62. številka.
Ljubljana, v torek 17 marca 1903.
XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in |praznike, ter velja (po posti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto i!5 K, za pol leta 13 K Iza četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K BO b. Za LJubljano b pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlžtvo je na Kongresnem trgu fit. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo   pošiljati  naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice fit. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga št. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
In ti učitelji!
(Iz učiteljskih krogov) Še nikdar, če smo vzeli v roke »Slovenca« ali kateri drugi »katoliško-narodni« list, nam ni padlo v glavo, da bi o učiteljstvu čitali prijazno ali vsaj objektivno sodbo. Tudi tisti Članki, ki so jih pisali naši sicer napredni tovariši, so bili poviti v bodeče trnje, katero je tiščal »Slovencev« urednik naprednemu učiteljstvu v obraz. Čas se pomika dalje in z njim se pomika nepretrgoma zabavljanje in hujskanje ter izmišljeno ob rekovanje katoiiške gospode proti učiteljstvu Zapazili smo že Čestokrat, da so v nedostajanju gradiva za blatenje slovensk-ga naprednega učitelj-Btva, posegli na Koroško, kjer via-dajo obžalovanja vredne razmere med tamkajšnjim učiteljstvom, ki pa ni slovensko in tudi no v nikaki zvezi z naprednim slovenskim uči-teijstvom.
»Slovenec« je v številki 56. z dne 10. marca dajal širckoustne nasvete, kako nai bi se koroški Sio-y enci združili v skupno delovanje v prid slovenstva. Med drugim tudi m iteva zapreke, katere zadržujejo, da Slovenci na Koroškem ne morejo naprej. Tako piše: »Vse, vse, kar kaj v«rlj», in premore je Slovencem nasprotno, sovražno. Vse gosposke, vsi uradi, šole, učitelji, tovarne itd.« Kakor se razvidi, »Slovenec« prisna, da na Koroškem učitelji kaj veljajo in premorejo. To na« veseli, ker katoliška gospoda o nas naprednih učiteljih nerada izreče, da kaj veijamo in premoremo.
Dalje piše »Slovenec«: »In te šole! ... lo ti ušiteiji! . . . Na Kranjskem često tožimo, kaka spotika za župnijo je liberalen učitelj, kako otežuje duhovniku delovanje ... V šoli je vse nemško (namreč na Koroškem) razun krščanskega nauka, katerega poučuje duhovnik a silnimi težavami. Tu se vidi, kdo je v resnici naroden; duhovnik ali liberalni učitelji, kateri pri nas tako pokonci hodijo. Kobi
jim kazalo, so vsi nemčurji. To se vidi na Koroškem!« Več ne piše o učiteljstvu in menimo, da je to dovolj blata nametanega na slo vensko napredno učiteljstvo. Liberalen učitelj je spotika, toda ne za župnijo, temveč za klerikalno delovanje raznih duhovnikov. Želimo le, da bi le vse učiteljstvo »spotikalo« delovanje raznih patentiranih »gospodov«. To bode v korist slovenskemu ljudstvu. Infamnost in grdo obrekovanje pa je, da je v resnici narodno samo duhovništvo, napredni učiteiji pa bi bili vsi nemčurji, ko bi jim kazalo. Kolikor besed v »Slovencu« o tem, toliko lažij. Lepi narodnjaki so duhovniki Podgorčeve stranke na Koroškem! Ti ljudje, ki pravijo, da Slovenci na Koroškem nimajo pravice do narodnega življenja in da se morajo potopiti v nemškem klerikalizmu, to naj bodo narodnjaki! Ti ljudje, ki so pod komando nemškega škofa Kahna, ti naj bodo za narodnost bolj gotovi, kakor mi slovenski učitelji! Ne vemo prav, ali ima »Slovenec res tako neumne Čitatelje, da bi kaj takega verjeli, ali upa na sugestivno moč svojega zvitarskega pisarja, da bi slovenski javnosti suge-riral to: česar sam ne verjame. Mi bi le želeli, da bi katoliška gospoda pri takem primerjanju slovenskega naprednega učitelJBtva s koroško »kato-iisko-narodno« duhovščino navedla kaj več dokazov, da se je učiteljstvo naprednega mišljenja kazalo nem-čurje. Zapomni pa naj si gospođa to, da je čolnič slovenskegp. naroda rešila pred poginom šola in učiteljstvo. Ko bi Slovenci ne imeli resnično narodnih učiteljev, bi se slovenstvo topilo v mer ju nemštva in klerikalizma in slednjič bi je zagrnili valovi v hiaden grob. Mi re3 obžalujemo in nam je kot Slovencem hudo in bridko, ko vidimo, kako koroški bratje umirajo, teda mi niemo krivi. Krivi so drugi faktorji in med te spadajo oznanjevalci strupenega klerikalizma, ki je pri zadnjih volitvah prjsilil sto in sto Slovencev, da so šli raje z nemškimi napredniaki k*-
kor pa s slovenskimi klerikalci, ka teri se vedno bolj  približujejo nemškim klerikalcem.
Če bi bilo našim kranjskim klerikalcem resno kaj za koroške in druge obmejne Slovence, bi kaj storili v pomoč teh. Brigali bi se bolj za Ciril-Metodovo družbo ter jo pod pirali, da bi mogla ista odpreti več slovenskih šol. Vidimo pa, da je našim klerikalcem v prvi vrsti za sejanje klerikalizma in narodnost — deveta briga. Čemu bode šlo toliko stotisočev za škofove zavode, ko imamo itak dovolj srednjih šol, inče potrebujemo še kje katero, dolžna jo je država zidati? Čemu se nabira za razne zamurčke in mi sij one med nami Slovenci, ko imamo sami toliko narednih zamurrtkov in milijonov? To človekoljubno delo naj izvršujejo srečnejši in bogatej§i narodi In če mi Slovenci pademo, utonemo v nem-štvu, nas budo rešili morda iz tega ^fr»kar<ski misiioni in zamurčki? In »ljudski sklad«, ki je ravnokar odprl svoje žrelo, kaj bod* ta koristit Slovencem, če doseže svoj namen, da pri volitvah vrže napredne kandidate? Aii bodejo klerikalci Šustersičevega kalibra reševali obmejne Slovence? In »Pet-cv BOvii&K, čemu g-e la vsako leto v obhki ti^ocev kron iz naša domovine, mar salo, da se ojači Rim v preganjanju slovenskega bogoslužji!? Ricmaiii ! Solze morajo politi vsakega zavednega Slovenca po teh tisočih in tisočih, ki gredo tako v izgubo, kakor bi jih vrgli v vodo. Koliko šol bi s« s tem denarjem vzdržavalo r?& Koroškem, Štajar^kem in Primorskem. More li kdo to zanikati? Sed^j pa pride »Slovenec« in povsod dru^o'i išče rešitve za Stu-vence, med tem, ko pomaga na vse pretege pri ygoraj omenjenem »puščanju« slovenskega ljudstva. Sled-jič bi pa še najrajši največji del krivde nazadovanja na Koroškem ovrgel na rame slovenskega naprednega učiteljstva. Če misli »Slovenec« nadaljevati s tem sumniče-niem, lahko slori to, učiteljstvo bode šio vkijub temu  naprej  po poti slo
venske naprednosti, in Če pri tem ves klerikalni aparat s tečajev skoči.
Hribovski.
Za hrvaško finančno samostojnost
Kakor po Ogrskem, tako se tudi po Hrvaškem agituje in zboruje proti brambnim predlogam. Toda Hrvatom ni glavno delovanje zoper brambne predloge, njihovi vsestranski protesti so naperjeni proti skupnemu financ nemu razmerju, proti temu nezaslišanemu madjarskemu izmozgovanju. Boj ee tedaj vodi za krv in denar.
Ako bi zapričeta akcija za sedaj tudi ne imela pozitivnega uspeha, hrvaški politiki in vodideiji si stečejo zasluženo hvaležnost naroda, ker skrbe, da izvedo prebivalci v zadnjin hrvaških vaseh, kako Mirijari Hrvate — a vzdri.ujvjO«, z dru^o besedo odi rajo. Da se gre Hrvatom pri tem res za otresrnje neznosnih bremen, o tem priča dosedaj neznana solidarnost, s katero se prirejajo ljudske skupščine.
Nedavno je bila tuka skupščina v Zagrebu. Udeležilo se je brez vsake agitacije 7000—8000 os^d Zastopana so bile v popolni slogi vse stranke tudi soc. demokratjtf in krščanski socialisti. In ravno ta sluga je navdala madjarske kroge s strahom.
Na shodu so govorili najboljši govorniki vseh strank ter se je sprejelo več resolucij proti obnov.tvi ii nančne nagodbe z Ogrsko, ker je ista naravnost pogubna za zdravi kuiturni, socialni, gospodarski in pj litični razvoj Hrvatske. Nadalje se je izreklo za svobodo tiSKa, sestajali.a in združevanja, za svobodne volitve in za ednako, direktno in tajno volitev. Končno se je izreklo proti militarizmu in njegovemu povišanju, a čiokler pa militarizem obstoji, se zahteva demokratizacija vojske in njena prilagoditev narodnim potrebam in značaju onega naroda, ki jo tvorijo in zdržujejo.
Hrvaški listi se neprestano Davijo z zadevo samostalne financije ter
dokazujejo, da plačuje Hrvaška vsako leto za skupne zadeve do 30 milijo-nov kron več kakor jih je dolžna prispevati. Samo na užitnini je bila Hrvaška lani prikrajšana za 11 milijonov kron.
Razun manjših protestnih shodov se vrši dne 22. t. m. v Oseku velik ljudski shod v isti namen kakor v Zagrebu.
Iz Macedonije.
