Novi
NOVEMBER 2015
Prvi trebanjski mesečni tiskani medij
Trebnje
S 070
CAJTNG
/2015
050(497.4)
01378
4,201
COBISS o

VU L KAN IZE RSTVO
Obrtniška ulica 4, 8210 Trebnje
►►031 204 333
www.vulkanizerstvo.si • pocenigume.net
29. pohod po Levstikovi poti in Razhodnja je bila tudi letos na Martinovo soboto, 14.11.15. Osrednjega Dolenjskega do godka - Pohoda po Levstikovi poti, seje udeležilo izjemno veliko pohodnikov, saj so jih organizatorji našteli približno 15 000.
\Wfnisl<° turistično društ
Mez pod plazom
Odlaganje odpadkov na ekoloških otokih
V letu 2015 so bili z ekoloških otokov odstranjeni zabojniki za zbiranje mešane komunalne embalaže. Odvoz je zagotovljen neposredno od gospodinjstev, zato ni razloga, da se tovrstna frakcija zbira tudi na ekoloških otokih, Morebitne povečane količine mešane komunalne embalaže lahko uporabniki odložite na svoje odjemno mesto v namenskih vrečkah, ki jih kupite na Komunali Trebnje.
Po uvedbi neposrednega odvoza mešane komunalne embalaže od gospodinjstev so zabojniki za to frakcijo na ekoloških otokih postali prostor za odlaganje odpadkov, ki tja ne sodijo. Pogosto so nekontrolirano na ekoloških otokih odpadke odlagali tudi uporabniki, ki niso iz naših občin. Vse to je nemalokrat povzročalo neurejeno stanje na samih ekoloških otokih in slabo voljo pri uporabnikih.
Kljub temu, da so ekološki otoki namenjeni izključno zbiranju frakcij, ki jih neposredno od gospodinjstev ne odvažamo, tj. stekla in papirja, se na teh mestih še vedno odlagajo druge frakcije komunalnih odpadkov, ki tja ne sodijo.
Želimo, da bi bili ekološki otoki urejena mesta, ki bodo v estetskem sožitju z ostalo urbano arhitekturo služila izključno zbiranju stekla in steklene embalaže ter papirja in papirne embalaže. Odlaganje ostalih vrst odpadkov na ekoloških otokih
nenazadnje povzroča tudi dodatne stroške odvoza odpadkov, saj je za vse frakcije, ki ne sodijo na ekološke otoke, potrebno zagotoviti posebni odvoz.
Nad odlaganjem odpadkov na ekoloških otokih že nekaj časa izvajamo posebni nadzor, pri čemer kršitelje medobčinski inšpektorat tudi sankcionira.
Vse uporabnike pozivamo, da navodila za ločevanje odpadkov dosledno upoštevate! Prosimo vas, da morebitne povečane količine vseh vrst komunalnih odpadkov brezplačno pripeljete na zbirni center Globoko. Za odvoz kosovnih odpadkov lahko enkrat letno pokličete Komunalo Trebnje, ki bo tovrstne odpadke na podlagi predhodnega dogovora brezplačno prevzela neposredno z vašega odjemnega mesta.
Vaša Komunala Trebnje

B.H.S.
fiVTO SERVIS
KVALITETNO IN UCOD^^
^-^ODKtiP in	^
PRODfiJfi VOZIL tom« gole $.p. 041 402 510	___
AVTOPRALNICA

OSNOVNI PAKET
(šampon + sušenje)
POLNI PAKET
(pred pranje + pena + šampon + pranje podvozja + vosek + sušenje)
Delovni čas:
pon - pet 8.00 -17.00 ure sob 8.00 -13.00 ure Rezervirajte svoj termin:
041 354 425	,
Obiščite nas v Podjetniški coni Trebnje!

7,90 EUR
VULKAN IZERSTVO
BOŠTJAN VOVK s.p.. Obrtniška ulica 4,8210 Trebnje
tmm m.
18891
ti io
S »CA d
^ J £ 2
ir S ^
m
m

