515ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
^isto na koncu pa je Kristina nagovorila {e vse ‘enske. Ta njen nagovor lahko razumemo kot nekak{en
nasvet, kak{ne naj bodo ‘enske, da bodo postale ~astivredne in se bodo lahko neko~ naselile v tem
Mestu.
Dana{nje feministi~ne {tudije prav gotovo najdejo v Knjigi o mestu dam tako mnoge prednosti kot
tudi mnoge pomanjkljivosti. Na mnogih mestih je mnenje Christine de Pizan {e vedno aktualno, a spet
na drugih ‘e zastarelo. Pri vsem tem se moramo zavedati, da je bila pisateljica le rojena v poznem
srednjem veku in da je bila pod dolo~enim vplivom takratne dru‘be. Kljub vsemu pa nam s svojo knjigo
osvetli marsikatero vpra{anje o ‘ivljenju ‘ensk v srednjem veku in je zelo pomemben vir za vsakogar,
ki se s to tematiko ukvarja.
Na koncu naj pohvalim samo {e to, da lahko Christine de Pizan (v prevodu Tatjane Jurkovi~ in s
spremno besedo Eve D. Bahovec) beremo tudi v slovenskem jeziku in si za‘elim {e ve~ tovrstnih
prevodov »glasov ‘ensk«.
Mojca Kova~i~
Grofje Ande{ko-Meranski. Prispevki k zgodovini Evrope v visokem srednjem veku. Ur. An-
dreja Er‘en, Toni Aigner. Kamnik : Zveza kulturnih organizacij Kamnik, 2001. 257 strani.
Po razstavi v kamni{ki Galeriji Veronika z naslovom Grofje Ande{ki, vzpon in zaton dinasti~ne
rodbine, ki jo je jeseni 1999 pripravila Zveza kulturnih organizacij Kamnik, je to isto dru{tvo organizi-
ralo tudi dvodnevni mednarodni simpozij o grofih Ande{kih, ki je potekal od 22. do 23. septembra
2000. Referati, katere so sodelujo~i predstavili na simpoziju, so v novembru 2001 iz{li tudi v posebej za
to izdanem slovensko − nem{kem dvojezi~nem zborniku.
Uvodna razprava Petra [tiha, Kranjska v ~asu Ande{kih grofov, obravnava pribli‘no stoletje in ~etrt
dolgo obdobje, v katerem so bili Ande{ko-Meranski grofje in vojvode povezani s Kranjsko. Predvsem
pa se osredoto~i na razjasnitev zelo zapletenega zgodovinskega razvoja Kranjske in vpra{anja mejno-
grofovske oblasti na Kranjskem. V veliki meri se pri tem opira na raziskave Ljudmila Hauptmanna in
njegovo razpravo Nastanek in razvoj Kranjske, katera je v slovenskem prevodu iz{la leta 1999. Dejstvo,
da Ande{ki v svojem naslovu niso uporabljali naslova mejnega grofa za Kranjsko, a so na Kranjskem
dejansko vladali, je mogo~e razlo‘iti s tem, da so oglejski patriarhi svojo mejnogrofovsko oblast po-
deljevali naprej v (pod)fevd, kar je bila edinstvena praksa v {ir{em jadransko-alpskem prostoru. S tem
pa so vzpostavili institucijo namestnika mejnega grofa.
V prispevku Vojvodina Meranija – zgodovina, pomen, umestitev se Toni Aigner ukvarja s vpra{anjem,
kaj je sploh pomenil naziv »vojvoda Meranski« in od kod le-ta izhaja. Najprej se ustavi pri vpra{anju, kdaj
in kako so grofje Wittelba{ko-Dahavski, ki so se prvi imenovali »duces Meraniae«, pri{li do tega naziva in
kaj jim je le-ta pomenil. [e najbolj se mu zdi verjetna teza zgodovinarja iz prve polovice 19. stoletja,
Josepha von Hormeyerja, ki pravi, da je Konrad von Dachau dobil vojvodski naziv leta 1140 od mad‘ar-
skega kralja Gejze. Vendar pa dodelitev vojvodskega naziva s strani inozemskega vladarja ni bila zares
priznana, saj v listinah zasledimo dru‘ino Wittelsbach-Dachau ve~inoma imenovano kot grofe, ~eprav so
se sami imenovali vojvode. Zakaj in kako pa je leta 1180 naziv »vojvoda Meranski« pre{el na ande{ke
grofe? Zgodovinarji so si tukaj glede sklepov, ki izhajajo iz obstoje~ih in poznanih dokumentov, enotni.
