prostorov in ho intenzivnejše delo mogoče šele po 'selitvi v nove prostore v gradu. Mariborsko zgodovinsko društvo bo v tekočem letu v sporazumu z ostalimi °i'ffani::arii'uni organiziralo kongres zgodovinarjev v Društveno glasilo bo v pri- sl o v e n s k i h Mariboru hodnjih letih posvečalo vso skrb vsem panogam naše preteklosti in bo zlasti letošnje lelo v velikem obsegu posvečeno 20-letuici j ugaslo venskega Maribora. Is to tako se zbira gradivo iz prevratnih dni ter zgodovina narodnega prebujanja. Blagajnik Niko Vrabl je odprl blagajniške registre, iz katerih je razvidno, da je imelo društvo v preteklem letu din 101.375 prejemkov ter 101.620 din izdatkov. Zanimiva je postavka o stroških, s katerimi je zvezana izdaja dr. Kovačičevega zbornika, ki doseza vsoto 59.000 din. Po članu nadzornega odbora g. dr. T r s t e n j a-ka predlagana razrešnica je bila soglasno sprejela. Knjižničar, ravnatelj Gl as er Janko je prečital skrbno sestavljeno poročilo o stanju društvene knjižnice, ki je inkorporirana v študijsko knjižnico in ki beleži v pretekli poslovni dobi prirastek 506 zvezkov raznih publikacij. Knjižnice so se spomnili številni darovalci in obogatili s lem društveno knjižnico. Poročilo arhivarja prof. Baša izpričuje marljivo zbiranje zgodovinskih predmetov, starih listin in knjig, katerih zbirka se je z nakupom gornjegradskega arhiva znatno povečala. Vsa poročila so bila z odobravanjem vzela na znanje. Volitev letos ni bilo, pač pa so bili za računske preglednike v smislu društvenih pravil ponovno izvoljeni dosedanji pregledniki narodni poslanec dr. Jančič, ravnatelj dr. Heric ter šef policije dr. Trstenjak. Letošnji zbor je bil izredno dobro obiskan in sc v skrbno sestavljenih poročilih vseh društvenih funkcionarjev zrcali neumorno delovanje društvenega odbora v cilju čim doslbjnejše in čim manifcstanlnejše slike našega narodnega la ob meji. Kulturnega in zgodovinskega de- \t m. Smrtna kosa. V splošni bolnišnici sta Preminila 36 letni trgovski pomočnik Janko Prelog in 32 letni delavec Jernej Pristonik. Žalu jočim preostalim naše toplo sočutje! Brivcem. 1. februarja t. I. bo v vojašnici kralja Petra I. licitacija za oddajo brivnice. *si pogoji so razvidni v» pisarni komandanta A .dijaškega bataljona v omenjeni kasarni. Ljudska univerza. Danes v ponedeljek Predava o zelo aktualnem političnem problemu »Kako rešuje Čehoslovaška manj-sinsko vprašanje« g. prof. šedivy iz Maribora. Racija ... V noči na nedeljo je tukajšnja Policija izvršila obširno racijo, zlasti na Periferiji mesta, ter aretirala 14 oseb, ki se |>iso mogle izkazati, s čim se preživljajo, ^o perlustraciji na predstojništvu mestne Policije je bilo 5 oseb zopet izpuščenih na lobodo, dočim j i h je bilo 9 oseb pridržanih v zaporih. Med njimi rfo tatovi in drugi 'Umljivi elementi, ki jh policija že delj časa išče.' Zborovanje čebelarjev. V restavraciji Narodnega domu se je vršil včeraj popoldne redni letni občni zbor mariborske podružnice Slovenskega čebelarskega društva v Ljubljani, ki' ga je otvor.il in vodil podpredsednik ravnatelj g. Mastnak. Po uvodnih pozdravnih besedah se je g. Mastnak spomnil umrlega zaslužnega predsednika g. Lukmana, ..ato pa podal izčrpno poročilo o delovanju mariborske podružnice v preteklem poslovnem letu. Mariborska podružnica čebelarskega društva je v