e E "it 1|jR| <1 I
sl ir ^iiaL-
i
5 =
31
-I
e o
T3 |n. O °
r S
o s
■H P
O
o
«
v
o
«
o
n s.
^11*
/1H i |
^ s 5
1^’U ee
hC, UJ ul
= | «21
to o »o
oo |M^||
o o B ^ o) ®	26 4.
15i5i =
to a	2S
f o. H *
St N 5 ° ° <
O o a. o.
III
■iii
i
■' ■<.,$ «t
gg
I ri
/sl
jm i
n B i oo	eri
:-J W ■'B;
o	ra
II “1 15.
Pan-Jan, podjetje z 24. letno tradicijo
1994: pričetek prodaje vozil znamke Škoda.
»Z delom pride uspeh.« O tem je prepričana direktorica Pan--Jana, ki še dodaja: »Nič ne bomo tarnali, da so slabi časi. Če ne napreduješ, nazaduješ.« Zato so se pred tremi leti odločili, da iz Trebnjega svoje poslovanje razširijo še v Ivančno Gorico, kjer so oktobra 2014 ponudbo zaokrožili z odprtjem povsem novega prodajnega salona Škoda v Sloveniji. »Stranke pravijo, da se v salonu počutijo prijetno in domače, zato se rade vračajo,«. Družinsko podjetje Pan-Jan sta sicer leta 1991 ustanovila Jelka in Janez Šalehar ter je v Trebnjem že leto kasneje začelo prodajati vozila Škoda, danes pa daje kruh več kot 40. zaposlenim.
1.	Posodobitev vašega prodajnega salona Škoda je bila zagotovo velik izziv. Kako ste se tega zahtevnega projekta lotili vi?
2.	Navodila za prenovo salona so bila najbrž zelo jasna. Kljub temu pa ima vsak prenovljeni Škodin salon svoje posebnosti. Katere so vaše? S čim bi se lahko še posebej pohvalili?
3.	Vrednote tržne znamke Škoda in prednosti Škodinih vozil kot so inovativen dizajn, tehnološka dovršenost, prostornost, racionalnost..., se v polnem sijaju kažejo tudi v vašem prenovljenem salonu. Kako se na novo podobo odzivajo vaši kupci? Kaj jih najbolj pritegne?
4.	Znano je, da sodobno, prijetno in prostorno delovno okolje dobro vpliva na počutje zaposlenih, posledično pa tudi na prodajne rezultate. Ali si tudi vi obetate, da vam bo prenovljeni salon prinesel boljše prodajne rezultate?
5.	Kaj bi poleg vabila v vaš prenovljeni prodajni salon še želeli sporočili kupcem vozil Škoda?
1.	V obrtni coni Ivančna Gorica smo leta 2011 postavili nov poslovni objekt Že takrat smo arhitekturno predvideli, da bomo imeli salon vozil. Po ogledu prostorov arhitekta in spodbudnih besedah predstavnikov Škode Slovenije, je bila odločitev veliko lažja. Pripravili so nam idejno arhitekturo, ki nam je ustrezala, na nas pa je bila smo priprava finančne konstrukcije.
2.	Naš salon je popolnoma nov, nahaja se v novem objektu. Lokacija je zelo dobra in v neposredni bližini avtoceste, od Ljubljane (Rudnik) do nas je le 1 Srnin vožnje. Salon je opremljen po vseh Škodinih standardih, vendar smo s svojo dizajnersko žilico prispevali in salonu vdahnili tisto prijetnost in domačnost s čudovitimi cvetličnimi aranžmaji. V čakalnem in otroškem kotičku smo poskrbeli tako za otroke s prijetnimi igračami in odrasle, ki si lahko čas krajšajo ob prebiranju revij in ob pitju odlične llly kavice.
3.	Odziv je neverjeten, kupci so resnično navdušeni nad novim salonom. Stranke pritegne že zunanji videz salona, sodobne linije, dovršenost in funkcionalnost. Priznati pa je treba, da četudi je salon nov, brez odlične ekipe, ki je v njem uspehov ne bi bilo. Lahko se pohvalimo z zelo profesionalno, usposobljeno, zaupanja vredno ekipo s posluhom za ljudi.
4.	V novem salonu se tudi zaposleni počutijo prijetno, domače in tako je delo v njem v užitek, nenazadnje pa so tudi dobri prodajni rezultati odraz tega.
5.	Veseli bomo vašega obiska našega novega salona vozil Škoda Pan-Jan v Ivančni Gorici, kjer lahko vozila ne samo vidite ampak se z njimi tudi zapeljete. Vabljeni.
POPUSTI no 7.100 EU*
™ 10.990...	*™	14.990™
PAN49. JANC
TREBNJE IVANČNA GORICA
/^TEHNIČNI PREGLEdTN TEHNIČNI PREGLEDI ( TEHNILNI ™tULtui ^	REGISTRACIJE
K1A.
O"7/34 60 718 VQl/3i 04 709/
ZAVAROVANJA NOVA VOZILA RABLJENA VOZILA SERVIS
Prvi trebanjski mesečni tiskani medij
Spremna beseda
Dragi bralci, naša prva »skupna« številka je uspešno za nami. Lepi, jesenski dnevi so hiteli mimo in nas priganjali k ustvarjanju tokratne številke za katero ne dvomimo, da je polna zanimivega branja. V tokratnem izidu boste zasledili in se informirali o pestrih dogodkih, prireditvah in novicah. Posvetili smo se našim lokalnim novicam, saj so le te del vašega kot tudi našega vsakdana. Skozi vašo dosedanjo in bodočo podporo ustvarjamo vsebine še toliko bolj zanimive, saj smo se odločili za nekaj novosti in drznih potez. Postali bomo prvi in edini lokalni časopis, ki bo za vas spremljal vse pomembne, odmevne dogodke in prireditve iz »prve vrste«, saj vam bo tako branje naših člankov pričaralo občutke, kot da ste-1
v samem središču dogajanja. Tokrat smo bili na 29. popotovanju po Levstikovi poti, kjer ni manjkalo dobre volje in svežega zraka ter pohodniških doživetij. Pripravili smo tudi nadvse zanimiv intervju z direktorjem uspešnega Mirnskega podjetja Dana, kjer z uravnoteženim razvojem lastnih blagovnih znamk v podjetju dosegajo velike uspehe. Skozi sorodne in pestre članke vam bomo krajšali čas do našega naslednjega izida in ponovnega snidenja. V kolikor v tem času pripravljate kakšen dogodek, bodisi kulturno ali športno prireditev vas vabimo k predstavitvi v našem mesečniku. Sedaj pa vas prijazno vabimo k branju »vašega« Cajtnga.
Eva Rebernik
IZDAJATELJ
lože Dolinšek s p., Strmec 19,1273 Dole pri Litiji
UREDNIŠTVO / KONTAKT
Telefon: 031 524 826 E-mail: info@cajtng.com Spletna stran: www.cajtng.com
OGLAŠEVANJE / MARKETING
Telefon: 031 524 826 E-mail: info@cajtng.com Cenik oglaševanja v tiskani izdaji in na spletnem portalu najdete na www.
cajtng.com
FOTOGRAFIJA
Cajtng, arhiv Cajtnga, sodelavci, zunanji sodelavci in bralci
TISK
Tiskano v EU
DISTRIBUCIJA
Pošta Slovenije d.o.o.
Brezplačen izvod prejme vsako gospodinjstvo občin Mokronog-Trebelno, Šentrupert, Mirna, Mirna Peč, Trebnje, Ivančna Gorica
Naročnina: 30€ za eno leto • Številka vpisa v razvid medijev: 867 • ISSN:
C503-4981 ■ Za vsebino reklame odgovarja naročnik • Nenaročenih rokopisov in slik ne vračamo ■ Kolumnisti izražajo svoje mnenje, ki ni nujno enako z mnenjem uredništva. •
• LETO IZDAJANJA: XVIII . POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 4000 KRANJ
pavc@siol.net, www.pavc.si
B
Marko Hren: Dobre ideje se rojevajo med športno aktivnostjo
Marko Hren, Kamničan, magister ekonomije, oče treh otrok, športnik, od februarja 2004 direktor podjetja Dana Mirna. Človek, ki si je ob nastopu funkcije zadal, da bodo zaposleni v Dani ponosni na svoje podjetje in da bo blagovna znamka Dana med potrošniki postala prepoznavna po kakovosti. Podjetje, ki je od letos bogatejše za 2,4 milijona evrov vredno polnilno linijo za polnjenje v laminatno embalažo, dobro sledi tej viziji.
Vodenje Dane ste prevzeli februarja 2004. Kako ste videli Dano takrat, kako jo vidite danes?
Dana je zame velik izziv. Kot podjetje imamo še vedno velike možnosti za rast in razvoj. V 12-tih letih smo ogromno naredili na vizualni podobi, na razvoju blagovnih znamk in podjetja, na posodobitvi opreme. Za investicije smo namenili 17 milijonov evrov, kar je precej, če vemo, da imamo na letni ravni približno 13 milijonov evrov prometa in nismo preveč zakreditirani. Še-več, letos smo prejeli celo bonitetno oceno odličnosti AA. To pa pomeni, da pravilno vodimo podjetje.
Kakšno pa je - kar se poslovanja tiče - letošnje leto?
Letošnje leto bo eno boljši v teh 12-tih letih. Na roko nam je šlo vreme, pa tudi ugoden trend cen surovin. Hkrati pa smo z novimi investicijami naredili preboje in dvignili prodajo, še posebej na tujem trgu, kjer so možnosti za rast praktično neomejene, medtem ko na slovenskem trgu hude rasti ni pričakovati. Pred dvema letoma smo imeli najmanj zaposlenih, potem pa seje trend zaradi povečanega obsega proizvodnje obrnil in trenutno imamo sto zaposlenih, glede na rast proizvodnje pa upam, da se bo število prihodnje leto še povečalo.
Nove polnilne linije, posodobitve dizajna, spremembe imen... kaj od tega novega, drugačnega je najbolj vplivalo na samo podjetje in njegovo prepoznavnost?
Verjetno to, da smo se odločili, da naj ime Dana pomeni tudi krovno ime naših blagovnih znamk.
Ljudje so Dano poznali kot podjetje, manj kot blagovno znamko, pa čeprav so v podzavesti vsi kupovali sokove in sirupe Dana, ki pa so imeli svoja imena. Z uspešno promocijo vode pred dobrimi desetimi leti smo uspeli povedati, da Dana ni le proizvajalec alkohola in nizkocenovnih sokov, ampak proizvajalec najboljše vode. Danes Dana potrošnikom pomeni kakovost. Zelo, zelo pomembno se mi zdi, da smo blagovno znamko pozicionirali drugače, ne s ceno. Če je prej veljalo, da moramo biti 10 odstotkov cenejši kot najboljši, danes stojimo ob boku najboljšim tako s kakovostjo kot s ceno. V naši viziji imamo zapisano, da so osnova naše proizvodnje in prodaje izdelki pod blagovno znamko Dana. Eden večjih dosežkov pa je tudi to, da smo ohranili blagovno znamko in nismo le proizvajalci trgovskih blagovnih znamk.
Kar je verjetno tudi posledica tega, da je podjetje leta 2003 kupil Franc Frelih oziroma Plasta.
To je bila zelo dobra odločitev. Zagotovo je bilo nekaj strahu, ker Plasta oziroma gospod Frelih te branže ni poznal, kdor pa ga je poznal osebno, je vedel, da je strah odveč. Želi,
e
lana
$
|
da Dana investira, da gradi na blagovni znamki in posluje racionalno. Dobiček je vedno pustil v podjetju za investiranje v nove tehnologije in tu se mu moramo res zahvalit. Zagotovo pa je temelj takega odnosa zaupanje. Tako da ponavljam: ta odločitev je bila za Dano takrat rešitev.
In s tem za zaposlene. Med njimi več generacij iz ene družine. Kakšno je vzdušje, kako je z občutkom pripadnosti - je ta večji?
To je res. Večkrat med kolegi povem, da sem zelo vesel, da sem zaposlen v Dani. Velika večina zaposlenih je z Mirne in okolice, imajo podobne navade, podobno razmišljanje, podoben življenjski stil in so celo generacijsko povezani z Dano. Ko sem prišel, klima v podjetju ni bila najboljša, ni bilo vere, da bo podjetje preživelo. Moj cilj je bil in tudi naše poslanstvo je, da smo Da-novci ponosni na to, da smo zaposleni v Dani, in to smo dosegli. In če smo samozavestni zaposleni, je takšna tudi blagovna znamka: samozavestna, pokončna, kakovostna.
Pomemben del notranje komunikacije so tudi druženja -s sedanjimi in nekdanjimi zaposlenimi.
Jaz že od prvega dneva smatram tudi upokojence kot sodelavce in jih zato - če se le da - aktivno vključujem v dogodke Dane. Krovni je zagotovo pohod-piknik, zelo rad pa vidim, da ljudje, ki gredo v pokoj, pridejo še na obisk, da znanja prenašajo naprej. Povezanost je zelo pomembna, saj skupaj širimo dobro ime našega podjetja.
Kje so meje Dane?
V prodaji jih ni. To sem že večkrat rekel. Seveda so nekateri trgi oziroma nekatere kategorije za nas težko dosegljive. V asortimanu so se izoblikovale tri glavne kategorije - sokovi/nektarji, sirupi in voda oziroma produkti blizu vode. Hočemo, da smo v njih med top tri na slovenskem trgu, velik poudarek pa dajemu tudi izvozu. Tehnološko smo ta trenutek opremljeni zelo dobro in lahko konkuri-
ramo najboljšim, naš razvoj pa stalno išče tudi novosti in nam pravočasno sporoča evropske trende, ki jim poskušamo sledit. Včasih nam uspe, drugič ne in damo kak produkt ven prezgodaj - denimo Dana Zero, ki se je prijela šele letos. Novost pa je sveže stisnjeni jabolčni sok, ki je naš najboljši izdelek med sokovi. Ne pričakujemo velike prodaje, smo pa pokazali znanje, poznavanje trga in to prepoznajo tudi kupci.
Eden od prebojev je Svetla voda.
Svetla voda je poseben projekt, ki ni bil v konceptu našega podjetja in je nastal v sodelovanju z ruskim partnerjem za ruski trg. Ruski partner in naši strokovnjaki so izdelali poseben, visokotehnološki postopek, katerega rezultat je Svetla voda aktivirana s fulerenom, ki izkazuje številne posebne lastnosti. Potem ko smo jo uspešno prodali v Rusijo, smo letos spoznali, da je mogoče zanimiva tudi za Slovenijo. Pomagali smo Gregorju Žemlji in Klemnu Bauerju, oglasilo seje še nekaj športnikov in drugih ljudi in glas se širi. Pitje te vode, kot kažejo izkušnje, pomaga. jaz jo pijem pol leta, ker se intenzivno ukvarjam s športom, in opažam, da mi dviguje energijo. Voda Svetla ima velik potencial, je unikum in nima konkurence. Imamo pogodbo za prodajo po celem svetu, a treba je iti trg za trgom in... Pustimo se presenetiti.
Kakšna pa je vpetost Dane v lokalno okolje Temen iške in Mirnske doline?
Povezanost Dane in Mirne oziroma Mirnske doline je od nekdaj. In prav je tako. Vsaka tovarna je namreč moteč faktor, kamorkoli jo postaviš. Mi v okviru svojih možnosti podpiramo skoraj vse aktivnosti, še posebej pa sem vesel in nikoli ne rečem ne, če pridejo do mene ljudje z idejami za aktivnost mladih, ne glede na področje.
Dobro sodelujemo tudi z občino, nenazadnje smo sosedje (pokaže skozi okno), tudi z osnovno šolo...
Dobre ideje se rojevajo na poti v službo, ste enkrat dejali. Takrat, ko greste z avtom, ali takrat, ko se iz Kamnika pripeljete s kolesom?
(smeh) Ah, letos sem bil na Mirni s kolesom samo dvakrat, prej pa v povprečju petkrat. To pa zato, ker od lani treniram triatlon in sem imel drugačen program treninga. Pred službo grem tako običajno nekajkrat tedensko plavat. Dobre ideje se res rojevajo večkrat na kolesu ali med tekom kot v avtu. Ukvarjanje s športom, ki gaje bilo letos res zelo veliko, dobro dene za sprostitev od vsakodnevnih stresov, pa tudi možgani so drugače naštelani'. Moji zaposleni tako velikokrat rečejo: aha, tale vikend je pa direktor veliko laufal', ker imam v ponedeljek polno idej: Jaz pa pravim, da ko sem fizično utrujen od športa, se najbolje počutim in so možgani najbolj aktivni.
Koliko časa pa vam vzame pot s kolesom?
Približno dve uri in pol zjutraj na Mirno, ker gre hitreje,
In tako ni presenetljivo, da je direktor na gorskem kolesu na oglasu za vodo, ki jo polnijo v podjetju, ki ga vodi.
Ko smo pripravljali kampanjo, smo želeli vodo Dana približati rekreativcem. Ugotovili smo, da sta najbolj priljubljena tek in kolesarstvo. Ker sem z Gorenjske, je v pogovoru padla ideja, da se na kolo usedem sam in v agenciji so bili zadovoljni. V bistvu je bila zelo zanimiva izkušnja. Prvič v življenju sem snemal oglas in videl, da za en 10-sekundi oglas in jumbo plakat snemanje traja cel dan. Mislim, da sem takrat na Mostecu prevozil 52 km. Moram pa še to povedat - tekačica je sinovo dekle, pred leti pa je v eni reklami nastopila hči.