Po izumrtju tiste veje dru‘ine Wittelsbach-Dachau, ki so nosili naslov vojvod Meranskih, se je cesarju
Frideriku I. zdelo la‘je naziv oddati kot pa ustvariti novo vojvodino. Prehod naziva na Ande{ke (na Bertol-
da IV.) je logi~en, saj so {taufski cesarji potrebovali njihovo pomo~, tako pri varovanju alpskih prelazov
kot tudi zaradi nesporazumov s pape‘em in severno italijanskimi mesti. Bertold IV. in njegovi nasledniki
so bili s tem podrejeni neposredno cesarstvu in kroni. Avtor se dotakne tudi vpra{anja, kam vse so od 14.
stoletja dalje, odkar je izginila s politi~nega zemljevida, ume{~ali vojvodino Meranijo. V 14. stoletju je
bila Dalmacija ‘e (ali {e?) navedena kot sede‘ vojvodine, kasneje pa so ‘e za~eli iskati utemeljitve za
politi~ne interese. Postavljali so jo na Tirolsko, Zgornjo Sa{ko in celo na ^e{ko. Avtor razprave zavrne
tudi poskuse razlage iz 20. stoletja, da naj bi bilo mesto Merano del Lungare, ki se je posku{alo uveljaviti
med Benetkami, Oglejem in vsemi istrskimi mesti, sede‘ vojvodine. Prav tako napa~no je tudi mnenje, da
516 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
bi mestece Miranje v obalnem pasu ob Jadranu lahko bilo latinska »Merania«. Dejstvo, da je Bertold IV.
uporabljal razli~na naziva, »dux Meraniae« in »dux Dalmatiae«, Toni Aigner utemelji z razlago, da je
morala biti Meranija znotraj ali vsaj na meji z Dalmacijo, sicer Bertold ne bi mogel kar tako poljubno
uporabljati enkrat enega, drugi~ drugega naziva. V zadnjem odgovoru na vpra{anje, kje naj bi po dana{njih
spoznanjih le‘ala vojvodina Meranija, to tezo {e natan~neje pojasni.
O arheolo{kih izkopavanjih na Malem gradu v Kamniku, si podrobneje lahko preberemo v ~lanku
z naslovom Grofje Ande{ki in Mali grad v Kamniku, avtorja Milana Sagadina. Verjetno so z gradnjami
za~eli ‘e od 3. ~etrtine 11. stoletja, vendar se je ve~ja gradbena vnema pokazala {ele od sredine 12.
stoletja. Takrat je grad moral dobiti novo vlogo, saj je Kamnik v ~asu Bertolda III. in Henrika IV.
Ande{kega postal novo sredi{~e velikega zemlji{kega gospostva.
O povezavah grofov Ande{kih in pra‘upnijo Cerkle govori prispevek Janeza Mo~nika, Ande{ki in
samostan Velesovo. Prva pisna pri~evanja Ande{kih v cerkljanski okolici so povezana s Sofijo, soprogo
Bertolda II. Ande{kega, ki je pred smrtjo zapustila benediktinskemu samostanu v Diessnu mnoga pose-
stva in dva dvorca na gori Sv. [tefana. Nato na povezave naletimo okrog leta 1150, ko je ande{ki
ministerial v Kokri, Meinhard Schabab, na pogrebu svojega ne~aka Meinhalma Velesovskega, potrdil
svoje obdaritve vetrinjskemu samostanu. Najpomembneje in kar je tudi cilj referata pa je dejstvo, da je
leta 1238 oglejski patriarh Bertold Ande{ki potrdil ustanovitev ‘enskega samostana Velesovo.