preteklem letu priredila med drugim potovalno predavanje pri vzorno urejenih čebelnjakih znanega čebelarja Toneta Črepmka v Razvanju pod Pohorjem, ki je odlično uspelo. Iz tajniškega poročila Djure je razvidno, da šteje društvo 51 članov. Blagajnik g. A. Živko je poročal, da predstavi.' društvena imovina nad 12.000 dinarjev vrednosti. Po poročilih funkcionarjev so bile volitve in :e bila soglasno izvoljena naslednja nova uprava: Oton Črepinko pred- Za 40.000 din. oškodovan. Prevoznik j rednik. Franjo Luknar podpredsednik, Jo-Jereb je prijavil policiji, da so mu v zad-|s*P Živko tajnik, Alojz Živko blagajnik. ^iem času izginile med vožnjo Maribor— ^atfreb večje količine blaga. Policija je ^edla obširno preiskavo ter aretirila opremljevalca tovornega avtomobila, s pomočjo katerega opravlja prevoznik Jereb ransporte med Mariborom in Zagrebom. Opremljevalec, neki 42-letni Josip F., je ^ri zasliševanju na policiji priznal, da je kradel manjše količine usnja, svile in dru-predmete. Pri tein tatinskem poslu sta N pomagala še neka dva druga delavca, 'sta bila takisto aretirana. Oba delavca a izjavila, da sta razne zaboje in bale ■j^ala raznim gostilničarjem in trgovcem .a Progi Maribor Zagreb in to po nalogu J°sipa F. škodo, ki io trpi prevoznik Jereb tatvin, je orecejšnnia in znaša okoli "•000 dinarjev. Tatvine segajo že več rne-°e<-'v nazaj in vrši policija intenzivno poiz-e(li>e, da se ta afera razčisti. Odborniki Slavko Onič. ravnatelj Mast mik, Djura, Josip Peklar in Štefan Gradišnik. Delegata za centralno upravo Oton Črepinko in Josip Živko. Pri slučajnostih so se obravnavale razne interne društvene zadeve ter je med drugim bilo sklenjeno, da bo društvo ob priliki 201et-nice obstoja priredilo čebelarsko razstavo, na kateri bodo razstavljene tudi ži v e čebele. Muhasto vreme je neprijetno presenetilo in razočaralo ene in druge: športni, gospodarski, zdr.'.vi in bolni svet. meščane in deželane. Zimski športniki, katerih osrednji problem je bila te dni smuka, se jezijo na boga Pluvia in na vremenske preroke, ki jo že nekaj let v svojih napovedih tako »lomijo«. Celo materam je bilo prejšnje bolj >n;ožato< zimsko vreme bolj všeč, ker so svoje male umirile s sankami, z izleti v vabljivo prirodo ali s kibicom ob drsališčih. Ta razlika 20 in celo teč stopinj - prej 15° pod, zdaj čez 5° nad ničlo — pa je hkratu pohodila vso idilo in vse veselje. Celo tako milo je bilo, da je v soboto zvebzr deževalo in smo imeli včeraj pravi pomladanski dan. Taki dnevi, ki so sicer zaželjeni, pa v januarju ne zadovolje, češ, da niso v skladu z zahtevo časa. — Niti kmetu ni to po godu in bi rajši imel na njivi primerno plast snega in srež kakor pa to brozgo, ker ve, da bi mu to prineslo mnogo večjo korist. Naravno . da se tudi revmatiki in živčno zrahljani pritožujejo. Če prištejemo še lesn- trgovce, ki to milobo tudi odklanjajo, smo torej velika večina, ki bi rada čula petelinji klic po drugem vremenu ... Mnogim, mnogim pa je tako bolj prav. Oktobra meseca najavljena velika tombola Rdečega križ: se bo vršila na Trgu svobode nepreklicno 3. aprila 1938, kar naj blagovolijo vzeti vsa društva ponov-!iio na znanje. Glavni dobitek, štirisede-žen avto znamke Opel-kadet je že prispel. S predprodajo tablic se bo pričelo v prihodnjih dneh. — Odbor. Svetosavska proslava dne 27. t. m. v