Po gorenjsko, torej.
(smeh) Ja, malo sem Gorenjca, priznam. Seveda smo gledali na stroške. Oglasi so izredno dragi in zato iščemo rešitve. Tokratna se je izkazala kot dobra. Je pa tu še ena plat medalje: če se direktor pojavi na jumbo plakatu, se izpostavi, pomeni, da verjame, a da tudi tvega, da ga prepoznajo. In ker gre za moj življenjski stil, nihče ni poklical, če se mi je zmešalo. Je pa res, da da tudi blagovni znamki težo, če se v oglasu pojavi direktor.
12 let ste že nekako razpeti med Kamnikom in Mirno - ste tudi na Mirni že kaj doma?
Sem, sem, sigurno. Moj moto je: ko se nerad pelješ v službo, jo moraš zamenjat. Mirnsko dolino zelo dobro poznam tudi zato, ker sem jo nekajkrat že prekolesaril. Ko pridem iz Zvijavnice dol - tam se Mirnska dolina za mene začne in zato tam stoji tudi naš jumbo - je to še vedno topla, prijazna, nepokvarjena narava. Sem zelo vesel, ko pridem v ta konec, ga že čutim kot domačega, kar pa ugotavljam tudi, ko nevede branim Mirno in dolino v debatah v Ljubljani ali na Gorenjskem.’
Česa si v tem trenutku najbolj želite?
Želim si, da v podjetju ostanemo taki prijatelji,
Ponovni zaplet z gradnjo bazne postaje
V preteklih dneh so pred vasjo Krtina opravili geodetske meritve za postavitev baznih postaj. Ko so občani ugotovili, da želijo v tem kraju postaviti bazno postajo digitalnega radijskega komunikacijskega sistema (G5M-R) na omrežju Slovenskih železnic, so staknili glave in ustanovili Civilno iniciativo za preprečitev takšne gradnje. Sami pojasnjujejo razloge:
»Kljub navodilom Direktorata za infrastrukturo občinam o obveščanju občanov o poteku projekta, občina Trebnje tega ni upoštevala. Po odmevnem protestu občanov proti postavitvi bazne postaje v središču Šentlovrenca v lanskem letu, je občina obljubila razmislek o nadomestnih lokacijah, ki jih je tudi posredovala na Sekcijo za železnice, vendar povsem brez sodelovanja prizadetih občanov. Nadomestne lokacije je občina zgolj na tiho objavila na svoji facebook strani. Ko smo to opazili, smo pozvali župana Alojzija Kastelica na sodelovanje, pa na pismo ni niti odgovoril.
V tem tednu pa smo opazili aktivnosti podizvajalcev na tej nadomestni lokaciji, ko so prišli zakoličiti objekt. Do te lokacije so izvajalci prišli po zasebnem zemljišču, lastnik katerega ni bil obveščen, niti ni bil zaprošen za soglasje. Dostop za gradnjo in kasneje vzdrževalna dela na objektu bi tako potekal povsem po njegovem zemljišču, ograja okrog bazne postaje pa bi bila postavljena točno na mejo parcele. Temu je takoj nasprotoval, zato seje izvajalec umaknil.
Nasprotniki postavitve bazne postaje smo se povezali v Civilno iniciativo Krtina in takoj zbrali podpise podpore velike večine prebivalcev okoliških vasi (več kot 100 podpisov).
Poslali smo dopis županu Kastelicu, občinski upravi, občinskemu svetu, na občinski oddelek za okolje, prostor in infrastrukturo, medobčinski inšpektorat in tudi na Ministrstvo za infrastrukturo - sekcijo za železnice z zahtevo po sestanku predstavnikov vseh vpletenih skupin z željo, da skupaj določimo lokacijo, ki bo ustrezala vsem. 'Z županom Kastelicem se že dogovarjamo za sestanek.
Toliko v vednost tudi medijem, da polemika glede baznih postaj še ni končana, predvsem zaradi pomanjkljive komunikacije,.«
Alojz Rajnar, predstavnik Civilne iniciative Krtina
Obrtniška ulica 39, Trebnje; Tel: 031/586-122 www.trgovina-darka.si; info(5)trgovina-darka.si Delovni cas:
pon-pet: 8-18h, sob: 8-12h
Trgovina
DARKA
■darilni program,
■	galanterija,
■	aranžiranje, ure
■	kozmetika, igrače,
■	nakit,...
NOVO!
Ustanovitev ekipe za prvo mjSl pomoč Civilne zaščite
Občina Trebnje ustanavlja ekipo za prvo pomoč Civilne zaščite. Želimo zgraditi čvrsto in strokovno ekipo, ki bo med svojim druženjem znala ustvariti dobro razpoloženje in tovarištvo.
Kandidati za ekipo bodo veliko pridobili.
Na začetku jih bomo poslali na 70-urni tečaj prve pomoči, na katerem se bodo usposobili za nudenje prve pomoči na nivoju, ki ga mnogi zdravstveni delavci ne obvladajo.
Pridobljeno znanje bo ekipa na neformalnih druženjih stalno obnavljala in izpopolnjevala. Udeleževala se bo lahko različnih tekmovanj in tako še izboljšala svoje znanje. Seveda pa se bo aktivirala v primeru naravnih in drugih nesreč in se vključila v sistem zaščite in reševanja.
Vabimo vse zainteresirane, da se prijavijo e-naslov občine: obcina.trebnje@trebnje.si. Za vse dodatne informacije sem dosegljiv na e-naslovu: salda.zdenko@zd-tr.si.
Zdenko Šalda, dr. med., član Občinskega štaba CZ
DAN ODPRTIH VRAT PGD Hi ZAGORICA IN PGD VELIKI GABER
Mesec oktober mesec požarne varnosti in zadnja nedelja v mesecu dan odprtih vrat PGD Veliki Gaber in PGD Zagorica
Dan odprtih vrat je priložnost, da si tudi laiki lahko ogledamo nekaj kar nam je drugače nedostopno, oziroma ostaja za zaprtimi vrati. Ko so naši vrli gasilci iz Velikega Gabra in Zagorice izdali obvestila, da bodo sokrajanom omogočili ogled njihove opreme in vozil in za nameček pripravili še praktičen prikaz vaje, smo navdušeno čakali to nedeljo. V Zagorici so gasilci pripravili jutranji pohod, nato si je bilo mogoče ogledati prostore v katerih imajo vozila in opremo, ki jim omogoča varnejše gašenje požarov in varno delo pri ostalih naravnih nesrečah. Za lačne so pripravili tudi pogostitev in za nameček še pečen kostanj. Prikazali so tudi praktično vajo in z njo pokazali svojo dobro usposobljenost. Pogumni obiskovalci so lahko poizkusili, kako je z gasilnimi aparati moč gasiti začetne požare.
Prostovoljci iz PGD Veliki Gaber pa so za ta namen zbili iz krajevcev pravo leseno barako, jo opremili in namensko sami povzročili požar. Čeprav smo imeli poleg gasilce in je bilo vse strokovno nadzorovano, človeka vseeno močno stisne pri srcu ko vidi, kako ogenj požira vse kar mu pride na pot. Resnično je potrebno imeti ne malo poguma, da svoje življenje izpostaviš za dobrobit človeka in zaščito njegovega življenja in imetja. Po uspešni gasilski akciji - vaji so gasilci razkazali svoje prostore, opremo in vsem navzočim omogočili še rokovanje z ročnimi gasilniki. Poveljnik enote je na koncu skupaj z mladim članom društva prikazal še uporabo jeklenke - dihalke, ki jo uporabljajo v najtežjih primerih.
Po končanem delu so si privoščili zasluženo malico in jo radodarno delili tudi z vsemi obiskovalci.
Mogoče še vprašanje za vse, ki sedaj to berete in niste gasilci: Koliko stane en osnovni zaščitni komplet varovalne obleke za gasilca (hlače, čelada - vezir, jopič, čevlji, rokavice, delovni pas,..)?
Cene se gibljejo od 1.400,00 EUR navzgor za osnovni komplet! Veste koliko koledarjev morajo raznesti vsako leto, da lahko oblečejo enega gasilca? Koliko veselic morajo organizirati in s kakšnim dobičkom? Pa po vsej verjetnosti vsi tudi vemo, da en gasilec (če ni ravno na začetnem požaru) ne more kljubovati moči rdečega petelina. Zato je prav, da podpremo njihova prizadevanja za zbiranje denarnih sredstev, se udeležujemo veselic, z veseljem odpremo vrata, ko zbirajo dobitke ali prinesejo koledar in sežemo malo globje v žep. Le tako bomo imeli več gasilcev primerno opremljenih in naše premoženje bo še bolj varno.
Daje bil dan odprtih vrat res za vse generacije pričajo fotografije. Mladenke so si spočile oči na prepotenih postavnih fantih v uniformi, otroci so bili veseli praktičnega prikaza, vožnje z gasilskim avtomobilom, rokovanjem z gasilnikom, moška populacija pa je govorila predvsem o oktanih (takšnih in drugačnih).
VSEM GASILCEM HVALA!
Borut Sever