Turška vlada neprestano obvešča poslanike evropskih velesil o napredovanju reform; pri tem pa se pritožuje, da ji Bolgarija otežuje izvršitev rt-fir;n. V.* ljub odredbam bol^artke vlade se vstiške Čete pospešujejo iz Bolgarije. Izmed porni-lončenih Bolgarov se jih je večina takoj pridružila vstašem. Vodja Sa-rafov operira s svojimi četami v okraju Pehčcvo ter je prišlo med njim in turškim vojaštvom že opetovano do bojev. Tudi Cončev in Jankov sta zopet na prostem ter se zadržujeta baje v Sofiji. Na mesto razpusčemh m*cedonskih odborov se snujejo po Bolgariji novi odoori, ki si nadevajo ime dobrodelnih društev, a imajo isti namen, kakor raz-puščeni odbori — Srbski poslanik v Londonu se je izjavil o položaju v Ma-eedoniji: »Poicžaj je dandanes slabši kot je bil pred meseci Odkar so se obelodanili reformni načrti, so se bolgarski oabon pomnožili s Srbi, Rumuni in tudi Grki. Tuli ko bi Turška mogla izvesti refor.ne, bi to ne pomirilo. Srbski kralj se trudi za mir v Macedoniji, ker popolnoma zaupa rusko-avstrij *kim odredbam.« Sultana se je Opozorilo, da bi imenovanje orožnikov iz raznih narodnosti) pomenilo nove zmešnjave, ker bodo orožniki zastopali le koristi svojih rojakov. Opustila se je tudi prvotna namera, da bi se pozvali nemški častniki za organiziranja orožništva. Sedaj je zaprosil sultan švedsko vlado z* prepustitev častnikov v ta namen.
Merim, meriti...
(Razložil G. C.) Glagol merim, meriti spada po JanežiČevi slovenski slovnici v četrto vrsto. Jaz se sicer nisem nikoli učsl slovenske slovnice, a da glagol spada v to vrsto, mi smete verjeti, ker sem pogledal v knjigo. Kdo bi ne bil mislil, da jo bom še kdaj rabil! Spominjam se, da sem imel v četrtem razredu profesorja, ki je imel vedno vsaj po dve slovenski slovnici pri sebi in vedno je mlatil le slovnico. Ta profesor torej nam je enkrat svetoval, da naj slovnico hranimo, ker jo znamo še kdaj rabiti. Rekel sem takrat svojemu sosedu: »Kadar bom videl slovnico, vedno bom žalosten, ker se bom spomnil uric, ki sem jih zafračkal pri slovnici; ko pridem iz gimnazije, bo moja prva skrb, da prodam slovnico.« A človek obrača, Bog pa prevrne — a pardon — obrne! Slovnice tedaj nisem mogel prodati in tako sem jo zdaj lahko porabil. Pa, kakor vidim, sem jo že daleč zavozil, zato le k glagolu.
No, stvari nočem preskovat:, ka kor kak slovničar: zakaj spada ravno v četrto vr3to in ne v peto (to bo vsak sam lahko opazil, če pogleda v Janežičevo slovnico, tam, kjer se govori o glagolih, stoji zapisano). Razložiti hočem bolj natanko, kako se glagol rabi v različnih pomenih.
Ker so pesniki menda najbolj popolna bitja, kar jih na zemlji lazi ino gre, začnimo pri teh. Prešeren pravi nekje: »Meril platno, trak na vatle.« Iz tega se da sklepati, da je Prešeren gotovo videl kakega Žida, ki je stari babnici meril trak za spodnjo kikijo. Gotovo se nahaja glagol meriti tudi pri drugih pesnikih, a ker gotovo ni tako značilen lahko raziskovanje opustimo.
Včasih, ko me je mati našeškala, sem se jaz repenČil pred bratom, da sem ji zameril. Brat pa mi je rekel, da ne smem zameriti, ker mi bodo sicer odrezali, menil sem da tisto, kar se misli v izreku »enkrat je eden kazal pa so mu odrezali« in odpustil sem. Oče pa mi je v takih slučajih navadno odmeril pet batin tje, kamor sedamo.
Ko smo se otrooi igrali na cesti
skupaj in metali prah drug v drugega, smo včasih motili kokljo, ki je vodila piščeta po cesti. Kokiji ni bilo po volji, da jo motimo pri njeni vzgoji in zato je Često pomerila enemu aii drugemu srajčko, pa ne tako kakor šivilja, ampak vse drugače. Eikrat smo imeli kokljo, ki je vodila samo eno pišče, a še tega ni izvalila sama. Mati mi je rekla, da je jajce ziegla postoika, a cia ga je dala kokoši zato, da ne bo več ko-kala. Kokošarice vedo, da je kokoš (moškega ali ženskega spola) huda, če jajce zleze postoika. Tako je bilo tudi z našim petelinom, ki pa navzlic moškemu spolu ni meril moških oblek, ampak po mer j al samo ženskam. Imel je pa še neko drugo navado, katera baje pomaga, da je kokoš huda: jedel je namreč poper. Ker sem videl, kako vpliva poper na hude živce petelinove, sem sklenil, da ga dam tudi malemu psičku, ki sem ga imel, a ni bil hud. Nekega dne ga vjamem. V roki pest popra, med koleni psička sedim na pragu, zdaj mu odprem gobeo z drugo roko in strese m poper notri. In res je post al hud ter meni prvemu pomeril
hlače, ki so bile pa še lake, da so
se zadaj zapenjale.
Tako sem čutil glagol večkrat
v pravem pomenu, večkrat pa tudi
tropično.
Premeril pa sem leta mladosti in poslali so me v mestno šolo. Težko mi je bilo, ko sem prvikrat meril pot od doma v mestno šolo.
Stal sem pred ravnateljem, ki me je meril od nog do glave in čudno mi je bilo pri srcu. Ravnatelj me je izročil potem profesorjem, ki so mi v prvem razredu še merili in natezali ušesa, torej nadaljevali, kar so učitelji v ljudski šoli nehali. Počasi je to prenehalo in profesorji so merili le moje učenje, ki pa ni segalo posebno pozno v noč, kar posebno jasno dokazuje moje izpričevalo iz četrtega razreda. Merili so navadno zelo na dolgo, mislim namreč, ko bi merili z metrom, bi bilo največkrat pet centimetrov, torej dvojka. Jaz sem koncem polletja z žalostnim pogledom meril izpričevalo.
V četrti šoli sem letel in v drugem letu četrte dole sem iz dolgega Časa pričel meriti verze. Toliko
se smem pohvaliti, da sem znal — respektive — znam še danes prav dobro to opravilo mladih zaljubljenih študentkov.
Tako sem živel skoro le od merjenja in še zdaj živim od tega, ker mi še zdaj merijo drugi plačo, ne pa jaz drugim, to se pravi, še danes sem — nič.
Kaj pa hoče ...
Anetka so jo klicali, pravzaprav pa ji je bilo ime Ana. Pa gospoda krstna imena rada prekroji po lastnem okusu . . .
Anetka je bila hči višjega uradnika. V otročjih letih je bila pri starših in je obiskovala šolo rojstnega mesta. Ko pa je odrasla, dali so jo študirat v glavno mesto.
Tisti čas, ko je obiskovala šolo v glavnem mestu, je živela prav udobno in pri tem seveda potratno. Oblačila se je jako bahato in kadila je cigarete. Koketirala je z dijaki in jih vodila za nos kakor je hotela, saj je bila lepa.
Zgodilo se je, da je bila povabljena na sijajno veselico ... In ka-
Še V plenicah   povita   mlekarna kal
neozdravljive bolezni nakopala! Zlobni jeziki govore, da je vzrok bolezni Šusteršifteva »Gospodarska zveza«, češ odjemalci nečejo njej masla tako drago plačevati kakor naprednim mlekarnam. Vsled tega je mlekarna ceno mleka znižala na 31/« krajcarje od litra, to je pa zadružnike tako razburilo, da so nekateri odstopili. Posebno hudo zadela je nizka cena mleka, že znanega župnika Karla Cemeta v Dolu. Župnik je imel račun narejen koliko denarja bo za mleko prejel, pa je revež brez krčmarja račun naredil. Na dan plačila prinesla mu je služkinja 3 krone manj kakor je kazal račun gosp. župnika. Župnik je vdaril ob mizo in zaren-tačil: zdaj pa vidim, da kar je farško, je sleparsko! Natočil si je kozarec tirolskega petjota in ga je na jezo spil. Zguba treh krone ga je tako pekla, da ni do polnoči šel k počitku. Načelništvo mlekarne zateklo se je k logaški mlekarni, da bi je jetike ozdravila. Zdaj vidijo, da smo liberalci le dobre in usmiljene duše, da jim v sili radi pomagamo, česar bi svedrci gotovo ne storili. Saj jih pa tudi ne prosimo!
Davek na užitnino
od vina, vinskega in sadnega mošta.
(Dalje.) C. Pri prodaji.
§ 5.
8. Od dolžnosti, plačati davek od prodajanega mesa, izrečene v § 1, Številu 3 (prodaja) izimljejo se tisti slučaji, kjer hišni oče, gospodar itd. mesa daje domačim ljudem, poslom itd. v pristojeČo jim hrano.
D.   Pri klanju, prejemu   in prodaji.
§ 6.
Dalje se izimljejo od davka v § 1, odstavkih 1, 2 in 3 izrečenega (klanje, prejem in prodaja.)
9. Živinsko klanje in jemanje mesa, potem na debelo, to je v množinah od 25 kilogramov najmanje pri vsakem posameznem blagu storjena prodaja posušenega, nasoljenega, v razsol dejanega mesa, špeha, konzervnega mesa, salam ali drugih mesenih klobas, kadar
a) kaj tacega stori, kdor samo na debelo prodaje ali poleg prodaje na debelo tudi na drobno okajeno, nasoljeno meso, špeh, konzervno meso, salame ali druge mesene klobase, drugega mesa pa ne prodaje in če takrat — kadar je z malo kupčijo združena tudi prodaja takega blaga na debelo — vrh tega
b množine imenovanega blaga, namenjene za malo kupčijo ali za prodajalčevo domačo potrebo, hranijo v posebnih prostorih, ki so popolnoma odločeni od zalog za veliko kupčijo namenjenih, in Če je od njih plačan davek, predno se prodado, ozirom, predno se preneso v prodajalni o na drobno in predno se uporabijo za domačo potrebo (§ 1, št. 4.)