Damjan Han~i~ je svoj referat, Nastanek samostana Mekinje v povezavi z Ande{kimi, razdelil na
dva dela. V prvem delu je predstavil izvor Gallenbergov in njihovo povezavo z Ande{kimi. Bili so
namre~ nekdanji ande{ki ministeriali. Drugi del pa zajema vlogo le-teh pri ustanovitvi samostana klaris
v Mekinjah. Glede izvora Gallenbergov nam zgodovinarja Walter Brunner in Du{an Kos podajata dve
razli~ni tezi. Po Brunnerju naj bi bili kranjska plemi{ka dru‘ina, ki se je poimenovala po gradu Gallen-
berg/Gamberk v bli‘ini Zagorja ob Savi. Na Kranjsko pa so pri{li, ravno tako kakor Galli, kot ministe-
riali gospodov Andechs-Meranskih. Za razliko od Brunnerja, Du{an Kos zagovarja tezo o sorodstveni
povezavi med Galli in Gallenbergi. Kljub razli~nim interpretacijam pa ostaja dejstvo, da je bilo podro~je,
kjer je bil samostan klaris, pred tem nedvomno ande{ko ozemlje, kjer so prebivali njihovi ministeriali.
Avtor prispevka se ustavi {e pri problemu glede razlage krajevnega imena Mekinje oziroma njegove
nem{ke oblike »Münchendorf« ali »Münckendorf«. O ustanovitvi in za~etnih te‘avah samostana klaris
v Mekinjah pa nam Damjan Han~i~ pove nekaj ve~ na koncu svojega referata.
Naslednji je prispevek Marka Ko{ana z naslovom Ande{ki Slovenj Gradec. Govori o pomembnih
poglavjih zgodovine Slovenj Gradca in Mislinjske doline, ki so povezani z gospo{~ino grofov Andechs-
Meranskih. Po izumrtju Spanheimov je grad Slovenj Gradec pre{el v roke grofov Weimar-Orlamünde,
preko njih pa na Ande{ke. Prvi pravi slovenjgra{ki gospod je postal Bertold III, ko je po letu 1151 podedo-
val po svoji materi, Sofiji Weimar-Orlamünde, tudi Slovenj Gradec. Pred koncem 12. stoletja so Ande{ki,
natan~neje Bertold IV., pozidali novo naselbino, ki je prevzela ime Gradec, medtem ko so starej{i kraj pod
gradom poimenovali Stari trg. Po smrti Henrika IV. Ande{kega, le-ta se je pogosto zadr‘eval na svoji
slovenjgra{ki posesti, je ozemlje pripadlo oglejskemu patriarhu Bertoldu Ande{kemu. Ta pa je bil za
zgodovino Slovenj Gradca zelo pomemben, saj je bil zaslu‘en za nenavadno stavbno zasnovo ‘upnjiske
cerkve sv. Pankracija in za gradnjo nove cerkve v ~ast sv. Elizabete Turin{ke. Menda si je patriarh dal blizu
te cerkve sezidati pala~o. V Slovenj Gradcu je delovala tudi kovnica denarja, ki je imela v ~asu Ande{kih
pomembno, a bolj lokalno vlogo. Glede za~etkov delovanja pa so si mnenja raziskovalcev razli~na.
V svojem referatu, Svetniki in bla‘eni Ande{ki, nam Marijan Smolik najprej razlo‘i razliko v pome-
nu besede svet (sanctus) in bla‘en (beatus), nato pa nam na{teje tiste osebe izmed Ande{kih, ki so ‘ivele
svetni{ko in tiste, ki so bile tudi uradno razgla{ene za svetnike (bl. Ratard, sv. Rato, bl. Matilda, bl.