DROBTINICA
Rdeči križ na Svetovni dan hrane (16. oktober) z enodnevno kampanijo DROBTINICA dopoljnjuje svoje programe socialne pomoči otrokom iz socialno šibkejših okolij in slovensko javnost ozavešča o nezadostni ter nepravilni prehrani naših osnovnošolcev in obenem vzpodbuja čut solidarnosti z vsemi, ki so se znašli v stiski.
I/ RKS-OZ Trebnje je kampanja Drobtinica potekala v soboto 7 7.10.2015 v KORK Trebnje in KORK Šentrupert.
V Trebnjem so na stojnici v Mercator centru Trebnje, prostovoljke KORK Trebnje skupaj z mladimi člani Rdečega križa OŠ Trebnje, menjavali darovani kruh, pecivo in druge domače izdelke za prostovoljne prispevke.
Akcija je bila uspešna saj smo v Trebnjem in Šentrupertu skupaj zbrali 1.630,00 EUR. Zbrana sredstva so v celoti namenjena
za plačilo toplih obrokov osnovnošolskih otrok iz socialno šibkejših družin. Denar smo zato izročili OŠ Trebnje in OŠ Šentrupert v šolski sklad.
Zahvaljujemo se donatorjem, prostovoljkam, mladim članom RK in vsem dobrim ljudem, ki so obiskali stojnice in darovali za otroke.
Tea Radelj, RKS-OZ Trebnje
Dolg dan z begunci!
Pogovor z Vlasto Rajkovič, prostovoljko območne zveze RK Trebnje, ki je bila v begunskem zbirnem centru v Dobovi
Kljub temu, da je Vlasta kot patronažna sestra v Zdravstvenem domu Trebnje navajena vsega mogočega, jo je srečanje z migranti in begunci v Dobovi pretreslo, je povedala v našem pogovoru in med drugim povedala:
»Delam kot prostovoljka in članica RK v trebanjskem območnem združenju in prav nič nisem pomišljala ali naj grem, ko me je v nedeljo poklicala naša sekretarka Teja Radelj, čeravno smo včasih pod vtisom dnevnih informacij o begunski problematiki. V ponedeljek zjutraj so bili, poleg mene v Dobovi še Teja Radelj, Ruža Brcar, Magda Jevnikar in Tomaž Juršič. Organizatorji so nas po prihodu razdelili in nam dodelili delo kjer so nas pač rabili in kjer smo ga lahko najbolje opravljali. Večina je sodelovala pri razdeljevanju hrane in oblačil. Jaz sem zaradi poklica pomagala v zasilni ambulanti madžarski zdravnici, prostovoljki. Sporazumevali sva se v angleščini.«
Kakšen je bil prvi stik z begunci in migranti?
»Že zaradi tega kar pišejo in objavljajo mediji, posebej tisti, ki pretiravajo, smo vstopili v zbirni center s kepo v ustih'. Toda strah je bil popolnoma odveč, ker v dvanajstih urah ni bilo niti enega omembe vrednega incidenta. Naši vojaki in policisti pa tudi zelo korektno opravljajo naloge, tako, da so nas spremljali in nas imeli na očeh' tudi v prostoru za ogrado.
Da bi razumeli razmere se je treba postaviti tudi v vlogo beguncev, ki so na vsakem koraku ujeti' v ograde, nadzirani in kontrolirani ter se zato upravičeno čutijo nesvobodne, zaradi česar občasno tudi protestirajo.
Že po nekaj kontaktih pa smo ugotovili, da so ti begunci ali migranti, ali kakorkoli jih že imenujejo, predvsem izmučeni od dolge poti in v zelo slabem stanju. Najslabše je z otroki in ženskami. Med njimi je veliko nosečnic, žensk s komaj rojenimi dojenčki, z več otroki... Med otroci je bilo veliko bruhanja, pojavov driske, viroze, saj je bilo kar hladno... Bili so tudi otroci z različnimi izpuščaji zaradi pomanjkljive higiene. Oskrbeli smo jih in pomagali smo jim tudi s kakšnimi prehrambenimi dodatki, ker so bili nekateri do konca izčrpani. Toplega obroka pa seveda niso imeli.«
Pomanjkljiva higiena? Kje je razlog?
»Najbolj so seveda vidne smeti. Najprej je tu velika množica, ki smeti nima kam odmetavati. Nekaj vreč je bilo sicer obešenih po ograjah, do katerih tisti iz sredine množice še priti ne morejo. Ko so naši prostovoljci začeli pobirati smeti so se jim na primer brez vprašanj pridružili tudi begunci. Treba pa je tudi razumeti, daje večina že dolgo na poti, in da marsikje ni bilo niti vode za pitje, kaj šele za umivanje. Sanitarije so seveda poglavje zase, saj jih je za takšno množico premalo.
Otroke, ki so bili mokri in umazani smo preoblačili, obleko pa metali v odpad, zato, da smo zmanjšali možnost prenosa okužb. Otrok pa je presenetljivo veliko. Opazila sem da so kljub
razmeram in nemoči potrpežljivi. Velik problem pri odpravljanju težav je sporazumevanje. Med njimi jih je malo, ki bi govorili denimo angleško, da bi lahko povedali o svojih težavah. V ambulanti nam je bil sredi dneva dodeljen prevajalec, ki je govoril jezik beguncev, angleško in slovensko in je nato šlo lažje.
Zgolj kot primer naj navedem, da je neka mlajša ženska le z muko razložila (tudi zaradi navzočnosti moških), da bi rada damske vložke. Ko jih je dobila je bila neizmerno hvaležna. Vse te stvari se človeka dotaknejo.«
Ste se pogovarjali z njimi zakaj so begunci?
»Za kakšne klepete z njimi ni pravih možnosti. Ti begunci so sedaj tu, zaustavijo se zaradi meje in nato gredo naprej. Zakaj bežijo, kakšni so razlogi in podobno v teh centrih ne moreš ugotoviti. Vidiš lahko samo to, da so tu, da je njihov videz pomilovanja vreden in da so potrebni pomoči. Te ljudi preprosto ne moreš obsojati!
Obsojam pa izkrivljene informacije, ki jih nekateri širijo in nimajo z resničnostjo ali realnostjo ničesar. Prav mogoče je, da so med temi begunci tudi takšni, ki med njimi ne bi smeli biti. Med njimi so seveda tudi velike statusne razlike. To prostovoljci ne moremo presojati ali soditi. Obsojamo samo kaos, ki je do tega pripeljal.«
Boste še odšli v zbirni center?
»To je seveda bogata izkušnja in če bo potreba ter možnost bom šla. Moram poudariti, da je bila ena skupina trebanjskih prostovoljcev že pred nami v zbirnem centru, in da - kolikor vem - se že pripravlja nova. Smo pa Dolenjski prostovoljci v zadnjem času bolj obremenjeni kot drugod po Sloveniji.
Vse to seveda koordinirajo najprej v območnem združenju, ki ga vodi Mojca Mihevc, nato pa tudi v vrhu slovenskega RK.
Dela za prostovoljce RK pa je veliko. Ne gre samo za razdeljevanje hrane. Gre tudi za pomoč pri razdeljevanju oblačil, čiščenju šotorov za nastanitev in spanje, navsezadnje za nujno zdravstveno pomoč, ki sojo nekateri resnično potrebni.
Osebno sem imela po opravljenem delu dober občutek, da sem opravila humanitarno in potrebno delo.«
Pogovarjal se je: Brane Praznik
FILMSKA IN FOTOGRAFSKA DELAVNICA V TREBNJEM
JSKD 01 Trebnje je v sodelovanju s KUD OPO Trebnje in OŠ Trebnje 16. in 20. oktobra 2015 organizirala filmsko delavnico v sklopu kulturnega dne OŠ Trebnje.
Oba kulturna dneva je OŠ Trebnje posvetila društvom v občini Trebnje. KUD OPO Trebnje, ki naslednje leto obeležuje 90-letni-co, se je zato odzval vabilu OŠ Trebnje in pripravil predstavitev svoje dejavnosti.
Tudi filmska delavnica je bila posvečena godbi. JSKD 01 Trebnje je tako že pred začetkom v sodelovanju z godbo in snemalcem Janezom Janežičem zbrala arhivsko gradivo. Na dan izvajanja filmske delavnice so otroci sledili predstavitvi z mentorjema Tomažem Pavkovičem in Andreo Celija iz Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško. Mentorja sta predstavila osnove filmskega jezika in filmskega mišljenja. Spoznali so ce-
loten proces nastajanja filma, od faze priprave do snemanja in montaže. Spoznali so tudi kako deluje kamera in na kaj morajo biti pozorni pri snemanju slike in zvoka. Praktični del delavnice je vključeval snemanje predstavitve godbe in intervjuje. Gradivo, ki je nastalo na tej delavnici je zaživelo kot krajši filmček, hkrati pa bo del daljšega posnetka, ki bo nastajal do maja 2016. Delavnice seje v dveh dneh udeležilo 29 učencev iz 8. in 9. razreda, ki jih je spremljala učiteljica Nataša Hribar.
Udeleženci fotografske delavnice pod mentorstvom Boštjana Puclja so izvedeli vse podrobnosti o fotografiji, se seznanili z različnimi tehnikami, se preizkusili v praktičnih prikazih in nastale fotografije sproti analizirali. Učence je na fotografski delavnici spremljal učitelj Zvonko Simeunič.
Cilji delavnice so bili: osvojiti osnove fotografiranja, razvoj fotografske tehnike; fotografiranje dogajanja na kulturnem dnevu, zlasti predstavitev godbe in intervjuje z godbeniki in izmed 29 učencev, ki so obiskovali foto delavnico oblikovati skupino cca 8 do 12 otrok, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri nastanku koledarja KUD OPO Trebnje za leto 2016.
cementni
ROJEC
CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEC e.p.
www.rojec.nel:
041 I 031 /658-622
1 7 n & I K 1