4. Osebe, ki so dolžne d vek plačati.
§ 7.
Dolžnost, davek plačevati, imajo: 1. V slučajih, v katerih se govori
v § 1. pod številom 1, (klanje; tisti, ki
žival zakoljejo.
2. V slučajih, omenjenih v § 1. pod številom 2, (prejem) tisti, ki meso od koga vzamejo.
3. V slučajih, omenjenih v § 1 pod številom 4, tisti, kateri okajeno ali ovojeno, nasoljeno ali v razsol dejano meso, špeh, konzervno meso, salame ali druge mesene klobase na drobno (na malo) prodajajo.
5. Predmet  in   izmera po-
iroinine od mesa.
§ 8.
Predmet in izmero davka kaže priložena tarifa, katera je z opomnjami, na njej stoječimi vred, celoten del priču-j'oče postave.
6. Obseg davkov ne dolžnosti«
§ 9.
Davek je odmerjati po tarifnem razredu tistega kraja, v katerem se opravi davku podvrženo delo, torej pri klanju po tarifnem razredu tistega kraja, v katerem se kaj zakolje, pri jemanju mesa po tarifnem razredu tistega kraja, kjer Človek, ki meso od koga jemlje, svoj obrt z mesom ima, in pri p r o d a j a n j u mesa po tarifnem razredu tistega kraja, v katerem se meso ljudem r a z d a j e, in to:
1. Po številu živali:
a) v tistih slučajih, v katerih je klanje davku podvrženo, razun slučaja, povedanega v tem istem paragrafu pod številom 2 lit a, dalje
b v tistih slučajih, v katerih je davku podvrženo, jemanje ali pa pro-dajauje mesa, ako se proda, oziroma od koga vzame cela zaklana žival tako, da se od nje ni odločil noben davku podvržen del, ali pa samo glava in noge.
2. Po teži, namreč :
a) v slučaji, ki ga v misel jemlje § 1, pod številom 1, lit. b) [J, ee se zakolje kako žival tarifnega po« stavka I m je samo neki del zaklane živali namenjen za prodaj, po teži tega dela, ako je podvržen davku ;
b) v slučajih, v katerih govori § 1 pod številom 4 po teži mesa, katero se prenese v malo prodajalnico, oziroma uporabi za kupčijo na malo ali za domačo potrebo;
č) v slučajih, ki se ne omenjajo ni pod številom 1, ni pod številom 2 lit. a in o, po teži mesa, katero se proda ali od koga vzame.
Aii v slučaju davku podvrženega jemanja in prodajanja mesa, o katerih se govori v § 1, pod številom 2. lit. c in pod številom 3, lit. cy plačati je samo toliko, za kolikor je po tarifnem razredu, veljajočem za kraj, kjer se je meso vzelo, oziroma komu oddalo, pristojbina večja od one, ki je po nižjem tarifnem razredu že opravljena.
§. 10.
Da je davek od mesa po tarifi že opravljen, to se pri jemanji in prodajanji mesa more izkazati samo z bo-letami o plačanem davku, na katerih stoji zapisano ime in stanovališee pla-čilnikovo.
Ukazoma se določi oblika (forma) po kateri naj bolete o plačanem davku izdajo lastni postavljenci erarja ali pooblaščeni organi zakupnikov, ali pogo-ditvenih družeb. .Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. marca.
— Obč. odbor v Črnem vrhu nad Idrijo je v svoji zadnji seji na predlog gospoda župana Ivana Lam peta izvolil za častne občane gg Karola Svoboda, c kr. inšpektorja v Idriji, Iv. Grudna,
Politične vesti.
— Med vlado in parlamentarnimi strankami se vrše pogajanja zaradi podržavljenja severne železnice. V tej zadevi sta imela seje mladočeški in poljski klub ter sta se zedinila, da vztrajata napram vladi, da se mora podržavljenje izvesti s 1. januvarjem 1904.
— Ogrski ministrski predsednik pl. Szell je imel včeraj posvetova nje s Kossuthom in dvema članoma neodvisne stranke ter ponudil razšir jenje volilne pravice, ako opusti neodvisna stranka obstrukcijo proti brambni predlogi. Neodvisna stranka je ponudbo odklonila.
Med nemškim cesarjem in vojnim ministrom Gosslerjem je nastala močna napetost, ker je imel Gossler svoje nazore glede nabave orožja iz Kruppovih tovarn. Tega mu cesar noče odpustiti in ministru ne kaže drugega, kakor odstopiti.
— Za kaj se vse briga nemški cesar? Cesar Viljem je odredil, da ee movajo uradni poročevalci poprijeti drugačnega sloga. (Pisati morajo kratke stavke ter ne smejo zavlačevati glagolov na konec stavka.
— Vojni minister vitez Pittreich je bil pri cesarju v Budimpešti baje le zato, da se je zahvalil za imenovanje imetnikom 63. pešpolka.
— Senzačno razkritje srbskih radikalcev. V srbskih radikalnih krogih kroži malo verjetna vest, da je kralj Aleksander sam najel Kneževića za svoječasni atentat na razkra-lja Milana.
— Glede obnovitve avstro-nem-ške trgovinske pogodbe je vprašala nemška vlada na Dunaju, ali hoče začeti avstrijska vlada tozadevna pogajanja. Avstrijska vlada je odgovorila, da je k temu pripravljena, a pogajanja morejo imeti le informa tivni značaj ter ne morejo biti tako dolgo obvezne, dokler ne postane nagodba z Ogrsko in carinski tarif zakon.
— Iz Venezuele  se  poroča, da se je Nemčiji  izplačal  prvi obrok odškodnine.   Vladne čete so zasedle Carupano ter pri Cumarebo prema gale vstaše.
— Nemiri na Portugalskem. Ljudstvo se je v raznih mestih uprlo municipalskim davkom. V Coimbru bo demonstrantje naskočili sodišče in vse pobili. Vojake so napadli s kamni. Vojaštvo je^streljalo ter ubilo štiri osebe. Vse prodajalne so zaprte.
Dopisi.
Iz Lazov. Pretečeno jesen vsta-novili so svedrci v Kamenci pri Dolskem mlekarno, v kateri surovo maslo izdelujejo. Ker je pa letošnja zima bila zelo huda, se je novo rojena mlekarna tako prehladila, da si je nakopala neozdravljivo bolezen — jetiko. Kdo bi si bil mislil, da si bode v   nežni   mladosti,   tako rekoč
kor že marsiktera druga prej, tako se je tudi Anetka na veselici zaljubila ... In sicer to pod resno.
Po daljšem prizadevanju je res dosegla, da se je tudi on začel zanimati zanjo. Prišla so na dan ljubavna pisma, naposled pa skrivni sestanki . . . To je trajalo tako dolgo, da je zato zvedel Anetkin oče. In nekega dne ga je zaročil 8 hčerjo ...
Anetka je postala imenitna gospa. Na izprehod ni hodila peš, pač pa se je vozila v imenitni dvo uprežni ekvipaži, katero je spremljala tolpa psov. Pri sebi v vozu pa je imela vedno velikega črnega psa.
Z možem sta stanovala v lepi lastni vili. Opravo sta si nakupila najdražjo . . .
Nekaj časa sta bila kakor go-lobčka: vedno skupaj in poljubčki bo si sledili hitro drug za drugim. Obiskovala sta gledališče, plese in sploh jako potratno živela. Soprog je bil namreč bogat, ona pa tudi ni bila prazna.
Imela sta obilico strežajev, na eni in na drugi strani obilico psov.
Gospa Anetka se je navezala tako na pse, da je ni nihče videl brez dveh ali treh. Gotovo pa je bil
ž njo omenjeni veliki črni pes. Nazvala ga je Aleksandra Velikega, češ, da je vreden tega imena. Jedel je le pečenko ali pa sladkarije, pil pa kavo . . . Čudno je, da se nekaterim ljudem kaka stvar tako prikupi, da jo imajo radi bolj ko sebe ali pa svojce in za njo bi izdali magari vse imetj*'. Anetka je izdala za svoje kuže in kužete mnogo, mnogo . . . čeprav za služabnike ni bilo.
Pa tudi veliko vode se posuši, če stoji na solnci in je ne priteka več zraven . . . Taka voda na solnci je tudi vedno za izdatke odprta de narnica . . . suši se in naposled izgine . . .
Tudi tu je bilo tako . . . Gospodu je jelo zmanjkovati. In polagoma, tako po ovinkih je naznanjal soprogi, da ne bosta šla nocoj na »maskarado«, jutri na ples . . . Vsled tega so nastali prepiri in zamere. . .
»Torej nikakor ne obiščeva ma skarade?« vprašala je Anetka.
»Na noben način; za letošnje maakarade sem izdal do danes šest sto kron, če hočem še dajati, pridem na suho,« pojasnjeval je soprog.
»Kakor hočeš, grem  pa sama.«
»Plačal pa misliš, da bom jaz?«
»Hvala. Slutila sem, da mi od-rečeš in izposodila sem si pet sto kron, katere sevada ti vrneš, omenila je Anetka.
»To si kratkomalo prepovedujem. Razumeš?! Še dolgove mi delaj ... Jaz ne plačam nič«; pričel je meriti sobo in godrnjal., ona pa se je gromko zasmejala in odšla.
Tako je bilo večkrat. Dolgovi so rasli in naposled so se jeli oglašati upniki . . . Kaj storiti? . . .
»Vila Melita se za zmerno ceno proda,« prinesel je nekega dne dnevnik — — — —
Bilo je par let potem. Vilo Me-lito je imel drugi, psov ni bilo okoli nje; ljudje pa bo si pripovedovali o gospe Anetki.
Dva gospoda, ki sta se poznala z nekdanjo gospodično Anetko in pozneje z gospo Ano, sta šla mimo vile Melite: »Kaj misliš, kaj dela zdaj Anetka?« Vprašal je prvi.