Evfemija, sv. Hedvika, najslavnej{a ande{ka svetnica sv. Elizabeta Turin{ka in njena h~i Jedrt, ki jo v
njeni domovini ~astijo kot bla‘eno).
Bernd Ulrich Hucker v ~lanku, Ande{ko Meranski Zadar in ~etrta kri‘arska vojna (1202/04), opi{e
pojave, ki so spremljali preusmerjeno ~etrto kri‘arsko vojno (ta se kon~a 1204 z osvojitvijo Bizanca) in
s katerimi so bili Ande{ko-Meranski dvojno prizadeti. Prvi~ zaradi svojega naziva (naziv mejnih grofov
v Istri in vojvod Meranskih) na jadranski obali, drugi~ pa zaradi sorodstva (Andrej II. Mad‘arski je bil
zet meranskega Bertolda IV.). Podrobneje nam predstavi politiko kralja Filipa [vabskega, ki je leta
1202 pripeljala do osvojitve Zadra, ki je bil podlo‘en tedanjemu mad‘arskemu princu in kasnej{emu
kralju Andreju. Otroci meranskega vojvode Bertolda, Ekbert, Henrik, Oto in Gertruda (poznej{a mad‘ar-
517ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
ska kraljica) so morali napad na Zadar do‘ivljati kot neposreden poseg na podro~je mo~i obeh svojih
dru‘in. Od odpadni{kih kri‘arjev so izvedeli za pogajanja pobeglega pretendenta Aleksija IV. s kraljem
Filipom in mejnim grofom Bonifacijem ter tudi za poslanstvo Filipa, katerega te‘nje po vzhodnem
cesarstvu so pri{le dobro do izraza. Gertruda in njeni bratje so mislili, da je samo zato pri{lo do napada
na Zadar. In s tem so Filipa razglasili za odgovornega in sklenili, da bo moral pla~ati za svoja dejanja.
V tem vidi avtor tudi vzroke za sodelovanje Henrika in Ekberta pri umoru kralja Filipa. Na koncu sledi
{e ~asovna preglednica dogodkov med leti 1197 in 1204.
Filipovega umora se dotakne tudi referat Aloisa Schütza, Henrik Istrski in njegova povezava s kraljevim
umorom v Bambergu. Vendar avtor nasprotuje mnenju Huckerjevega referata in postavi antitezo, da so bili
Ande{ki v letih 1208/1209 po krivem obsojeni domnevne udele‘be pri kraljevem umoru. Prvi~, umor
kralja Filipa [vabskega bi za Ande{ke namre~ pomenil nevarnost pravkar pridobljene grofije Burgundije;
drugi~, ande{ka brata se nista zavedala svoje krivde, saj sta se po svojem prihodu na Mad‘arsko obrnila na
pape‘a, ker sta bila prepri~ana, da jima bo pred cerkvenim sodi{~em uspelo dokazati svojo nedol‘nost;
tretji~, medtem ko so se Ande{ki trudili, da bi po sodni poti razjasnili okoli{~ine kraljevega umora, so
njihovi nasprotniki to preiskavo posku{ali prepre~iti; in {e ~etrti~, palatinski grof Oton Wittelsba{ki ni
ravnal po svojih nagibih, temve~ po nalogu tretjega – kralja Otona IV. (Filipovega tekmeca za prestol).
Osrednja oseba prispevka z naslovom Agnes Ande{ko-Meranska, francoska kraljica, avtorja Wolf-
ganga Schqleja, je h~erka meranskega vojvode Bertolda IV. Torej Agnes, tretja ‘ena francoskega kralja
Filipa Avgusta, ki je bila zaradi zakonskega konflikta med Filipom in Ingeborg (njegova druga ‘ena)
potisnjena v ozadje. Po smrti svoje prve ‘ene Izabele von Hennegau, s katero je imel sina Ludvika, se je
poro~il z Ingeborg Dansko, a jo je zapustil ‘e dan po poroki. Filip Avgust se je nato poro~il z Agnes, kar
pa je povzro~ilo dvajsetletni spor med Dansko in pape‘em na eni strani ter francoskim kraljem na
drugi. Agnes je do svoje smrti 1201 ‘ivela skupaj z otroki na gradu Poissy. Neomajna in nedovoljena
ljubezen med Filipom in Agnes je bila tudi odli~na inspiracija ljubezenskim pesnikom.