dvorani Union se bo delila v dva dela. Predpoldne se vrši mladinska, oziroma šolska proslava z rezanjem kolača, h kateri je vstop prost. Zvečer pa je slavnostna beseda z izbranim sporedom. Vstopnice so v predprodaji pri Putniku. Na to elitno -prireditev opozarjamo občinstvo že sedaj. Jadranska straža prireja vsako leto svojo :>Jadransko noč« z revijo narodnih noš. 1 udi letos bo taka prireditev dne 5. februarja t. 1. v unionski dvorani. Že sedaj se na to opozarjajo vse naše narodne dame, da si oskrbe za ta večer narodno nošo. Najlepša narodna noša dobi lepo darilo. Ženski odsek Mestnega odbora JS in Zensko društvo v Mariboru še posebej opozarjajo na to prireditev vse svoje članice in tudi druge narodne dame ter jih vabijo, da se prireditve gotovo udeleže v narodnih nošah. Dne 19. I. 38 se vrši ob 20. uri v hotelu Orel v Aljaževi sobi redni občni zbor mestne strelske družine Maribor. Udeležba za članstvo je obvezna, vsi prijatelji viteškega strelskega šport pa so prijazno Vabljeni, istotako vse nacionalne organizacije in društva. Planinski ples dne 1. februarja se bliža. Vsi pripravljeni! Narodno strokovna zveza, podružnica v Mariboru je otvorila dne 15. januarja 1938 pouk za male »harmonikarje« pod agilnim vodstvom g. Smonika Zmaga. Na željo staršev se poučuje violina in zbor tamburašev. Vpisovanje se vrši ori tajništvu Narodno strokovne zveze. Sodna ul. 9'1II. desno, dnevno od 9.—12. ure in od 14—18. ure. Pouk se vrši dva krat tedensko, in sicer ob redah in petkih. 16.-krat predkaznovana... Pri posest niku Ivanu Doplarju pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah so zasačili pod posteljo neko žensko, ki je imela na sebi najboljšo obleko posestnice Doplarjeve. Žensko so izročili orožnikom, ki so ugotovili. da gre za 38-letno Jožefo Potočnikovo, ki je pred dnevi bila izpuščena iz zaporov tukajšnjega sodišča, kjer je presedla večmesečno zaporno kazen. Potočnikova, ki je že 16-krat predkaz-novana, so zopet izročili v zapore mariborskega okrožnega ^sodišča in bo tokrat kazen precej huda. ŽivMenja se je naveličala ... Na Pobrežju Aleksandrova cesta 12 je izpila 321et-na delavka Inkrep Fani večjo količino Kino Union. Velefilm nemško-japonske produkcije »Hči Samuraja«, mojstrsko delo izredne lepote,. frftfffljffrfF $$€(${{&&(€ Ponedeljek, 17. januarja: Zaprto. Torek, 18. januarja ob 20. uri: »Cvrček za pečjo«. Rod D. Sreda, 19. januarja: Zaprto. Četrtek, 20. januarja ob 20. uri: »Veronika Deseniška«. Premiera. Župančičeva jubilejna predstava (^Veronika Deseniška«) se vrši v četrtek 20. t. m. Ker je pred to predstavo spominski nagovor g. Reharja, se prosi občinstvo, da pride radi izogiba navala in motenja druge publike še pred 20. uro. oetove kisline. Mariborski reševalci so jo odpremili v bolnišnico, kjer so ji zdravniki s takojšnjo intervencijo rešili življenje. Vzrok poskusnega samomora ni znan. Kri, n°ži, koli... V zadnjem času se zlasti na našem podeželju zopet »uveljavlja« obračunavanje z noži. V Hotinji vasi je bil napaden iz zasede 30ietni železničar Dolenc Jernej, usluižben na tukajšnjem glavnem kolodvoru. Ko se je vračal proti domu, ga je doslej še neizsledeni napadalec obdelal z nožem, tako da so ga morali marib. reševalci z razrezano glavo in več vbodljaji v prsih odpremiti v tuk. splošno bolnišnico. — V Zgornjih Hočah so se