»I kaj pa hoč e,« odvrne drugi, »pri oknu sedi in šiva . . .«
»Pa Aleksander Veliki?«
»O, ta je pa zadovoljen z močnikom in nič ne mara, če je tudi muha notri . . .« S« C«
veleposestnika na Jeličnem vrhu in dež. posl. Ivana Božiča.
— Poslanico proftia dr. ElbertOg ki smo jo včeraj doslovno priobčili, je »Slovenec« popolnoma zamolčal. Proštova poslanica se tiče direktno »Slovenca«, a vendar se ta ne gane. PaČ pa je na proštovo poslanico odgovoril »Slovencev« reporter — Štefe, a ne tam, kjer se je zaganjal v prosta in kjer je bilo umestno odgovoriti — marveč v — »Slovenskem Listu«. V zadnji številki je priobčil »Slovenski List« naslednji odgovor na proštovo poslanico: »Mil. gosp. prost novomeški, g. dr. Seba-stijan Elbert ima zadnji čas silno ve selje do pisanja in izkuša celo publicistično zagovarjati ono svoje znano politično stališče, s katerim se strinja na Kranjskom samo baron Hein. Kot poročevalec »Slovencev« iz ljubljanskega občinskega sveta sem popolnoma objektivno poročal o situaciji, ki je bila v občinskem svetu in izven njega, ko se je izvedelo za čudno dr. Elbertovo pismo na ljubljanskega župana. Mil. gosp. prost dr Sebastijan Elbert je izdal radi tega neko poslanico, v kateri imenuje to »nesramno hudobijo, zavijanje in podtikanje slabih namenov«. Naj mil. g. prost pravi, kar hoče, resnica ostane, da je pri vseh pametnih ljudeh vladalo splošno začudenje, kako pride On do tega, da se postavlja med občinski svet in med knezoškofa. Kako more mil. g. prost v svoji poslanici trditi, da je bilo v »Slovencu« opisano »izmišljena situvacija« mi je ravno tako nerazumljivo, kakor njegovo mnenje, da bi se mogel glede »izmišljene situacije« posluževati § 19. tisk. zakona. Ker mil. g. prost še dalje sega in pravi, da sem »Slovenca« radi svojega »pouličnega tona in dnevnih novic že marsikaterikrat pripravil v veliko zadrego in katoliško tiskovno društvo prav po nepotrebnem ob marsikateri desetak«, izjavljam, da se mi zdi to stališče mil. g. prosta jako nizko, tembolj, ker sem se vedno trudil služiti načelom, katerim naj bi služil tudi dr. Elbert. Mil. g. prost bi tudi sebi le ustregel, ako bi drugič malo bolj premislil, predno bi izrazil v javnosti kako mnenje, ki bi ga utegnilo le osmešiti. Kot njegov »časnikarski kolega«, kakor me blagohotno naziva, mu dajem ta svet. Sicer pa obadva »časnikarska kolega« o situvaoiji lahko poročava, — izpre-meniti je pa ne moreva. Ivan Stefe.« Kar nas na ti Štefetovi izjavi najbolj zanima, je ton, v katerem govori Štefe. Ponižni »lauiburš« škofovega glasila ošteva infuliranega prosta kakor kakega ministranta. To je značilno. Od nas liberalcev se vedno zahteva, da moramo duhovnika spoštovati že zategadelj, ker je duhovnik, pri klerikalcih pa vidimo, da gredo sami z metlo nad vsakega duhovnika, če ne pleše tako, kakor mu v škofiji godejo. Mi naj vsakega duhovnika spoštujemo, tudi če ni vreden spoštovanja, za klerikalce pa to ne velja. Kako so napadali svoj čas dekana Vesela, potem župnika Vrhovnika in zadnjič dr. Požarja iz Riomanj. In sedaj vidimo celo, kako tak — fantič, kakor j© Štefe v caker hodi z infuliranim prostom katoliške cerkve!
— Dobrodelna naprava v prid Salezijancem. V soboto smo priobčili naznanilo, da namerava eksce-lenca gospa baronica Heinova rojena grotinja Apraxinova prirediti tekom poletja dobrodelno napravo v korist Salezijancem na Rakovniku. Nameravana dobrodelna prireditev ni našla pri občinstvu narodno-napredne stranke simpatij in to po vsi pravici. Kakor posnemamo iz oficialnih poročil saiezijanskega reda, je ta red šele zadnjič daroval papežu 12000 kron. Red ima torej denarja v izobilju, saj bi sicer ne delal tacih darov papežu, ki ima itak neštetih milijonov na razpolaganje. Ako so Salezijanci na Rakovniku podpore potrebni, naj se obrnejo do svojega reda, ni pa treba, da bi ljubljansko meščanstvo moralo seči v žep, zlasti ko je dovolj podpore potrebnejših naprav. To je eden vzrokov, da se po naši sodbi narodno-napredno meščanstvo ne more udeležiti  nameravane priredbe, drugi
vzrok pa je razmerje mej narodno-na prednim  meščanstvom in mej škofom ter njegovo duhovščino. To razmerje je
po krivdi Škofa in njegove duhovščine postalo tako, da narodno-naprednetnu meščanstvu osebna čast prepoveduje, kakorkoli sodelovati pri priredbi v korist duhovniškemu reda in njegovemu podvzetju.
— Uspeh klerikalnega po« neumnjevanja. Delavka v tobačni tovarni, Jera Pitteri, je Čitala „Slov. Narod". To je videla in vedela druga delavka Terezija Petkovšek in ni jj bilo všeč, kakor še marsikateri drugi ne. A kaj je storila Terezija Petkov šek. Stopila je k J eri Pitteri in jo vpra šala, koliko ji plača, da opusti Čitanje „Slov. Naroda". Pitteri je mislila, da se Petkovškova šali in je zahtevala 10 kron. In glej — v soboto je Terezija Petkovšek prišla k Jeri Pitteri in ji odštela 10 kron, da več ne Čita „Slov. Naroda". Iz previdnosti je tudi zahtevala, da si našega lista tudi od moža ne pusti citati. Jera Pitteri je to obljubila in vzela 10 K. Ta slučaj dajo paš misliti. Siromašna delavka, ki se trudi in peha ves teden za nekaj kraj carjev, si takorekoč od ust odtrga 10 K in jih vrže proč, ker živi v veri, da s tem reši Jero Pitteri večnega po- . bljenja. To je uspeh duhovniške sugestije, uspeh duhovniškega poneumnje-vanja ljudstva. Terezija Petkovšek je poštena ženska, a tako blazno verna, da ji morejo duhovniki vse natveziti kar hočejo in da verjame celo tak > oslarijo, da bo pogubljen, kdor Čita „Slov. Narod". Terezija Petkovšek je pomilovanja vredna, da se pusti na tak način imeti za norca od ljudi, katerim je samo za vladanje in za bisa^o, od ljudi, ki imajo vero samo na jeziku, za denar pa bi prodali še sv. Trojico če bi mogli.
— Konstim v Ribnici. Piše se nam iz Ribnice: Za sedaj sporočamo le prav na kratko in le, da elisi tudi natur-buča: Tudi v Ribnici poka. »Kmetijsko društvo« je prodalo posojilnici in hranilnici hišo št. 3. in 4. Klerikalci sopihajo (po »Slovencu«). Poniglavi Mali traven neumorno nabira za »Katoliški dom« ali bolje za zadolženi konsum Ta vsiljiva muha je izsiljeval pri neki ženi v Gorenji vasi pri Ribnici za »Katoliški doma, a žena mu je pošteno zaaolila : »Nate; jaz Vam eno krono »šenkam«, samo pri miru nas pustite; mi že imamo svoj dom.u Berače, ki prosijo kruha iz potrebe, prijemljejo žandarji, katoliškim kon zumskim sleparjem pa gre vlada še na roke.  Na svidenje — pa kmalu.
— „Ljudska posojilnica'1 mora imeti vzoren red v svojih pisarnah in knjigah. V njenem imenu je »Sloves na našo notico, v kateri  smo oži-nekrščansko postopanje »Ljudske p< jilnice- proti sestrama umrlega župnika Žmavca, odgovoril, da „Ljudska pos jilnica  ničesar o   tem   ne   ve, da ima od  konzumarja  Klobučarja  tir jati pod poroštvom   Maruberške posojilnice 4?>.000   K   in   pod   poroštvom dekana Hecl in župnika Zmavc 10.000 K. S bemu  spominu  »Ljudske posojilni moramo priti na  pomoč   in  je n lastnem interesu opozoriti, da  sta dotični zadolžnici po 45.000 K in 10.000 K datirani od 4. septembra 1902 in da je   „Ljudska  posojilnica"   proti t dvema listinama poslala po „Gospodarski zvezi"   koncem meseca septembra svoto 55.000 K na roke dekana Heel-na. Ali tiči „Ljudska posojilnica" tako globoko v denarju, da je že  pozabila Da izplačilo tega posojila? — „Sloveiu dalje zanika, da bi  bila „Ljudska po-sojilnica"  prijavila svoto   10.000 K k zapuščini umrlega župnika Žmavca. Temu nasproti se sklicujemo  na zapuščinski akt okrajnega sodišča v Marnbergu, v katerem se dotična vloga „Ljudske po-sojilnice"   nahaja.  Svoje  trditve tedaj mi v polnem obsegu vzdržujemo; kajti okolnost, da  se „Ljudska posojilnica" skriva za „Gospodarsko zvezo"   in da slednja formalno figurira kot upnica-stvari prav nič ne  spreminja. Faktum je, da je „Ljudska posojilnica" dala denar; saj  ga „Gospodarska zveza" nič nima. Faktum je, da sta Hecl in Žmavc podpisala poroštvo za 10.000 K in faktum je, da  se hoče  Žmavčevi sestri spraviti ob dedščino. Hoče, če se po-
jreči, se še ne ve. Izvedeli smo namreč, ,ja ŽmavČevi sestri prijavljene jtirjatve Qista likvidirali ter da ne priznavata Žmaveevega poroštva pravnoveljavnim. pokazati hočeta, da se župnik Žmavc pi zavedal tega, kar podpiše, in da je mnenja, da hočejo konzumarji z njegovim podpisom zopet nekaj tiugi-rati. kakor so tingirali konzumu v prid tirjatev 10.000 K, katere je Hecl in Žmavc nikoli nista dolžna bila. Ta dokaz se utegne posrečiti, ker živijo priče, ki vedo, kako se je stvar takrat vršila.