'

f '

e


BETONSKI IZDELKI za gradnjo


BETONSKI BLOKI; Širina 12-20-25-30 cm BETONSKI VOGALNI BLOKI; 20-25-30 cm OPEČNI VOGALNI BLOKI; 20-30 cm

Trajno nizke
cene
f
PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH
BETONOV * dostava v radiju cca 50 km iz Ivančne Gorice oz. 1 ure vožnje Strankam zmešamo tudi količine od 0,25 m3 z lastnim prevozom
KOMPLETNI DIMNIŠKI ELEMENTI
MOŽNOST LASTNEGA PREVOZA ALI DOSTAVE PO VSEJ SLO

Občina Trebnje ureja profil potoka Peklenšček

Komunala Trebnje je skladno s sprejeto dokumentacijo, ki gaje pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor z naslovom Peklenšček, uredilo in začelo z odstranitvijo nanosa ter s formiranjem struge potoka Peklenšček, ki izvira v naselju Pekel in se kot levi pritok izliva v Temnico.
V sam potok se izliva tudi veliko zalednih in izvirnih vod z območja Paradiža, Cvibelj in Studenca. V zgornjem delu se priključijo še meteorne vode preko mešanih kanalov in ločenih meteornih kanalov, v spodnjem delu pa še meteorne vode z mestnih površin, ki gravitirajo nanj. V izogib izlivu struge in posledično zalitje kanalizacije ter travnikov ob večjih padavinah smo izvedli ponovno vzpostavitev pretočnega profila.
Občinska uprava Občine Trebnje
JSKD, 01 Trebnje
O
Uredili križišče in pločnik v Šentlovrencu
Krajani KS Sentlovrenc so se letos zelo razveselili nove asfaltne prevleke križišča v Šentlovrencu, ki gaje načel zob časa in seveda težka vozila, ki vozijo skozi naselje. Podjetje, ki je pripravljalo in kasneje asfaltiralo križišče, pa je kar nekaj časa preskušalo živce krajanov, saj se nikakor niso mogli »zbrati« in na hitro opravili nalogo, tako kot so na koncu le pokazali, da se da opraviti.
Občani so se upravičeno pritoževali, ker so kar precej časa vozili po jamah zaradi odstranjenega asfalta, kjer so nastajale nove luknje. Med krajani je celo zaokrožilo protestno pismo, kajti zaradi zavlačevanje in poškodovanega vozišča je nastajala škoda na vozilih.
Nekaj podobnega se je dogajalo tudi z novim pločnikom in deloma poškodovanim cestiščem med gasilskim domom in
začetkom naselja. Medtem, ko so čakali, da se gradbeno podjetje »organizira« in začne z asfaltiranjem so neznanci ukradli še dva pokrova jaškov.
Ko so končno
le začeli polagati asfalt, so ga položili tako nestrokovno, da je moral svet KS ostro protestirati pri ustreznih občinskih službah, da so pogodbenega izvajalca »prijeli za ušesa«.
Konec dober, vse dobro, ampak priokus ostane!
■% O Lanšprežu v mirenski m knjižnici
Večer pred matinovim je v Krajevni knjižnici Mirna minil v znamenju sprehoda po zgodovini idiličnega Lanšpreža, Petra Pavla Glavarja in čebelarstva. Osrednja gosta večera sta bila zaslužni profesor dr. Andrej Šalehar in Anton Koželj - oba odlična poznavalca P. P. Glavarja. Najprej je spregovoril župan občine Mirna Dušan Skerbiš o prizadevanjih, da bi Lanšprež dobil večjo veljavo v občini, saj nanj vse prepogosto pozabljamo. Prof. dr. Andrej Šalehar je poudaril delo Glavarja, lanšpeškega gospoda, čebelarja, dobrotnika, ki je ime Lanšpreža ponesel v svet s svojimi naprednimi idejami v čebelarstvu, o čebelarski šoli ipd.
Anton Koželj prihaja iz Šmarja -Sap, kjer ima poleg čebelnjakov obsežno zbirko čebelarske kulturne dediščine, ki so jo poznavalci ocenili za najobsežnejšo v Sloveniji. Z ženo Vido poleg starih predmetov zbirata, shranjujeta in urejata zgodovino Lanšpreža in Glavarja. Sta zaslužna za izdajo kar nekaj knjig, ki so pripomogle k prepoznavnosti Lanšpreža. Kot pravi Anton Koželj, ki je predsednik trebanjskega čebelarskega društva in regijske zveze , imajo v društvu velike načrte za oživitev Lanšpreža, a bo potrebno pred tem premagati še marsikatero bi-
rokratsko oviro.
Veseli smo lahko, da so med nami taki zanesenjaki, kot sta zakonca Koželj, prof. Šalehar in še mnogi drugi neimenovani, ki skrbijo, da kar se je dobrega zgodilo ne gre v pozabo in da se bo v prihodnosti še obogatilo in nadgradilo.
Lanšprež je čudovit kotiček kamor nas mora pot večkrat zapeljati.
^01 Preobrazba
OBUKOVANIE FRIZURE:
Janez Ratajec
FRIZURA in MAKE UP: Nina, za frizer Ratajec Trebnje
Ha preobrazbo se lahko prijavite na Ofcl 333 766. Preobrazba je brezplačna!
Frizer Ratajec, Trebnje
OSEBNI NASVETI
V novem Cajtngu boste od sledeče številke dalje lahko dobili tudi osebne nasvete. V vsaki številki bo priznana jasnovidka Sara Memič odgovorila enemu našemu bralcu. Vzemite v roke svinčnik, napišite tri vprašanja, ki vas mučijo in mogoče boste prvi vi tisti srečnež, ki mu bo Sara brezplačno odgovorila.
Pošto pričakujemo na naslov:
Novi Cajtng, Strmec 19,1273 Dole pri Litiji
//V KDO JE Sara Memič
Jasnovidka Sara Memič seje rodila v Banja Luki, kjer je končala osnovno šolo in srednjo šolo. V Slovenijo je prišla leta 1992 in živela v Novem mestu, nato v Kranjski gori, sedaj pa živi in dela v Ljubljani. Kmalu po prihodu v Slovenijo je v Bosni in Hercegovini izbruhnila vojna, v kateri je izgubila dom in starše. V Sloveniji deluje na področju alternativne medičine, kjer je znana po izrednih rezultatih, ki jih dosega na področju diagnostike. Da pa ima res nadnaravne sposobnosti, so trdno prepričani tudi v pokrajinskem muzeju na Ptuju, kjer so že dvakrat ponudili priložnost, da jasnovidnost preizkusi na predmetih, ki sojih na najdiščih našli ptujski arheologi. Sara namreč vidi zgodovino skozi kamne in zemljo, kar je neverjeten dar. S svojim
jasnovidnim pogledom skozi predmete in zemljo, je odkrila vse tisto, kar je bilo že znanstveno dokazano, njej pa neznano, in še več. Zato ji lahko verjamemo, kot pravi Sara, da je jasnovidnost dar od Boga, ki jo izkorišča v dobre namene. O njenih sposobnostih so pisali in govorili najpomembnejši slovenski mediji kot so Večer, Delo,
Dnevnik, Žurnal, Slovenske novice, Pop Tv, Tv Slovenija, Vaš kanal novo mesto in številne radijske postaje.
■^MUEr-BRHITUBI