domači fantje sprli v Trinkovj gostilni in pričeli razsajati ter razbijati. Gostilničar Triuko Franc, ki je sicer ushiž-ben na tuk. železnici, jih je hotel pomiriti in ga je v nietežu eden izmed vinjenih fantov tako obdelal z nožem, da so ga morali domači z razrezano roko ter vbodljaji v prsih, prepeljati v tuk. bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. — V Langusovi ulici 5 pa je nekdo napadel v temni veži 521etnega vpok, železničarja Steinbaohu Adolfa in ga do nezavesti obdelal s kolom po giavi. Vsega krvavega in potolčenega so ga prepeljali v tuk. bolnišnico. Razne vesti Inženjerska zbornica ustanovljena! V soboto popoldne so se zbrali v ljubljanski mestni posvetovalnici pooblaščeni inženjerji k prvi, ustanovni skupščini inženjerske zbornice, katere delovanje je z novim zakonom dobilo svoje urejene osnove, Po sprejetju proračuna za 1938 so bile volitve upravnega odbora in so bili izvoljeni sledeči inženjerji: M. Pirkmajer, M. Kleindienst, B. Hribor, Fr. Mauda, F. Bleivveis, M. Šušteršič, S, Petrovič, P. Oman, S.’Dimnik. Fr. Tomažič. M. Mušič. D. Mataiiovič, F. Lobe in J. Sirk. . Občina razglaša, da bo sreski cestni odbor pobiral v prorač. 1. 193S39 Za kritje stroškov 18% sreske cestne doklade na drž. neposredne davke. — Invalidi, ki želijo biti sprejeti v invalidski dom v Našieah, naj naslovijo zadevno prošnjo na ministrstvo soc. politike. — Uradni popravek volilnih imenikov se vrši samo ta mesec. — Opozarja se na tečaj za travniške pomočnike, ki bo v Št. Juriju ter se zadevne prijave sprejemajo do 15. februarja. — V torek 25. ja«, bo tukaj uradni dan. Novak zakopal del zlatnikov pri Beogradu ‘Preiskovalni sodnik dr. Rebula odpotoval v Beograd V zvezi z drznim vlomom v stanovanje Aleksandra NVatzeka. o katerem smo svojčas obširno poročali, se je v soboto odpeljal v Beograd preiskovalni sodnik tuk. okrožnega sodišča dr. Rebula, da tamkaj zasliši nekatere osebe, pri katerih je baje vlomilec Vladimir Novak, ki so ga v Karlovcu aretirali, zastavil ukradene zlatnike in zlatnino. Kakor znano, so našli ob aretaciji Vladimirja Novaka pri njem le polovico ukradenih zlatnikov in zlatih predmetov ter je pri prvotnem zaslišanju zatrjeval, da mu je drugo po- lovico ukradel neznanec v klosetu železniškega vagona rned Mariborom in Zagrebom. kamor jo je shranil. Pred dnevi pa je Novak preiskovalnemu sodniku izpovedal, da je del zlatnikov in zlatnine zakopal v bližini Beograda, oziroma da jili je zastavil pri nekaterih osebah. Na podlagi teh izpovedb se je preiskovalni sodnik dr. Rebula z zapisnikarjem Podlesnikom odpeljal na g. Watzekove stroške v Beograd, kamer je bil eskortiran tudi Novak, da pokaže kraj, kjer je zakopal zlatnino. žuduje šeiefGK&ke vesli Merniki tisk poveličuje Jugoslavijo BERLIN, 17. januarja. Kakor sobotni iisti tako so tudi današnji ponedeljkovi listi popolnoma v znamenju dr. Stojadino-vičevega obiska. »Berliner Montagspost« objavlja izčrpne reportaže o sprejemu in obisku ministrskega predsednika dr. Sto-iadinoviča, pri čemer se navajajo vse podrobnosti, kakor polaganje vencev ob častnem spomeniku »Unter den Linden«, obisk svetovnega letališča Tempelhof. Navedeni iist prinaša tudi prve komentarje jugoslo venskega tiska s posebnim pov-darkom zadoščenja in veselja jugoslo-venske javnosti radi prisrčnosti, s katero je bil