— Dogodki  v Ricmanjih. prešli ponedeljek, dne 9. t. m., mh-nili so zopet zvonovi  in  ves teden ni nič zvonilo.   Ker gospod Krančič ge vedno ni   našel   latinskega mež-jiari-*, hodi maševat od torka naprrj v Boršt, Boljunec in baje tudi v eno uro oddaljeno Dolino.   Sliši se, da v 3orštu in Boljuncu niso  nič kaj ve seli, da hodi tja maševat.   Včeraj, v nedeljo, je maševal   okolo 10  ure v Ricmanjih. A zvonilo ni k maši nič. pri maši mu je stregel   neki seme-nisčnik od sv. Antona  pri Dekanih. A v cerkvi ni bilo nikogar, izvzemši gospoda   učitelja,  par   šolskih otrok in   kuharice    Krančičeve.    P o p o -ludne   pa   ni    bilo nikake službe božje. — Obligatni orožnik je krožil ves dan po  vasi, med mašo pa okolo cerkve; a posla, seveda, ni imel nikakega.
— Dvojezičnost na Kranjskem. Na Kranjskem se vzdržava povsod princip dvojezičnosti, tudi kjer je popolnoma nesmiseln. Nihče si ga ne upa samovoljno predmgačiti na škodo nemščine. Jeli povsod tako? Ne, Nemci delajo izjemo, katere bi gi Slovenci nikdar ne upali storiti. Pošta v Kočevju je popolnoma nemška, vse, napis nad pošto in vznotraj. Vsi drugi c. kr. uradi imajo dvojezične napise, samo pošta dela izjemo. R*vno tako glede tiskovin. Će zahtevaš slo-venskonemške tiskovine, se ti odgovori, da jih nimajo. Poprej so se dobivale vsaj v trafiki, ali tudi tu se jih ne dobiva več. To je kršenje na Kranjskem veljavnega načela, ki je popolnoma neumestno, ker ima ravno ta urad kakor drugi do polovice slovenskih strank. Slavno poštno ravna teljstvo naj blagovoli stvar popraviti! Človek navadne pameti, ki se vozi po dolenjski železnici, si Btavi nehote vprašanje, za koga so neki samo-nemški napisi na kupejih »Nichtrau cher«. Odgovor: ker še Slovenci niso dosegli tako visoke stopinje kulture, da bi se med njimi tudi nahajali »nekadilci in nekadilke«, torej tudi ne potrebujejo dotičnega slovenskega napisa. Če se pomisli, da vendar skoraj vsi ljudje, ki se vozijo v tretjem razredu po tej železnici, ne razumejo nemški, je popolnoma nemogoče najti druzega upravičenega od govora.Lahko bi se še vprašalo, ali je to popolnoma vseeno, kdo da vzdržuje po večini žeieznico, pa potem bi ne mogel nehati s samimi vprašanji. Če gledajo večji narodi na takšne malenkosti, bi bila tem večja dolžnost, se pri Slovencih brigati še za manjše.
— Umrl je na Igu dne 12 marca v starosti 76 let bivši župan in posestnik Janez Š e n k. Pogreba se je udeležil ves občinski odbor. Rajnik je bil zvest pristaš narodno-napredne stranke. Županil j« 12 let, a bil je tudi delaven član cestnega in močvirskega odbora. Komur je znano stanje občine ob času, ko je Šenk prevzsl županstvo, mora pri-poznati, da je bil marljiv v svojem poklicu. Bil je tudi vzglsden posestnik, kar priča njegovo dobro urejeno posestvo, posebno sadovnjak, ki bo trajen spomin na umrlega moža. Bodi mu zemljica lahka!
— Repertoire slov. gledališča. Danes se poslovi za to sezono v štirih ulogah štirih različnih oper g. tenorist Fr. Vlček — V četrtek popoldne ee igra ob znižanih cenah narodna igra s petjem »Deseti brat«. Zvečer je nemška predstava. — V nedeljo popoldne ljudska predstava bajke Shakespeara »Sen kresne noćio, zvečer Schillerjeva drama »Devica Orleanska«.
— Učiteljske vesti iz Štajerske. Nadučitelja sta postala fg. Ivan P i 1 i h iz Liboj pri Celju
pri Sv. Štefanu pri Šmarju in Avgust G a j n k o iz Št. Jurja na Pesnici pri Mariji Reki; stalna učitelja sta postala gg. Rudolf Vrabl, pomožni učitelj v Ljubljani na Vranskem in Fr. L e b a r na dosedanjem svojem mostu v Hrastniku. Stalni učiteljici sta postali gdč. Marija V a 1 e n č a k od Sv. Miklavža pri Ormožu v Go-tovljah pri Ž*lcu in Franioa Tajni k od Sv. Andraža pri Polzeli pri Sv. Petru v Savinski dolini.
— Južne železnice pritožna knjiga. Prošle nedelje je nekdo iz Trsta zabteval radi neuljudnosti železniških uslužbencev na postaji na Opčinah knjigo za pritožbe. Knjigo so mu s*cer pokazali, izročili pa ne, česar tudi ni bilo treba, ker mu niso hoteli dati črnila ali svinčnika. Zahtevali so od stranke, da pove, kaj hoče zapisati, nadalje, da naznani ime, stan in druge take perzona-lije, in ko jim je dotičnik odgovoril, da jih to nič ne briga, sunili so ga iz čakalnice, pobili na tla ter obdelovali s pestmi. Ko se je obžalovanja vredni mož, ki ni imel niti palice, da bi se branil, s pomočjo svoje ma tere rešil proti Opčinam, pritekel je za njima železniški uslužbenec, udaril staro ženo po zobeh, zruval ji sive kite z glave ter pobil sina na tla, »uprostivši« ga pri tem poročnega prstana. Stvar preiskuje orož-ništvo. Lepa je taka uljudnost in uslužnost!
— Pravnikov večer. Drugi svoj večer priredi društvo »Pravnik« v sredo 18 t. m. zvečer ob 8 uri v dru^i restavracijski sobani v »Narodnem domu«. Na tem sestanku predava gosp. svetnik K a r o 1 W e n g e r •»O senzacionalnih pravdah ali žrtve razmer« K temu večeru vabi društvo ne le svoje člane, marveč sploh vsi kesra pravnika, ker je vsakdo dobro došel.
— Ustanovni občni zbor krojaškega nakupovalnega društva vršil se je v četrtek dne 12. t. m. Vdeležilo se je zalibog le 9 članov, in kot zastopnik trg. ministrstva zadružni instruktor gosp. dr. Rti c ker iz Gradca. Predsednik pripravljalnega odbora g. Franc J el očni k je otvoril zborovanje, ter pojasnil pomen društva, in predlagal, da naj se to društvo ustanovi. Predlog seje soglasno sprejel, a društena pravila odobrila. Po pismeni izjavi k pristopu se je vršila volitev ter so bili izvoljeni g. Franc J el očni k za ravnatelja, g. Josip Roj ina za blagajnika in g. Franc Kraigher za kontrolorja. V nadzorovalni svet so bili izvoljeni gospodje Anton P r e s k a r, Anton Lasetzkv, Ivan Korn, Josip Hribar, Ivan Perme in Franc R e i s n e r.
— Ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju priredi 18. t m. v telovadni dvorani »Gorenjskega Sokolaa s prijaznim sodelovanjem gdč. Mire Dev-ove iz Ljubljane jn »Čitalniškega godbenega in pevskega zbora iz Kranjaa koncert. Vapored: 1) W. A. Mozart: Ouver-tura k operi »T i t D o b r o 11 j i v i«. Igra godbeni klub. 2) Iv. Bartl: »Novinci«. Moški zbor. 3 ) a) Ambrois Thomas: Romanca iz opere »MignoL«; b) C. Loewe: »Div«. Balada po noriški pravljici. Poje go spica Mira Devova. 4) J. Gounod: Fantazija iz opere »F a u s to. Solo za flavto. Na flavto igra g. Wogrolly. 5.) a) Jos Nesvadba: »Hre p e n e n je ljubezni«; b) Konr. Kreutzer: Gozdni kri ž«. Četverospeva. Pojo gg : V. Rus, A. R*pe, J Lapajne in A. Krnet. 6) J Marschner: Arija Ane iz opere »Jan Heilin g«. Poje gospica Mira Devova. 7.) V. Parma: »Slovanske cvetke«. Potpourri po slovanskih napevih. Igra godbeni klub. 8) Iv. pl. Zaje: »Siie p e c M a r k o«. Moški zbor z bariton-solo. Bariton poje g. K. Geiger. God-bene in pevske točke spremlja na klavirju gospod Ivan Sprachmann. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K, dijaki 60 h. Glede na to, da je vstopnina namenjena za družbo sv. <' rila in Me toda, se preplačila hvaležno sprejemajo.
— Telovadnega društva ,,/agorski Sokol" redni občni zbor bo v nedeljo dne 22. marca ob pol 4. uri popoldan v prostorih gosp. Pavla Weinbergerja z običajnim sporedom.
— Na II. izrednem zborovanju „Akademične podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu11 je bil izvoljen sledeči odbor: Gand iur. Ferdinand La-šič, predsednik; cand. phii. Janko Masten, tajnik; oand. iur. Štefan Raj h, blagajnik; cand. iur. K le m e n s, odb. namestnik.
— Prememba posestva.