Stari trg 36, Mokronog
Tei: 07 34 98 280 GSM: 031737 080 in1o@miom.si
+ brezplačna dostava + brez vplačila avan:
+ izdelano v Slovenij + tradicija in kvalitet + svetovanje
29.J-evstikova pot od Litije do Čateža
29. pohod po Levstikovi poti in Razhodnja je bila tudi letos na Martinovo soboto, 14.11.15. Osrednjega Dolenjskega dogodka - Pohoda po Levstikovi poti, seje udeležilo izjemno veliko pohodnikov, saj so jih organizatorji našteli približno 15 000.
Dobri udeležbi je nedvomno botrovalo tudi nadvse za pohode kot naročeno prijetno jesensko vreme. Start pohoda naj bi bil v Litiji od šestih do devetih dopoldan, vendar si le-tega vsak prikraja po svoje, tako, da so na cilj poti skupine prihajale še pozno popoldne. Nič čudnega, ko pa je ob poti vsako leto več zanimivosti. Letos je bila posebna zanimivost veliko število na novo zasajenega sadnega drevja, ki so ga organizatorji posadili od minulega do zadnjega pohoda.
Uradno so se lahko ob poti pohodniki okrepčali na najmanj 15. postojankah, vendar pa je bilo teh znatno več, ker kot pravijo domačini: »buh pr' vsaki zidane' roko ven moli«.
Na cilju, torej na Čatežu, pa je bilo vendarle videti, da so sodelujoči tokrat res upoštevali slogan: »Bodimo zadeti od svežega zraka in lepot narave, ne pa od alkohola«.
Generalni pokrovitelj letošnjega pohoda je bilo podjetje IMP, armature iz Ivančne Gorice
Na cilju pohoda od Litije do Čateža je bilo veselo in zanimivo že dopoldne in seveda do potankosti vse pripravljeno za pohodnike! Domačini so poskrbeli, da je bil promet skozi Čatež zaprt za vse prevoze, nato pa še za to, daje dišalo po domačih jedeh, da so se pohodniki in obiskovalci lahko ogreli ob čaju, kapljici rujnega ali čem drugim. Stojnice ob cesti so bile razvrščene brez kakšne kramarije in lično opremljene, s številnimi domačimi in ročno izdelanimi izdelki. Kdor je imel na skrbi stojnice se je dobro odločal.
Kmetice so na Čatežu kuhale in strgale žgance, brbotalo in
dišalo je po enolončnicah, izpod šotorov po pečenju, zeliščarka je svetovala, kaj naravnega bi obiskovalcem koristilo, pridelovalka medu je zaupala sladke skrivnosti, tu so bili lično izdelani leseni izdelki, brezplačno so se lahko obiskovalci (za)peljali z zapravljivčkom ... Skratka, za utrujene pohodnike je bilo na cilju poskrbljeno tako z gostinsko ponudbo kot s spominki.
V Kulturnem domu so dekleta in žene prepletale kleklje, ter veščine kazale tudi obiskovalcem. Na ogled je bila tudi razstava klekljarskih del Trebanjskih Žnurc.
Ob 13. uri je bila na Osrednjem vaškem trgu na Čatežu sklepna prireditev 29. Pohoda po Levstikovi poti na prostem, imenovana Razhodnja, praznik glasbe, zabave in vina v čast svetega Martina. Organizator prireditve je bilo Turistično društvo Čatež. Razhodnjo 2015 so pred več tisočglavo množico pohodnikov sooblikovali in obogatili še: Kulturno-ume-tniško društvo Popotovanje Frana Levstika Čatež,
Prostovoljno gasilsko društvo Čatež,
Prostovoljno gasilsko društvo Trebanjski vrh, Športno-rekreativno društvo Čatež in Vinogradniško-turistično društvo Čatež.
Posebej za to priložnost so na Čatežu po skoraj stoletju znova »odprli« Roštanovo krčmo, kot je bilo razbrati iz vabila. Lastnik, oče Roštan (to vlogo je imel luka Bregar, kije bil tudi režiser Razhodnje), je obiskovalcem z Roštanco, s »svojo ali našo« (Nika Benedičič), izrekel dobrodošlico in ob kulturnem programu predstavil čateško zgodovino in številne posebnosti. Zamisel in izvedba programa je bila neponovljiva.
Na Razhodnji - na resnično odličnem prazniku glasbe, zabave in vina v čast svetega Martina so sodelovali: Občinski pihalni orkester Trebnje; Trebanjske mažoretke; Folklorna skupina Nasmeh; Moški pevski zbor vinogradnikov Čatež;Dramska skupina P.L.I.N.; Trebanjski oktet in Pihalni ansambel sveti Rupert.
Program je bil bogat, pester in dinamičen. Vsak izmed udeležencev je natanko vedel kdaj in kako je treba nastopiti in za prav vse nastopajoče lahko zapišemo, da so prispevali čudovit delež. Skupen nastop Trebanjskih mažoret in Občinskega pihalnega orkestra je deloval prav mogočno, pa tudi druge skupine so imele visoko kakovostne nastope.
Zbrane so med programom na kratko nagovorili vsi trije župani kjer se vije Levstikova pot: Franc Rokavec iz Litije; Rajko Maserko iz Šmartnega ob Litiji in Alojzij Kastelic iz Trebnjega. Osrednji nagovor na prireditvijo imel predsednik Društva turističnih
novinarjev Slovenije FIJET Drago Bulc.
Slovesen krst novega vina sta na izjemno duhovit način opravila posvečenca Vinogradniško-tu-rističnega društva Gadova Peč in povzročila med prisotnimi valove smeha. Bila sta odlična!
Kostanjev
pohod
Izletniška kmetija Kazina iz Šentlovrencaje tudi letos organizirala tako imenovanji Kostanjev pohod, kije peljal pohodnike po tradicionalni poti od Šentlovrenca čez Veliki Videm na Razbore (pri Čatežu), nato po Sevnem do Primskovega, imenovanega tudi Dolenjski razglednik, s katerega so se spustili v manj znano dolino potoka Bratenšca, ki je sicer največji pritok Temenice. Iz te doline so se povzpeli na Kraguljev hrib in nato
Za marsikaterega obiskovalca je bil zanimiv tudi prikaz iz katerih vin je sestavljen cviček, ki sta ga pripravila posvečenca s člani čateškega vinogradniškega društva ter s staro in novo vinsko kraljico. Z novo žlahtno kapljico je nato nazdravila z vsemi za vse nova vinska kraljica Slovenije Sandra Vučko.
Med množico je bilo mogoče videti tudi literarnajunaka Frana Levstika Martin Krpan in Videka. Veselo martinovanje so pohodniki nadaljevali z ansamblom POGUM!
Obveščanje o poteku celotnega pohoda in zaključni prireditvi je bilo všečno, kar je spodbudno tudi za tiste, ki so z obiskom ravno zato oklevali.
Organizatorji so na cilju na utečen način poskrbeli, da se je promet odvijal tekoče, kljub zapori ceste. Redarji so zelo dobro in na nevsiljiv način poskrbeli, da se promet kje ni zatikal ali da bi prihajalo do drugih težav. Poskrbljeno je bilo tako za parkiranje osebnih vozil kot tudi za avtobuse, ki so po zaključku nemoteno odvažali pohodnike na izhodiščne točke. S Čateža so namreč že od 11. ure naprej vozili avtobusi v Šmartno in Litijo ter na železniško postajo v Šentlovrencu..
Pohod in njegov zaključek sta čedalje bolj soodvisna in kdor po prehojeni poti ne doživi še Razhodnje je veliko zamudil.
Brane Praznik
zopet v Šentlovrenc, kjer je bil na Izletniški kmetiji zaključek z zabavnim druženjem.
Pohod ni posebej zahteven, toda zaradi raznolikosti okolja in krajev kjer se vije pot, je zelo zanimiv in pester. Na izhodiščni točki je bilo letos nekaj več kot 90 pohodnikov.
plesni tečaji v Trebnjem
Začetna sto
sobota, 27.11 ob 17
dlesni tečaji u Grosupljem
Ocetna stopnja,
nedelja, 6.12 ob 1
obdarujte svoje najbližje 2 krilnim bonom za plesni
plesna šola _2
o in prijave: 041244244/ info(5)plesnlklub-art.com
\A/iA/iA/.plesniklub-artcom
SOBOTNO GALERIJSKO DOPOLDNE: MESTO JE KOT MOZAIK
Mesto je kot mozaik je otrokom na delavnici v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje razkrila mentorica arhitektka Polonca Kastelic Sosnovvska.
Otroci so se na delavnici pogovarjali tako o razvoju naselja Trebnje kot predstavili svoje zamisli o prihodnjem razvoju kraja. V ospredju so bile predvsem različne ideje o ozelenitvi kraja in zelenih strehah ter ker so vsi navdušeni kolesarji, predlogi za ureditev kolesarskih poti.
Vabljeni, da nas obiščete na našem naslednjem sobotnem galerijskem dopoldnevu, v soboto, 5. decembra, od 10. do 11.30. ure, ko bomo pod vodstvom Polonce Kastelic Sosnovvske v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje ustvarjali božično-novole-tne okraske za praznično okrasitev mestnega parka.
Skupni projekt Galerije likovnih samorastnikov Trebnje, CIK Trebnje, JSKD 01 Trebnje in ZKD Trebnje je v sezoni 2015/16 Sobotno galerijsko dopoldne. Otroci od 7 let dalje so vsako prvo soboto v mesecu vabljeni v Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje, kjer ustvarjajo pod vodstvom lokalnih ustvarjalcev.
Foto: Andrejka Uabič Nose
IZDELAV*
■umu
IBS
mmmrm
Mwm
Miran Žlembergar s.p.	^	^
Jamska ulica 36	^
8233 Mirna
miranzlembergar@gmail.com
041358 418
Rokometna sezona 2015/2016 v polnem teku
Rokometna sezona 2015/2016 je že v polnem teku. RK Trimo Trebnje sodeluje v tekmovanjih RZS z osmimi ekipami od najmlajših - MLAJŠI DEČKI C, pa do članske ekipe RK Trimo Trebnje. RK Trimo je znan po odličnem delu z mladimi in tako zelo uspešno v tekmovanjih nastopajo naše mlade ekipe tudi v letošnji sezoni. Trenutno med vsemi mladimi ekipami izstopa ekipa kadetov RK Trimo Trebnje, ki je v letošnjem tekmovanju kadetov zmagala vseh sedem tekem in še ni oddala točke. Ekipo sestavlja 18 igralcev rojenih I. 1999 in I. 2000 (Luka Rogelj, Zan Zakošek, Tim Pangrc, Tadej Kraševec, Tevž Gabrijel, Jan Horžen, Žiga Medved, Miha Kotar, Amadej Jerlah, Marko Kotar, Urh Pangerc, David Hriberšek, Timotej Majzelj, Jan Redek, Miha Hostnik, Alen Kukenberger, Andraž Brezovar in Kristjan Horžen), vodi pa jih trener Benjamin Teraš. Dobre igre ekipe niso ostale neopažene in tako so na preglednih treningih in tekmah kadetske reprezentance Slovenije sodelovali člani ekipe Miha in Marko Kotar, Kristjan Horžen ter trener Benjamin Teraš kot pomočnik trenerja kadetske reprezentance. V reprezentanci I. 2000 in mlajši pa so sodelovali Amadej Jerlah, Timotej Majzelj, Jan Redek in Jan Horžen. Seveda so za dobre igre zaslužni vsi igralci. Vljudno vabimo vse Trebanjce, da si ogjedajo tekme naših selekcij RK Trimo Trebnje in športno navijajo za naše fante.
Zelo napeto srečanje se obeta že v nedeljo, 22.11.2015 ob 13.00 uri, ko kadetska ekipa RK Trimo Trebnje v dolenjskem derbiju gosti MRK Krko.
VABLJENI!
RK TRIMO TREBNJE
IOMES,.. I
Ledina 40, 8290 Sevnica
IZDELAVA STROJNIH OMETOV - TLAKOV (estrihov) in VSE VRSTE FASAD	informacije:
031/598 3551
*-\__v_____i
ADAPTACIJA
po
konkurenčnih cenah