sprejet šef jugoslovenske vlade. Tudi »Montag« se peča z dr. Stojadino-vičevim obiskom in objavlja tudi številne slike. Zlasti izčrpna poročila o snočnji veliki jugoslovensko nemški manifestaciji v državni operi o priliki slavnostne predstave »Netopirja«. K predstavi so prispeli vsi vodilni člani rajha in stranke, polnoštevilno je bil zbran zbor diplomatov. List opozarja na številne razgovore, ki jih je imel predesdnik jugoslovanske vlade dr. Stojadinovič na slavnostni večerji po predstavi z vodilnimi osebnostmi nemške države. Gimnazijec zabodel gimnazijca Zakajj so komunisti zrušili Chautempsa PARIZ, 17. januarja. Leon Blum je kon-feriral s Chautempsom in Herriotom, nadalje z vsemi socialističnimi ministri, frakcijskim predsednikom Serrolom in sindikalnim tajnikom Jouhauxom. Blum želi razširiti levičarsko vlado s pritegnitvijo zmernih sredinskih skupin do skupine Louisa Marina. Blum je pripravljen, da izroči zunanje ministrstvo Delbosu, finančno ministerstvo pa Reynaudu. Blum sam je označil svojo misijo kot zelo težavno in delikatno, zlasti ker kažejo komunisti velike težnje do oblasti, saj zahtevajo vojno ministrstvo, delovno ministrstvo in državno tajništvo za zunanje ministrstvo. Blum smatra te zahteve kot nesprejemljive. Tudi nočejo komunisti ničesar slišati o kakšnem razširjenju levičarske fronte na centrum. Blumova misija se radi tega presoja zelo pesimistično. Ce bi Blum ne uspel, potem bi Lebrun izročil mandat najbrže Chautempsu ali Sarrautu. »Petit Parisien« objavlja vzroke, ki so povzročili, da so komunisti zrušili Chautempso-vo vlado. Chautemps in Delbos sta se namreč branila, da bi poglobila ruski pakt v smislu zahtev sovjetskega poslanika. Radio - Ljubljana Ponedeljek, 17. januarja. 12 Plošče. 12.45 Vreme, poročila. 13 čas, spored, obvestila. 13.20 Radijski šratnel. 14.20 Vreme, borza. 18 Zdravljenje kužnih bolezni (dr. Anton Brecelj). 1S.20 Schumann: Otroški prizori (ploš&c). 18.40 Umetnostni spomeniki Notransjke (dr. Marijan Marolt). 19 Čas, vreme, pomočila. 19.30 Nac. ura:, Masaryk in Slovenci (Božidar Borko). '9,50 Zanimivosti. 20 Radijski orkester. 20.50 Spevi iz opere Boris Godunov« (F. Šaljapin, D. Smir-nov, M. Kaidanov). 21.10 Komorna glasba. Trio: gdč. Francka Omikova (violina), ga. Hilda Folger-Lobe^Čelo), gdč. Silva Hrašovec (klavir). 22. Čas, vreme, poročila. 22.15 Plesna glasba (Mirko Pre-melč in Radijski jazz). Seštmi Zborovanje trgovcev. V ponedeljek dopoldne so imeli šaleški trgovci, včlanjeni v Združenju trgovcev za slovenjgraški s»-ez, dobro obiskano zborovanje v Unionu. Otvoril im vodil ga je preds. g. Rozman iz Slovenjgradca. O položaju in zah- tevah trgovstva pa je referiral zvezni tajnik g. Gornik iz Ljubljane. 6 tetk iu enetk Novo zdravilo Berlinski časopisi javljajo, da je kemik znane tovarne Bayer, profesor Domagk iznašel novo sredstvo proti gon one ji in to z zdravljenjem krvi. Preparat se imenuje Uliron in ga jemljejo v tabletah. Ker je zdravilo zelo močno in povzroči tudi neke druge pojave, mora zdravljenje kontrolirati zdravnik. V bolnišnici Wir-chof in na univerzitetni kliniki v Bonnu so preizkusili preparat na 40Q slučajih, od katerih je 80% ozdravelo. Pri kronični bolezni pa kaže preparat izredne rezultate. Smučarski učitelj dobil za ženo ameriško milijonarko V športnem svetu je zelo znano ime smučarja