Od g. Evg-ena Vilharja kupilo je 10 kmetov iz Bača, graščino Kaleč pri Knežaku na Pivki, za svoto 104 000 kron. Kupilo se je večinoma z »amerikanskim« denarjem. Kmetje mislijo baje zidati tam hiše, da nastane vas.
— Kako so cigani po Krasu hudiča izganjali. Lani se je klatila po Krasu ciganska družba; nje člani so bili: Ivan Held, Marija Held in nje mož. Osleparili in okradli so tri kmete in dve kmetioi. 29. decembra so se priklatili tudi v Opatjeselo. Ravno mračilo se je. Potrkali so na vrata male kmečke hiše ter prosili hišnega gospodarja Franceta BoŠkina prenočišča. Ta jih ni hotel sprejeti pod streho. Zato spregovori glavar ciganov navidezno ves obupan tako-le: »O lepi, dobri očka! Vi ho čete zdaj enak greh storiti kakor Judež Idkarjot, ki je izdal Kristusa. Mi smo romarji in potujemo na Sv. Goro; vsako leto pa gremo v Rtm, da povemo papežu, kako se »bna šajo vaši Opajci. Mi smo odrešeniki sveta, brez nas bi se svet podrl«. — Te besede so Boškina omečile. Hitro je letel po drva ter zakuril močen ogenj, da bi si cigani ogreli svoje od mraza otrple ude. In res, cigani so se najprej pri ognju dobro ogreli. Ciganka je potem začela kuhati kokoš, katere gotovo ni sama izredila, cigana pa sta začela na citre igrati. Kar zaŠkrepečejo citre! Začuden vpraša Boškin, kaj da pomenja ta čuden glas. »Ljubi očka«, odgovori mu Held, »ta glas naznanja, da ste vi obseden. Zahvalite Boga, da smo prišli v Opatjeselo; mi znamo hudiča izganjati in rešimo vam tudi vaše vole, ki bi bili drugače v treh dneh pocrkali«. — Boškin se je tresel strahu ter cigana milo prosil, naj ga reši hudobnega duha. Cigan usliši in začne svoje opravilo. Najprej po škropi Brfkinu glavo z vodo, o kateri pravi, da je blagoslovljena in da jo je natočil iz studenca, ki teče v papeževi spalnici. Potem mu obsuje glavo z moko. S to zmočeno moko mu namaže ohraz in tudi oči, tako da ni Boškin nič videl. To pri liko sta porabila Held in njegova sestra ter ukradla Boškinu celo prnjat, nekaj sira, sladkorja in kave. Ko je cigan na ta način panal hudiča, ukazal je Boškinu, naj mu izroči še to, kar ima v žepu. Boškin da radovoljno še 2 K in 58 h ciganu, ki mu obljubi, da ponese ta denar papežu, da bo zanj bral eno mašo. 30. decembra so jo cigani popihali v Brestovico. Vzeli so s seboj, kar so bili prejšnji dan nakradli; pred odhodom so Bo škinu ukradli še eno kokoš — v nadomestilo za ono, katero so prejšnji večer skuhali in použili. — V Bre-stovici stopijo v hišo Frančiške Stanič. Nje moža ni bilo doma, delal je v kamnolomu v Sesljanu. Gospodinjo prosijo, da bi smeli skuhati kavo. Kavo Boškinovo! Zvečer je prišel domov tudi gospodar. Cigani so se znali tem dobrim ljudem tako prikupiti, da so jih pogostili in prenočili. Po večerji so cigani lepo molili z družino rožni venec, potem so šli spat v hlev. Drugo jutro je šel gospodar že ob peti uri v kamnolom. —■ He'd stopi zdaj pred gospodinjo fer jo tako nagovori: »Lepa gospodarica! Včeraj nismo hoteli vašega noža ostrašiti — ali vi ste obsedena! Vko bote imela sinove, rodili se bodo z rogovi; vaš mož pa se ponesreči v kamnolomu. Rešitev je le ena: iz vas se mora izgnati hudobni dub, ki je pravzaprav pogubljena duša nekega vašega sorodnika«. — »Kaj mi je storiti, da se rešim?« vpraša uboga žena, ki se je vsa tresla. Cigan ji odgovori: »Prinesite mi svoje ženitvansko oblačilo, poročni prstan, uhane in vso svojo zlatenino. Vrh tega prinesite mi še eno srajco, par hlač in uro vašega gospodarja, in videla bodete, da vas rešimo«. — Ženica prinese zahtevane reči in jih položi na mizo pred cigana. Zdaj je začel cigan »pananje« Napolnil je majhen kozarec z znano blagoslovljeno vodo ter vrgel v njo kokošje jajce. Jajce je vzel počasi iz kozarca ter je razbil. Iz razbitega jajca je potem potegnil navidezno koščico, o kateri je trdil, da je koščioa pogub Ijenega sorodnika. Na to je pričel Held in njegova žena pljuvati v zrak trdć, da tako zapodita pogubljeno dušo. Toda kmalu reče cigan: »Duša noče oditi; ona zahteva še 10 K«. Frančiška Stanič je iskala zahtevanih 10 K na posodo po oeli vasi in jih je srečno ciganu tudi prinesla. Pa reče zopet: »Storili smo, kar je bilo mogoče, ali to še ne zadostuje. Vi, draga mamka, morate vso to robo z denarjem vred povezati v culo, ter jo nesti o polunoči na glavno cesto. Ustavite se na križpotju in čakajte, dokler ne pride pogubljena duša vašega sorodnika. Ona vam ho hotela vzeti oulo, a vi ji pljunite v obraz in bežati bo morala«. — Revioa je bila vsa preplašena in je izjavila, da ne gre o   polnoči  na  križpotje za
I
V
ves denar sveta; ob enem pa je prosila cigane, naj neso oni culo na križpotje. Zviti ptiči so se navidezno dolgo branili, a naposled so vendar odšli s culo, obljubivši, da se po treh dneh vrnejo. — Seveda niso Šli čakat pogubljene duše, marveč popihali so jo s culo vred proti Mirnu. Med tem se je vrnil mož Frančiške Stanič z dela. Ko je izvedel od žene, kaj se je zgodilo, )e o tem hitro ob vestil žandarmerijo, ki je že drugo jutro v Mirnu ulovila Ivana in Ma rijo Held. Glavni ptič in izganjalec hudičev je pravici ušel. V petek 6. t. m. je obsodilo tržaško deželno sodišče Ivana Helda v ječo na 2 meseca in Marijo Held pa na 6 mese cev. Vsakdo bo vprašal: kako je pač mogoče, da se take reči dogajajo^ kako da je naš narod še v 20 stoletju tako zabit? Odgovor ni težak. Zato ker ga duhovščina drži v tej neumnosti in to neumnost Še neti in utrjuje. Kaj čuda, če verjamejo ljudje v izganjanja hudiča in podobna praznoverstva, ko jih duhovniki sami takih reči uče in ko duhovniki sami izganjajo hudiče — seveda za boljšo piaČo, kakor cigani.
— Izvrsten  zaslužek. V
naše uredništvo je prišel neki delavec in nam je povedal naslednje: Pri nemškem gledališču, in sicer pri igri »Frau Venus« sta sodelovala moja dva otroka. Bilo )e enajst skušenj na starem strelišču in otroka sta brez jedi tekla iz šole na strelišče. Potem sta sodelovala pri štirih predstavah. Trpela sta torej dovelj in tudi črevlje dosti strgala. Za vse te skušnje in predstave sta oba dobila plačila — čujte! — 1 gold. 60 kr., vsak torej za 11 skušenj in 4 predstave 80 krajcarjev!
— Silovit tat. Včeraj ob 8. uri zvečer srečal je na Dovozni cesti Anton Toplak, delavec na južnem kolodvoru nekega nepoznanega člo veka, ki je nesel deske. Toplak je dotičnika ustavil in vprašal odkod da nese deske, nakar je nepoznani vrgel deske na tla, skočil k Toplaku in ga sunil z nožem v obraz in v levoramoin zbežal proti Vod-matu pustivši deske na cesti. Deske so bile ukradene na lesnem skladišču na južnem kolodvoru. Mo ralo pa je biti več tatov, ki so nosili deske s skladišča, kajti pozneje so dobili pod dvema kozolcema na ljub Ijanskem polju dva kupa ukradenih desk.
— V pijanosti. Včeraj popo ludne je na Rimski cesti posestnik Ivan Prestopnik iz Unanjih Goric v pijanosti upil in vriskal. Ko ga je policijski stražnik opominjal, naj oode miren, začel je tega na prav surov način psovati in mu groziti, da ga ustreli. Stražnik je končno Prestop nika, ko le ni miroval, aretoval, a ta ga je zgrabil okolu pasu in ga je skušal podreti na tla, kar se mu pa ni posrečilo. Na cesti se je nabralo mnogo občinstva, ki je prigovarjalo Prestopniku, naj se pokori in naj gre s stražnikom. Stražnik je mogel le z velikim trudom spraviti Prestopnika naprej.
— Hud mož. Na Karlovski cesti je danes ponoči prišel neki mož pijan domov in ker tra je žena z»radi tega oštela, jo je začel pretepati. Žena se je oblekla in je zbežala na cesto, mož pa je za njo zaklenil vrata in jo ni več pustil v sobo. Žena je trkala na vrata in okna. pa jo ni nihče spustil notri. Poklicala je tudi policijskega stražnika na pomoč, a vse trkanje ni nič pomagalo. Mož je ostal trdovraten in je ni pustil v stanovanje. Reva je morala na cesti prenočevati.
— Umobolni Viitner prijet. Danes zjutraj je na Golovcu neki policijski stražnik prijel umobolne?a Franca Witnerja iz Gotenice, ki je bil v noči od 15 na 16 t. m. ušel svojima spremljevalcema iz hotela »pri bavarkem dvoru« kjer ata ž njim prenočevala.