■t*'-
Lionsi so opazili:
Andreja Možina,
prijetna gospa, ki je kot večina žensk, tudi ona ipini »multipraktik«, me očara takoj, ko se snideva. Njeno toplino in prijetnost je moč čutiti že ob najinem snidenju. Poda mi roko in me povabi v prostor.
Pogovor je takoj stekel o delu, ki ji je zlezel pod kožo in ga ima rada.
»Zaposlena sem bila 17 let v podjetju Tom na Mirni kot šivilja. Ker pa sem čutila, da se v podjetju podira sistem, sem se odločila da si pred razpadom poiščem novo delo,« prične pogovor z mano.
Iz njenih besed je moč čutiti zadovoljstvo in pogovor nadaljujeva.
Za delovno mesto čistilke v komunali Trebnje ste se je javila preko razpisa in bila takoj sprejeta. Kmalu je obseg del prerasel v več kot le delo čistilke in prevzela ste še delo vzdrževanja javnih površin.
Kaj vse zajema to delo?
To zajema vse od pobiranja smeti, košnje trave, škropljenje plevela, sajenje rož, obrezovanje grmovnic, pometanje ulic..., skratka z eno besedo, skrbim za čisto in lepo mesto.
Poleg vzdrževanja in skrbi za lepo mesto, ste zadolžena tudi za čiščenje poslovnih objektov.
Resje. Skrbim tudi za našo poslovno stavbo in do nedavnega sem čistila tudi stavbo na Gubčevi, katero se sedaj dali v upravljanje in čiščenje drugemu izvajalcu.
Kakšen je vaš delavni dan?
Delo je razgibano in opravljam ga z veseljem. Vsak dan mi je po svoje lep in v vsakem dnevu vidim nov izziv. Veliko stvari je v njem, ki me polnijo, bogatijo, še posebno ljudje, ki opazijo, da sem delo opravila dobro.
Delate v podjetju, ki je letos pridobilo certifikat Družini prijazno podjetje, je prijetno delati v takem podjetju?
Ja, velika razlika je, če primerjam delo v prejšnjem podjetju. Kolektiv je prijeten in lahko rečem, daje upravičen do tega naziva.
Imate tudi družino. Kako oni gledajo na vaše delo?
Res je, kot večina imam tudi jaz družino in moram reči, da smo kot skupnost v prvi vrsti veseli, da imam delo, saj se pozna v družinskem proračunu. Ker pa tudi družina čuti, da me delo polni, je zadovoljstvo toliko večje.
Kako pa na vas gledajo občani, ljudje iz ulice?
Toplo mi je, ko slišim od ljudi, da je mesto lepo, toplo, ko ti rečejo, da se že na rožah vidi, da jih neguje ženska roka...kot, da je to le moje mesto in katerega si tako tudi jemljem. Mesto, ki
mi daje in jaz njemu.
Delo, ki ga. Andreja opravlja v Komunali Trebnje je zelo obsežno, a pravi, da ji ni težko. Vsak dan ji je poseben in z veseljem se zjutraj odpravi med svoje rože, zelenice, gredice, ulice. Vesela je, daje mesto čisto, urejeno, da vedno diši po spremembi.
Čuvajmo ga tudi mi in upoštevajmo njeno delo, ki je vredno več, kot le pohvale. Pobrati in počistiti mora za nami vso nesnago, ki jo hote ali nehote odvržemo na ulico. Gredice, kijih lastniki hišnih ljubljenčkov veliko uporabljajo kar za njihove potrebe se kljub temu kažejo v svoji lepi podobi, cvetlični lonci pa povedo, da jih boža ženska roka.
» Bodimo prijazni mestu in vrnilo nam bo. Lepo je že to, ko slišiš, daje mesto lepo, čisto, negovano, vsak dan drugačno« je na koncu dodala ga. Andreja.
Upajmo, da bodo njeno delo opazili tudi tisti ljudje, ki ga do sedaj niso. Hvala vam ga. Andreja za vaš trud in lepo negovano mesto.
Tekst in foto: Mojca Smolič
Troiteir
AVTOSERVIS - AVTOPRALNICA
Servis vozil
Neodvisni servis za vozila: AUDI, VOLKSVVAGEN,
SEAT, ŠKODA
v avtomatski avtopralnici z viledastimi krtačami
iSi
Damjan Tratar 031/611-492
AVTOSERVIS TRATAR, Damjan Tratar s.p. TRSTENIK 29, 8233 MIRNA
Delovni čas:
Delovni čas servisa:
Ponedeljek - petek 7.00 -16.00 ure Sobota - vsaka druga v mesecu Delovni čas avtopralnice:
Ponedeljek - petek 8.00 - 18.00 ure Sobota	8.00	-15.00 ure
Nedelja	8.00	-12.00 ure
LIOIMS KLUB TREBNJE
Kdo so Lioni? To sem se tudi sama v minulih letih večkrat vprašala. Beseda lionizem' se mi je, priznam, po svoje zdela posebna, morda celo snobovska, Lions klub pa združenje, ki je namenjeno zelo ozkemu krogu ljudi. A vse to seje spremenilo, ko sem postala ena od Lionov. Ob spremljanju njihovega dela in vključevanju vanj sem spoznala, da je .lionizem' povezan z vsakim izmed nas, ki imamo sočutje za sočloveka ter želimo pomagati ljudem v stiski. Če ti pogled seže do soseda, do ljudi izven tvojega dvorišča, nikoli ne zmanjka idej komu pomagati in kako. Vse od tega spoznanja ŽIVIM lionizem. Da, prav ste prebrali. Lionizem namreč niso le splošna načela, zapisana na papirju, pač pa način življenja. Med Lioni doživljam dobrodelnost v polnem pomenu besede. Med dogodki, ki jih ne bom nikoli pozabila, je denimo obisk z ostalimi člani kluba pri družini v stiski, ki smo ji Lioni zgradili kopalnico. Trenutki sreče članov družine so tudi srčni trenutki za nas. Seme dobrodelnosti se z vsako akcijo, vsakim dobrim delom, širi in raste. Pa naj bo to stojnica v mrazu pred božičem v Trebanjskem parku, pomoč pri organizaciji dobrodelnega koncerta za oškodovane v požaru ali pa recimo priprava na letošnji Lions večer. Zelo se ga veselim, saj bomo zbirali sredstva za mladega fanta, kije zaradi prometne nesreče ostal na invalidskem vozičku. To bo večer, ko se nam lahko pridružite tudi vi in nam pomagate. Ne potrebujete drage obleke, niti polne denarnice. Le dober namen in prost večer, ki ga boste preživeli v dobri družbi, s tem pa širili iskrico dobrodelnosti.
Kot letošnja predsednica Lions kluba Trebnje si bom prizadevala, da se dobrodelnost širi na vse strani, tudi med mlade. Naš podmladek, Leo klub, je zelo aktiven, njegovi člani pa zelo prizadevni. Prav zato smo se odločili, da v tem letu združimo moči. Tako bomo lahko pripravili večje akcije za še več nasmehov na obrazih ljudi, ki potrebujejo pomoč - pa tudi tistih, ki želite pomagati. Ne glede na to, koga usoda pahne na tla, bo vedno deležen pomoči, če bomo ohranili človečnost in stopili skupaj.
Pod geslom »Bodi dober in delaj dobro« smo z Leo klubom pripraviti program dogodkov za lionistično leto 2015 - 2016. Vabimo vas na naslednje dogodke:
■	Pohod od Vesele gore do Okroga, namenjen druženju članov Lions in Leo kluba (v oktobru)
■	Tradicionalni Lions dobrodelni večerje letos namenjen pomoči žrtvam prometnih nesreč (20. november, Vila Rakar)
• Obiskali bomo zavod za slepe in slabovidne v LJ in se udeležili Večerje v temi.
■ Tematski večeri:
-	Tatjana Fink, Nove tehnologije in socialna omrežja (2. december, Vila Rakar)
-	Druženje in sladkanje na praznični stojnici v trebanjskem parku (19.december)
-	Milena Miklavčič, Ogenj, rit in kače niso za igrače (20. januar 2016, dvorana pod Galerijo
likovnih samorastnikov)
-	Celovečerna predstava skupine P.L.I.N pod okriljem Leo kluba Trebnje
(v začetku leta 2016, Kulturni dom Trebnje)
-	Lorena Hus, Lionizem - naše poslanstvo (17. februar 2016, dvorana pod Galerijo likovnih samorastnikov)
-	Marta Bon, Moj otrok športnik (4. maj 2016, dvorana pod Galerijo likovnih samorastnikov)
-	Blaž Feguš, Turizem (april 2016, Vila Rakar)
■ Nogometni turnir Lions klubov iz vse Slovenije, ter dobrodelna prireditev Tečem, da pomagam (maj 2016, Dolenja Nemška vas)
Na omenjene dogodke vas bomo pravočasno posebej povabili in upam, da boste kljub delu in vsakodnevnih opravilih našli čas tudi za naše prireditve. Veseli bomo vašega obiska, prav tako tudi vseh dodatnih zunanjih sodelavcev, ki želite pomagati Lions klubu Trebnje, pa tudi donatorjev.
Lions klub Trebnje, Marija Prosenik, predsednica
PORAVNAVA"
prva odškodninska znamka v Sloveniji
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NESREČI ALI NA DELU?
SVETOVANJE JE KLJUČNO ŽE OD SAME POŠKODBE, ZATO NE ODLAŠAJTE IN NAS TAKOJ POKLIČITE!
inno/ GARANCIJA NA lUU/0 IZPLAČILO ODŠKODNINE
Inšpekcijska služba pozor-na na izvajanje kmetijskih opravil v območju cest ter na pravilno odlaganje komunalnih odpadkov
Pri ugotavljanju vzroka zakaj se kljub osveščanju uporabnikov še vedno nepravilno odlaga komunalne odpadke, smo ugotovili v sodelovanju z izvajalcem javne službe, da je kar nekaj uporabnikov takšnih, ki nimajo zabojnika za odlaganje odpadkov. V skladu z občinskim predpisom je potrebno odlagati na prevzemnem mestu ločeno odpadno komunalno embalažo in preostanek komunalnih odpadkov (mešane odpadke) v tipiziri-rane zabojnike. Embalaža se odlaga v zelen zabojnik z rumenim pokrovom, preostanek pa v zelen zabojnik, oba s prostornino najmanj 80 I. Inšpekcijska služba lahko v primeru, da uporab-
Sprejem zlatih maturantov pri županu občine Trebnje
Župan Alojzij Kastelic je v petek, 25. septembra 2015 svečano sprejel zlate maturante in njihove starše. Letos so maturo z zlato odliko opravili trije maturanti poklicne mature: Andrej Kastelic, Klavdija Oven in Žiga Gros.
Županje nagovoril vse zbrane in povedal, da mu je vsakoletni sprejem zlatih maturantov v veliko veselje, saj ti predstavljajo zgled tako svoji kot naslednjim generacijam. Povedal je, da je izjemen uspeh maturantov tudi uspeh njihovih staršev, ki so mladim z zgledom doprinesli delovne navade. Župan je izrazil upanje, da bodo mladi nadaljevali študij na področjih, ki jih veselijo, in bodo v kasnejših letih opravljali delo, ki jih bo izpolnjevalo in jim lepšalo dneve. Obenem pa jim je zaželel, da izkoristijo vse možnosti, ki jih ponuja mladost in si naberejo čim več lepih izkušenj.
Župan je zlatim maturantom čestital in jim podaril Veliko knjigo o sreči. Zaželel jim je veliko uspeha tudi v prihodnje. 5 kratkim nagovorom je zlate maturante pozdravil tudi direktor občinske uprave Janez Pirc, čestitala jim je tudi vodja oddelka za družbene dejavnosti Darinka Trdina. Sprejem se je nadaljeval ob pogostitvi in prijetnem pogovoru.
Iskrene čestitke zlatim maturantom!
nik ne zagotavlja zbiranje odpadkov na predpisan način, izreče ustrezne ukrepe. Uporabnike pozivamo, da zbirajo odpadke na predpisan način ter tako pripomorejo k ločenemu zbiranju odpadkov.
Inšpekcijska služba v sodelovanju z redarstvom nadzira tudi varstvo cest, saj se v tem obdobju izvajajo kmetijska opravila, tudi v območju cest. Tako posebno pozornost posvečamo onesnaženju cest, poškodb bankin, muld, ki nastanejo zaradi oranja ter poškodbi cest zaradi vleke hlodovine. Izvajalce opozarjamo, daje potrebno cesto pri njenem morebitnem onesnaženju takoj počistiti, za izvedbo posegov na cesti ali ob njej, če vplivajo na samo cesto (npr. spravilo hlodovine), pa je potrebno pridobiti soglasja in dovoljenja upravljavca ceste, v primeru državne ceste Direkcije RS za ceste, v primeru občinske ceste pa občino. Vse izvajalce opozarjamo, da se držijo cestno -prometnih predpisov.
Medobčinski inšpektorat in redarstvo
Kakovostna pitna voda
Prišel je čas, da si natočimo čiste, kakovostne pitne vode iz črpališča Zabrdje, ki jo bodo pili prebivalci na mejnem območju med občinama Trebnje in Mirna, ki se bodo priključili na javni vodovodni sistem Zabrdje-Praprotnica.
Naj omenimo: Po celodnevnem čakanju in dežuranju na bencinskem servisu je župan Občine Mirna Dušan Skerbiš 4. maja 2014 štiri sekunde čez polnoč oddal prijavo na 8. javni poziv MGRT in s tem občinama Mirna in Trebnje omogočil uresničitev dolgo načrtovanega projekta - Vodovodni sistem Zabrdje-Praprotnica, s katerim bo kakovostno pitno vodo iz javnega vodovodnega sistema dobilo več kot 1000 prebivalcev mejnega območja.
Občini sta za sofinanciranje projekta pridobili 866.500 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Slovesno odprtje, ki se ga bo udeležil tudi podpredsednik vlade in minister za javno upravo Boris Koprivnikar, bo v četrtek, 19. novembra 2015, ob 14.30 pri črpališču Zabrdje.
Petra Krnc
Rrekonstrukcija križišča v Mokronogu
Mokronog, 12.10.2015 - Direktor Direkcije RS za infrastrukturo Damir Topolko, župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver in predsednik uprave CGP d.d. Novo mesto Martin Gosenca so danes podpisali 1,1 milijona evra vredno pogodbo za rekonstrukcijo križišča državnih cest v Mokronogu. Dela bodo zaključena do konca aprila 2016.
Gre za križišče regionalnih cest, ki na obnovo čaka že od leta 2007, ko je bila z vidika ekonomske upravičenosti za izvedbo izbrana tako imenovana prva različica ureditve, ki predvideva le ureditev križišča in cesto do konca Florijanske ceste in je med drugim v Mokronogu sprožila številne razprave zaradi rušitve Koželjeve hiše v spodnjem delu kraja.
»Naš projekt je bil tako zaradi nujnosti izvedbe kot tudi na račun pridobljenih evropskih sredstev prepoznan kot projekt, ki jp zrel za izvedbo,-Obnova križišča in Florijanske ceste bo končno prinesla večjo varnost vseh udeležencev v prometu, predvsem pa pešcev, hkrati pa bo bistveno prispevala tudi k sami k urejenosti območja znotraj naselbinske dediščine, imenovane Mokronog - trško naselje,« pravi župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver. (- pripeta tonska izjava Antona Mavra)
"Podpis te pogodbe je rezultat dobrega sodelovanja med občino in direkcijo, saj je bilo do podpisa pogodbe treba prestati kar nekaj zahtevnih ovir. Mi pričakujemo, da bo CGP ta projekt uspešno zaključil," ob podpisu pogodbe pravi direktor DRSI Da-
VSI ZA STREHO
KRITINE - KLEPARSKI IZDELKI - SNEGOLOVI - ŽLEBOVI
KROVCI. POZOR!
UHNE
ID
Izjemno ugodne cene izolacij!
♦	NOV, MODELI »NEPTUN« ZA MAJHNE * Te,m0,°P i2°laCiia d015% + 5% P0|,US,a
NAKLONE _____________________ -C*	I,.,...,
UrtŠa KNAUF UNIFIT 035
i	lo 39,55% popusta
♦	Bramac-KLASIK NATURA BARVNI	URŠA SF 3Z do 35X popusta
že za 0,56C/kom oz. 5,66£/m2	/i
(lm2=10 kom) /XZ\/
BRAMAC
♦	Gerarddo21% aGERARD
VELUX
.1 M« L>-.!H»av*M
ESAL
BREZPLAČNA DOSTAVA!
_________ 1
Kupovanje pri nas je cenejše, prepričajte se!
PODJETJE S TRADICIJO!
;* r
viisesms1,.
W i'.
vT”
li i
mir Topolko. (- pripeta tonska izjava Damirja Topolka)
Zamisel o rekonstrukciji križišča regionalnih cest Trebnje--Mokronog, Mokronog-Boštanj in Mokronog-Zbure sega v leto 2007, ko seje urejalo središče Mokronoga. Takrat je promet v križišču oviral večstanovanjski objekt Stari trg 5 v Mokronogu (Koželjeva hiša), ki je predstavljala enoto nepremične kulturne dediščine. Občina in Direkcija RS za infrastrukturo sta se dogovorili, da se objekt odkupi in uredi križišče, ki bolj varno, bolj pregledno in bo omogočalo boljšo pretočnost prometa.
V letu 2009 je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdal soglasje na idejni projekt ureditve križišča kot trikrako križišče, leto kasneje po odkupu objekta in njegovi odstranitvi pa je Direkcija RS za infrastrukturo naročila PZI projekt ureditve križišča vključno z ureditvijo trga in struge Stajniškega potoka. V letu 2011 je bila zaključena recenzija projekta in podpisana podgodba o sofinanciranju ureditve med takratnim ministrstvom za promet in občino. V letu 2013 so se začele aktivnosti za razpis za izvajalca del, ki pa so bile zaradi nezagotovljenih proračunskih sredstev ustavljene.
Avgusta letos je bil objavljen javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del. Najugodnejšo ponudbo je dal CGP d.d. iz Novega mesta. Gradbena dela bo izvedel za 1.121.716,72 EUR. Sredstva bosta zagotovili Direkcija RS za infrastrukturo v višini 675.045,78 EUR in občina Mokronog-Trebelno v višini 446.670,95 EUR.
Predvideni zaključek del je 30. april 2016.
GALAKSIJA