Seppa Frohlioha, ki je dobil nekaj prvih odlikovanj. Sepp je doma iz Ischla in se je pričel smučati s petimi leti. Pred nekaj leti je iskal zaposlitve, pa se je obrnil na Zvezo avstrijskih smučarjev, da mu pomaga. Zveza ga je nastavila kot smučarskega učitelja na Sem- V Ulici prestolonaslednika Petra v Beogradu se je zgodil zločin, o katerem govori ves Beograd. Hčerka poštnega uradnika Dragica Janjič se je v zadnjem času pritoževala staršem, da jo zvečer na potu domov zalezujejo neki fantalini. Radi tega jo je hodil čakat pred šolo njen starejši brat Dragan. Ko je Radovan opazil tri gimnazijce, ki se bližajo, je stopil do njih in pri tem zadel ob Nauma Nau- moviča. Naumovič J e skočil za Radovanom 'in mu z bodalom prizadjal smrtonosno rano v srce. Radovan je ostal mrtev sam na ulici, vsi ostali so se razbežali. Policija zaslišffje mladoletnega morilca. Pri zasliševanju je Naumovič dejal, da ni imel namena umeriti Radovana Janjiča in da se je sestal s tovariši samo radi tega, da bi z njimi izmenjal razne kriminalne romane me ringu. Lansko leto se je prišla tja smučat tudi mala, vitka Američanka, hči bogatega bankirja v New Vorku, Rogersa, Miss Natalija Rogers. Sepp se ni mnogo zanimal za Američanko, ker je bila najslabša učenka, in ga tudi ni mnogo poslušala. Pozneje so pa razmere naredile, da je Miss Rogers spoznala v Ischiu roditelje svojega učitelja in se nastanila v njihovi kmečki hiši. Sepp je odpotoval v Ameriko in se tam z Miss Rogers oženil. Sedaj so njegovi znanci že dobili v Ischl in na Semmering pismena obvestila in fotografije s poroke mladega para. Dunaj ima 2000 morfinistov Dunajska policija je te dni zaplenila 300' kg opija v sirovem stanju, ki ga je neka družba vtihotapila na Dunaj. Opij je bil zmešali in naložen v 200 vreč. Odkritje kaže, da se inahaja nekje v Avstriji, ako ne v samem Dunaju, tovarna za predelovanje, morfija. Dunajska policija vodi stalno kontrolo nad okoli 1000 osebami, ki so znane kot morfinisf, vendar pa je prav gotovo, da je še najmanj 1000 takih nesrečnežev, k; jih pa policija ne pozna. Kako so prišli v modo rdeči nohti Neki londonski časopis je stavil svojim čitateljicam vprašanje, ali so za to, da S'i žene barvajo svoje nohte ali je pa lepše, da ostanejo nohti naravni. Od mnogih odgovorov je bil eden posebno zanimiv, ker se je pozival na izjave profesorja belgijske Akademije lepili umetnosti. V tem odgovoru pravi: »iModa, da nohte barvajo rdeče, je prišla k nam iz Amerike. Večina ameriških žena, katerih dohodki se zdijo tako visoki, je prisilje- na, da je brez služinčadi in da same vodijo gospodinjstvo. Zato ni čudo, da pri tem težkem poslu trpe nohti in izgube svoj sijaj. Da prikrijejo ta nedostatek, sOj prišle žene na idejo, da grde nohte prevlečejo z barvastim lakom. Barva je tako postajala vedno močnejša in končno dosegla živo rdečo barvo, ki zares pokrije vse pomanjkljivosti na nohtu. To navado so prevzele mnoge filmske zvezde, ker mnoge izhajajo iz malih razmer in so si v mladosti pokvarile nohte. Moda pa je tako zagospodovala, da se niso mogle ubrdniti izkušnjavi tudi žene, ki imajo po nara/i lepe, sijajne in prosojne nohte. KITAJSKA. V Singapuru je izbruhnila stavka. Nemška ladja, namen jem a tja, je bila primorana najeti, pristaniške delavce za raz-tovorj-snjc blaga v Kalkutti. Najeti delavci so