— Hranilnično knjižico kranjske hranilnice je danes dopoludne izgubila na poti od frančiškanske cerkve do Pogačarjevega trga postrežk nja M. V. Na knjižici je bilo v hranilnici naloženih 890 K Našla je knjižico zasebnica Polona Stern,  stanujoča v Strehškik ulicah.
— Izgubljene reči. Na poti od Karlovske ceste do Laverce je bil izgubljen notes z važnimi listinami.
— Ogenj. V Brestu je pogorela včeraj hiša posestnika I. Švigeljna. Kako je ogenj nastal se še ni dognalo.
— V Ameriko. Danes ponoči se je odpeljalo z južnega kolodvora 155 oseb v Ameriko, in sicer 111 s Kranjskega in 44 iz Dalmacije.
— Društvena godba priredi dne 18 t. m. pri g. Lorberju (južni kolodvor) koncert, vstopnina 15 kr. častiti podporni člani vstopnine prosti. Začetek ob url zvečer.
* Naj no ve j de novice. Proslavo leta 1848 padlim so priredili v nedeljo na Dunaju socialni
demokratje. Na centralnem pokopališču se je zbralo do 100.000 oseb. Govorilo se je skoraj v vseh avstrijskih jezikih. Mir se ni kalil. — Strašna rodbinska drama. V Berolinu se je zastrupil s plinom gostilničar Melz z ženo in tremi otroci. — Avstrijska industrijska razstava se bo vršila prihodnje leto v Londonu z državno podporo. — Poneverjalec dragih kamnov, Tauber, je priznal, da je zbežal z Dunaja, ker se je po l»stil zaupanega mu blatra za svoto 250000 K. — T nje mornarji so utonili pri Bodenbachu — »Junaški« nad poročnik. Zunaj Zagreba je podrl neki nadporoČnik poljskega Čuvaja s kolesom na tla. Ker ga je hotel čuvaj pridržati, da dožene njegovo identiteto, je nadporoČnik potegnil sabljo ter čuvaja dvakrat vsekal preko glave Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
— Nova epidemija v Slavoniji. Med otroci v sremskem okraju se je pojavila nevarna nalezljiva bolezen (struma) Dosedaj je umrlo 30 otrok.   Legar se tudi vedno razsaja.
— Zadolžena princezinja. Prin• cezinja Aleksandra Isenburg, najboljša prijateljica bivše princezinje Lujize, je vsled visokih dolgov pobegnila.— Bolezen princezinje W i n d i s c h g r a t z je nastala vsled preranega poroda. Sedaj je prince zinja zopet iz vsake nevarnosti. — Šest rudarjev je zasulo v Bo-chumu. Dosedaj jih še niso izkopali.
Telefonska in brzojavna poročila.
Žiri 17. marca. Pri seji obč. odbora dne IG. marca so izvoljeni za častne občane občine Žiri: Dr. Andrej Ferjančič kot večletni državni poslanec, Peter Grasselli kot deželni odbornik, Ivan Plantan kot drž. poslanec, Ivan Hribar kot župan ljubljanski, D r a g o t i n Lapajne kot župan idrijski. Živila napredna slovenska stranka! Proč klerika-lizem!
Dunaj 17 marca Danes se je v poslanski zbornici začelo prvo čitanje nagodbe, a zbornica je bila tako prazna, kakor da se gre za najbrezpomembnejšo stvar na svetu Začetkom seje je Breiter interpeliral zaradi občinskega gospodarstva v Lvovu 0 nagodbi so govorili češki agrarec Prašek, bivši trgovinski minister dr. Barnreither in Vsenemec L i n d n e r. Sledojega so poslušali samo trije poslanci Seja traja še. Prihodnja seja bo jutri.
Dunaj 17 marca Nemški liberalci se pripravljajo, da rešijo Avstrijo. Naročili so posl. Gotzu naj predlaga, da se v drž zboru prepove govoriti v kakem nenem-škem jeziku.
Dunaj 17. marca. Poljaki nadaljujejo svojo opozicijo proti podržavljenju severne železnice s 1. januvarjem 1904. Nekateri Poljaki zahtevajo, naj odstopi minister Pietak. Do jutri, predno se snide proračunski odsek, bodo kompromisna pogajanja pač končana.
Dunaj 17. marca Naučni minister Hartel je od nemškega cesarja dobil red rudečega orla I. vrste.
Budimpešta 17 marca. Policija je konfiscirala v gledališču vse polno honvedskih uniform. Pričakovalo se je, da vloži opozicija radi tega interpelacijo.
Požun 17. marca. V ponedeljek se začne tu štrajk, ki bo morda največji, kar jih je doslej bilo na Ogrskem. Delavci 10 strok so sklenili štrajkati, a pridružili so se jim tudi mestni delavci plinarne in mestnega vodovoda.
Bel i grad 17. marca. Danes jo bil tu pokopan v starosti 87 let umrli srbski pisatelj Matija Ban.
Madrid 17. marca Brzojavna zveza v Portugalsko je pretrgana. V Kolimbri (?) na Portugalskem je nastala revolucija, in sicer zaradi postopanja davčnih obla-stev. 8 oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Vlada je razglasila obsedno stanje.
)
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka" v Ljubljani.
Urad m kurzi dunaj. borze 17 marca 1903.
Bf Jkloibenl papirji. j Deuu
4-2% majeva renta   .   .   . | 100 65
aV2% srebrna renta  .   .   . 10065
a% avstr. kronBka renta . 101 20
4°/0     „    zlata         „      . 12140
4*/« ogrska kronska    „     . 99 56
4%     „    zlata        „ 121-75
4% posojilo dežele Kranjske j 99 75
4Vi°/» posojilo mesta Spljeta 100'—
4V.°/.      n         »      Zadra i 100 —
4V,,/o bos.-herc. žel. pos. 1902 10085
4°/0 češka dež. banka k. o. U 9960
4°/o     n      »       n      2. o. fl 99 60
**/»•/• zast. pis gal. d. hip. b | 101 25j pešt.  kom. k. o. z
10°/0 pr......8 107*25
Blapo
10085
100 85
101 40 121-60
9975 12195
101-85 10030 10030 102 25
41 ,° o
IV,
zast pis. Innerat. hr.
„    ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. 47i°/o obl. ogr. lokalne železnice d. dr.   .   . . «• o   „  ce§ke ind. banke §•/, prior. Trst-PoreC lok. žei. 4°, t    ||   dolenjskih železnic 3« o    m   juž. žel. knp. »/t l/i 41/,0. o av. pos. za žel. p. o. Srečke.
Srečke od leta 1854 .  . .
„ „ ,, 1860 V, . . m      t«   n    1864 . .
tizeke .   . ...
zemlj. kred. I. emisije
c grške hip. banke . „    srbske a frs- 100'—
„ turske.....
Brečke    . .
Basilika
Kreditne , ...
InomoSke „ .  . .
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ...
Avstr. rud. križa , .  . .
OgT.     „     h n •   . •
Rudolfove a ...
Salcburške „ ...
Dunajske kom. „ .   . .
Jožne železnice J   .   .   . . Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . 3grske       „ „ Živnostenske
Premogokop v Mostu i,Brux) AlpiDske niontan .... Praške želez. ind. dr.    . .
101 —
100'— 100 45
100-— 99-50
98 —
99 50 303 76 100 65
178*-184 — 248-— 158 —
268-^6 266 — 259 — 89 25 119 — 19 25 432 — 84-75 50 73'— 55 25 27 90 70 — 75 — 437 —
5125 690-1597 —
687 25 747 60 254 50 7U7-—
395-50 1657 —
rlima-Muranvi.....i 487'—
Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tcvr. družbe Češke sladkorne družbe
Talnt«.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke ....
>98 — 355 — 155 —
108 25 102 —
10180 10145
10050 100-60 99*— 100*50 305 75 10166
188-186*50 252 — 161-272 75 270 -263 — 9i 25 120 — 20 25 436-88 — 77 50 7550 56 25 28 90 74 — 79 — 44250
52 25 691 —
1607 — 688 25 749 — 25550 717*— 396 50
1667 — 4^8 — 402 — 35o — 160 —
Sovereigns    .   , . Marke   .   . . Laski bankovci. RublU.....
Žitne cene
dne 17.
FBenžca z m apnl R? april tvoroma   r, maj
h JtUlJ
Ovei        . apriJ
1132 1137
... i    19-10 1913
.   .          23'43 2351
23 98 24 06
... i 117121 11730
.   .   . i    95-46. 9565 1
.   .         253- 254—
v Budimpešti.
marca 1903.
.   ,   .   za 5G kg
K
50
£>0
7 47 (S 67 610 618 6 —
o vinarjev ceneje.
Umri' so    w„juc j so i.
Dne 12. marca: Peter Kozjek, tesar, 70 let, sv. Petra cesta št 12, pljučnica.
l;ne 13. marca: Neža Kukman, kuharice, 76 let, Streliške ulice st. 4, otrp srca.
Dne 14. marca: Emilija Šušteršič, ekonomova žena, 47 let, Karolinška zemlja št 2, kap na možgane. — Mar ja Florjančič, erevljarjeva žena. 54 let, Marije Terezije cesta št 11. srčna hiba
Dne 15 marca: Andrej Koprive, učenec, 1273 leta, Konjusne ulice St. 2, vnetje možganske mrene.
Dne 16 marca: Ana Paulin, zasebnica, 85 let, Rožne ulice St. 31, ostarelest.
V deželni bolnici:
Dne 12. marca: Ivana Beden, črevljar-jeva hči, 54 let. škarlatica.
Dne 14. marca: Josip Malaverh, dninar, 42 let. jetika.
Meteorologično poročilo.
Vidina nad morjem 306-2.   Srednji zračni tlak 736-0 mm.
o čas s;tanie;
*- baro-! vanja v mm.i
tU O
J- <u o -O. >
S g £5
Vetrovi | Nebo
16. 17.
9. zv.   733 4
7. zj. I 733 3 2. pop  734 1
6 2  si. sever dež
- 5 6 'si. svzhod dež 11 3 IsL jzahodi oblačno
Srednja včerajšnja temperatura 64°' normale: 3'7°.  Mokrinav21 urah :  68 mm.
v gcstilni ,KJet mestni dem' g. pabjana
vse najboljše K godu!