Namen prispevka Janeza Majcenovi~a, Veronika z Malega gradu – ukleta grofica ande{ka?, je bil
poiskati zgodovinske sestavine pripovedke o Veroniki z Malega gradu. Sku{al jih je najti v nekaterih
ande{ko-meranskih ‘enah, in sicer v: Agnes, ‘eni francoskega kralja Filipa Avgusta, ogrski kraljici
Gertrudi, istrski mejni grofici Sofiji in Agnes III. Ande{ki. Mogo~e bi celo lahko korenine zgodbe
prepoznali v usodi nesre~ne Veronike Deseni{ke ali pa bi lahko duhovno sorodstvo kamni{ke Veronike
iskali tudi pri ande{kih ministerialih Galllenbergih.
O ble{~e~i karieri Bertolda V. Ande{kega je govora v ~lanku Staneta Okoli{a z naslovom Patriarh
Bertold v politiki dru‘ine Andechs. Njegova odlo~itev za duhovni{tvo ni bila rezultat njegovega na-
gnjenja ali osebnega prizadevanja, temve~ veliko bolj posledica rodbinskih razmer. Svojo kariero je
za~el kot bamber{ki stolni pro{t ({kof v Bambergu je bil njegov brat Ekbert). S pomo~jo svoje sestre
ogrske kraljice Gertrude je bil potrjen za nad{kofa v Kalocsi na Ogrskem, kjer je slu‘boval od leta 1207
do 1218. Torej do leta, ko je bil izvoljen za oglejskega patriarha. Ta naslov ni bil samo ena najvi{jih
~asti v Cerkvi, temve~ je predstavljal tudi oblast posvetnega kneza z vojvodskim in mejnogrofovskimi
naslovi ter obse‘nimi posestvi.
Kot zadnji je v zborniku objavljen prispevek Ministeriali grofov Ande{kih na Kranjskem (do srede
13. stoletja). Avtor tega zelo obse‘nega ~lanka, Du{an Kos, na podlagi listin in tradicijskih notic preu~i
obvladovanje ande{kih ministerialov, njihovo ‘ivljenje, navade, ambicije in posebnosti, s tem pa tudi
opi{e ande{ki na~in vladanja in uprave. Ande{ki so si v ~asu od prihoda na Kranjsko (nekaj ministerial-
nih dru‘in so si pripeljali s seboj) do izumrtja, svojo prvotno posest pove~ali in zaradi tega rabili tudi
vedno ve~ ministerialov, s pomo~jo katerih so lahko svoja posestva upravljali. Tako v ~lanku spozna-
mo: Menge{ke, Kamni{ke, Mekinjske oziroma Gallenber{ke, najpomembnej{ega ministeriala na Go-
renjskem – Majnharda Schababa in njegove naslednike, ki so se kasneje poimenovali po nanovo
zgrajenem gradu Gutenbergu, Gerloha Velesovskega, Svibenjske, Galle, Limber{ke, Kr{ke, ministeria-
le, ki so ‘iveli v zahodnem delu kamni{ko-kranjskega gospostva in se omenjajo {ele po letu 1204;
vi{njegorski ministeriali, s katerimi ande{ki formalno niso mogli povsem svobodno razpolagati. Na
koncu so dodane {e genealo{ke preglednice nekaterih od zgoraj na{tetih ministerialskih rodbin in zem-
ljevid z vrisanimi sede‘i ande{kih ministerialov na Gorenjskem do srede 13. stoletja.
Mojca Kova~i~