bili sami Kitajci. Ker so imeli vsi slične priimke, je odredil kapitan ladje, da se delavci označijo s številkami od 1 do 17. Drugo jutro zarano je prišel službujoči, oficir javit kapitanu, da je Kitajec št. 3 umrl. Kapitan pokliče drugi dan službujočega oficirja k sebi in mu zapove: Kitajca št. 3 zavezati v vrečo in vreči v morje. čez eno uro na to se službujoči oficir vrne in javi kapitanu: gospod kapitan, pokorno javljam, da sem pustil Kitajca št. 13 zavezati v vrečo in vreči v morje. Za Boga, pravi kapitan. Ali nisem ukazal vreči v morje Kitajca št. 3, saj je bilo? javljeno, da je umrl. Službujoči oficir odgovori: Zato se je ta vrag tako branil. Gospod kapitan, oprostite, saj veste, da Kitajec vedno laže, kdo maj bi mu še verjel, da je živ. ESI Prodam OVALNA MIZA predalnik, stoli in železna po stelja radi odpetovanja naprodaj. Laminger. Slovenska ul. 26. 263 Službo Me DEKLI: išče službo s 1. februarjem k mali, boljši družini ali v gostilno, da bi se naučila kuhat^ iu opravljati druga go-podinjska dela. Naslov v upravi lista. 264 Sobo odda SOBO oddani eni ali dvema osebama z vso oskrbo in perilom na teden Din 100,—. Venko, Vrbanova 6. 361 Stanovanje SOBO IN KUHINJO oddani stranki brez otrok s 1. marcem. Studenci Ciril-Metodova 10. 262 NA STANOVANJE sprejmem pošteno žensko, ki ima nekaj pohištva. Slom-škov trg 12.___________ 259 ‘SOBO IN KUHINJO oddam. Nova vas. Gregorčičeva (nova hiša). 266 V naiem V NAJEM ODDAM HIŠO z gospodarskim poslopjem ali, oddam stanovanje. Vprašati Studenci, Kralja Matjaža 26. 265 Oglašujte v „Večerniku“ Ruby Ruby je postajala z vsakim dnem Lubša. Njena blagosrenost. njena poštena. ljubezniva narava sta jo vezali čim dalje bolj nanj. Vsako popoldne, ki ga je preživel z njo, je tvorilo novo, nerazruš-Ijivo vez. Danes je bilo tiho, jasno in solnčno, ko je stopal Geoffrey s puško na rami in s .'Vojini zvestim psom za seboj proti farmi Mangle. V zraku je dehtelo po resi, in v daljavi se je lesketal in žarel zaliv v sol učnem svitu. Posamezni ptički so žvrgoleli v drevesnih vrhovih s katerih se je vsipalo listje. S koč so sc •ieigali lahnj stebriči dima, ki jih je vetrič raznašal okoli. Ko je prišel do enega teh ubožnih bi-vdišč, ki se je pred njim valjal v luži neizogiben prešič, je zaslišal glas, ki se ga je zelo razveselil. Nekdo ga je klical. »Ali si ti?« je klical :.byn glas. »Pojdi notri, Geotfrey, rada 1’ govorila s teboj.« Geoffrey jc snel puško z rame, ,sklo-se je in stopil v nizko kočo bolj vesel, ■kor da bi bi) povabljen v kraljevski grad. Grad je vladarjevo stanovanje, Rodnejeva vladarica pa je v tej skromni hišici. Sedel je za kolovratom in nit je urno tekla skozi njene prste. Ni imela belih, skrbno gojenih rok, toda njene male, rjave roke so mu bile ljubše kot najmehkejše in najnežnejše tačice salonskih dam. »Tukaj sem«, je vzkliknila s svojini veselim glasom, ki je odmeval potem še ves dan v njegovem srcu. • Stara žena je sedela ob medlo gorečem ognju šote ter kuhala obed za svoje sinove, ki so bili na delu. »Kolika sreča, da te srečam tukaj«, je vzkliknil Geoffrey. Sklonil se je k pridni predici in jo po kratkem obotavljanju poljubil. Stara ženica ju je opazovala s tiho radovednostjo in začudenjem. Ženi se Geoffreycvo vedenje nikakor ni zdelo graje vredno. Nasprotno, prijazno se je smehljala, kimala s staro