Omizje vesele družbe.
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemna zavarovalna banica tt Pragri. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K..
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m vienkozl sloviintko - narodno upravo. (26—31)
Vsa pojaaaila daje:
Generalni zastop v Ljubljani, če?ar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokori3tne naiaene.
Družabnik
za;*trgovin.-» z mešanim blaar^rn s ka
pitah m 4-000 kron se i&če.
Sprejme se tudi dobrj izvežbana
prodajalka
zmožna voditi tako trgovino. »769-1) Ponudbe  pod  šifro ,,SolidnoM sprejema   upravništvo  »Slov. Nar.a.
Občni zbor
Posojilnice v Brežicah
vrši se
v sredo, dne 25 marca 1903
ob 3 uri popoludne lastni pisarni,
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
Potrjeuje letnega računa.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Izvolitev načelstva.
5. Izvolitev računskih preglednikov.
6. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil ob 3. uri popoludne sklepčen, vrši se isti dan v istem prostoru ob 5. uri drugi občni zbor in sklepa takrat vsako število zadružnikov.
(771—1) Aače/n istvo.
Podpisani sprejmem
mlinarja
za štule mleti
proti plačilu in hrani, ali pa na polo vico in stanovanje. Vstop 10 aprila t. 1
(/44-3)   Avgust Trpine
posestnik mlina v Kamniku.
Predno drugod
kupite oljr, poskusite prej ave-
tovnoznano tvrdko:
„Tke Bassian-Americait
f i
Ta družba razpošilja:
Olje za parne cilindre
za prevroč sopar, kakor tudi olje za stroje in vretena.
Naša olj m so  čudovito  «-«-■*«•   ter se
z njimi mnogo več prihrani, kakor pa z drugimi'fabrikati te vrate, in so priznano najboljša olja sedanjosti.
l*oi»olita* pi-iy ciaiiju iz vse Evrope bo na razpolago.      (.693—2>
Zastopnik s
Mihael Kasta v Ljubljani.
Mesečna soba
meblovana, s posebnim vhodom j odda s I. aprilom t. I. v Čevljarskih uhcah št. 1, II. nadstr. 738 2
Jako   dobro,   belo in rdeče, novo
lastnega pridelka, iz najboljših leg-
prodam po jako ugodnih cenah.
Jinton Caurinšek
Trška gora, Krško. 7252 Reflektantom pošiljam na zahtevo vzorce.
Poskusite T-S^vlri-J
Utarjev, | UglaV
pristni rastlinski liker. ^
£p0T   Oživlja želodec.
al(jr~ i£ii«s* <« I4 m prebavo
jL>itjo cl<>r>ir«» Hpa 11 je.
Edino pristen od založnika:
Edmund Kavčič
v Ljubljani. (ll—6&
Trgeuina gejtilna in jjijc
na prodaj ali v najem
pod jako ugodnimi pogoji.
A. Casagrande
-A-jdOT7*ščIx^a,, Primorske (nova  železniška postaja). 7212
VB*
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice
C. kr.  ravnateljstvo   drž. železnice v Besjaku.
tf^     +rz.    4riiš% S-/* A5v«»tf?   sc mora-  imenovati,  ako  se je mla<lo *#SM dekle, lepa gospa, skrbca mati odločila,
da bo rabila kot 8talno toaletno milo le 99Đoea*ing- owo miilo s
ker vsahi]iva leonta se zopet oživi, mladostna polt ohrani, roke postanejo nežne m biiščeče bele *^K»«>^m»SM5rg— mm-w** milo » sovo*«« kak< r znano povspfSuje to najizdatneje in je že desetletja srečenje lepoto gcječih dam. B »li-šega priporočila pač ni.   Djbiva se povsod po 60 vinarjev. 765
Ljubljana, Lattermannov drevored,
te malo časa!
Viktcrma Cclli
^iion
Iz Pariza.
najtežje in rvajSepše or^^ko dekle
na svetu, ki jt> bilo leta 1900 na sv< -tovnj razstavi v Parizu z zl^to svetinjo , diikov> no, je 17 let -^tar:: in tma »'err' mno
1 /o 4-16 funtov. Obseg preko prsi mori
2 m^trri in 2 cm.    Beare so močneje, ko
prsi normalnima človeka.
Mlada < rjakinja ne more ▼ noben želtzniški voz vstopiti in potrebuje dva siola pri sedenju.
Cenjena gospoda se najvljudneje vabi, da obišče ta svetovni čudež.
Vstopnina: I. prostor 20 kr,f II. prostor 10 kr. ~il
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta.
Odhod iz Ljubljane faš. kol. Praara b~.z Troit.  Ob 12. uri 21 m pOOOfll osol. I | v Trbiž, Bel;ak Celovec, Franzensfeste, Inomost, IfoiuUcOTO, Ljubno, čez Selzthal v Aussed Šolnograd, čez Klein-Reitling v S:eyr, v Line na Durjaj via Anmtetten. — Ob 7. ari 5 t.J zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Lftllmo, Dunaj, I! Selzthal v Solnograd, Inomost, čer, Amstetten na Dansl   —   Ob 11. uri 51 m ».<■! osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunai. — Ob 6 uri 56 n popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Fr:*\.z-jnsfeste, Monak* vo. Ljubno, c.zSe . thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezer.i, Inomost, Breg.»nc, Curin, Genev , Par-čez Klein-Rcirlmg v Steyr, Line, Budejevice, Pisen, Marijine varo, Hto   Fran/o/ i var-Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Am«tčiten. —   Ob 10. uri ponoči os bnj vla v Trbiž, Beljak, Franzensteste, Inomost, Monakovo    Trst-Morakovo direktni vozovi I II. razreda.) — ?r3*v. v Novo mesto in v Ksćevj*. Osobni ^laki: Ob 7. u^i 17 m sjntrsj Novomesto, Strrtža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoiudae istotak -, ob      uri s zvečer v Novomeeto, Kočevje. Prinod v I^ielj no j ;ž k^l ?r:;3 it T^rr.zz Ob 3 ori 25 c zjutraj osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost. Fi■nsfumfoitn. Boln • grad, Line. Steyr, Išl, Ausse, Ljubno, Celovec. Beiiak.   I.I   i>    v ;-Tr.sr dirdRtni v-zovi \ in II. razreda.? — Ob 7. uri l'd m zjutraj osobni viak iz Tio:ža.   -   Ob 11. un 17 m c poludne osobni  vlak  z Dunaja čez  Aiustette.Lipsko.  Prago,  Francove var%  Kar! . vare, Heb, Marijine vare, Plzer. Budejevice, Soinograd. Line, Steyr, Pariz. GensVtt, Cur:.. Bivgenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno. Celovec, št. Moh r, Pontabel — Ob 4 uri 44 m popoludne osubni viak z Dunaja Ljabna tSetaihata, Beljaka, Geloraii Moj rakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. "      Oo 8. uri 51 m zvečer osooru vlak .* Dunaja. Ljubna, Beljaka.  Celovca,  Pontabla, črez Svlzthr.i  .z Inomosta, Solni.gr   ta, —i P«oara. \z l^oveg.- m«sta in Sočstj:.. Osobni vlaki: Ob H. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta! in Kočevja, ob 2. url      m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in od| 8. uri 35 m zvečer istotako. —  Cahod is Ljnrij-ne drž. kol« v Kamnik. Me:-ani vlaki: Olj 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v I ijane drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoiu dne in ob 6. uri 10 m zvečer.
-k:
-a
Odprto od 2. ure popoludne do 9. ure zvečer. 760—1: Rawnntelfstio.
1 Joynssn-OY pristen ailesn pisemsli papir.
Najfinejši papir za bančno pošto, za pisaine  stroje in za risanje
ter pivni papir.
Opreme ;parpixja ^rr^^jlooljšilj. šl^attlj^lu.. ^
Dobiva se po vseh boljših trgovinah s papirjem.      733 — 2)
tovarne za papir
St. Mary-Cray (Kent)
Angleško. Podružnica na Dunaju, I. Elisabethstrasse.
Wf. JfiTffl k l\l
Vt  i  t  t  t  t  L i  L J_ J      L f  ? llllililJ
IH    jOjr^e^ lO. marca t* 1#
otvoritev trgovine
velikega angleškega skladišča oblek
Sfiestni trg štev. 5
E". 'Mi- ISTetsolie^p c. kr. dvorni založnik ;
poslovodja.
Največja izbera najnovejših, najfinejših oblek za go-spode, d^me ;n otroke, kakor tudi kostume, bluze iz sv le, bagra, sukna itd. 3(lobttki za gospode od najboljših tvrdk, kakor P. & C. Habig, c. kr. dvorni izdelovalci klobukov na Dunaju. (787—9)
Obleke za gospode in uniforme vsake vrste po meri izvršijo se najfinejše na Dunaju.
~1f Uednc najucčja izbera. :y
(77:
CD
z vrtom in s tremi njivami,
pripravna za vsako obrt, poleg farne cerkve pri Sv. Vidu nad Cerknico, odda se s 1 aprilom 1.1. v najem.
Poproji   se   izvedo   pri lastnici Angeli Koroiec v Turjaku.
m
i
m m
)<ajueeja zalega
oblek
gc5pc in delnice, gc^pede in dcčl^c.
Solidno blago.
m m
m m
m
iS
CJričar
ejac
£jubt]anaf Prešernove ulice 9
5i>cjim p. n. cenjenim odjemalcem uljudne naznanjata,
da 5C mične
spomladanske novosti
v zelo veliki izberi v zalogi. <6ie-4)
m
m
r^ajpozorncjla postrežba.
Ifajnižje cene.
Naročila z dežele
izvršijo se točno.
Solidno blago.
J
Ji jI
-:
< ■i i
i
i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Laškima is tisk „Narodne tiskarn*".
3207
ES