V mesecu decembru vsak petek In soboto organiziramo prednovoletne zabave z živ glasbo za ples in prednovoletno večerjo.
Ob prijetni glasbi In dobri večerji se boste lahko zabavali do jutranjih ur. Rezervacije terminov sprejemamo do zapolnitve.
VSAKO NEDELJO VAM NUDIMO VEČ VRST NEDELJSKIH KOSIL
že za 9€
Na Izbiro več vrst malic od pon. do pet. od 9.-12. ure |
že za 4,4€
PRIPRAVLJAMO TUDI POGOSTITVE ZA:
■Obhajila £ Jt • Birme	' “ "'1"
■Krst ■ Poroke
•	Rojstnodnevne zabave
•	Zabava za zaključene družbe

G<iiaks,laTrtbr>iedoo.PodictnHkaulical3.8210Tnbnie TELEFON^ 07 30 45 933
VABUEHI HA POTMENK01.1.2016 Z ANSAMBLOM NOVI SPOMINI
Utrinki vsakdana v trebanjski galeriji
V Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje so konec oktobra odprli novo razstavo, ki so jo poimenovali Utrinki vsakdana. Tokrat so namreč na ogled postavili izbor del, ki prikazuje pestrost vsakdanjega življenja v različnih državah.
Gre za izbor 33 del iz 15 različnih držav. Obiskovalci in obiskovalke se lahko na razstavi spoznajo z različnimi ljudskimi običaji, opravili in drugim, ob kulturni pestrosti pa lahko prepoznajo tudi nekatere skupne točke.
Izbrana dela iz trebanjske galerijske zbirke - v njej je zbranih že preko kot 1.100 del iz več kot 42 držav - predstavljajo celotno obdobje njenega delovanja od konca 60. let prejšnjega stoletja in vse do zadnjih mednarodnih taborov likovnih samorastnikov. V Trebnjem bodo leta 2017 obeleževani njihovo 50-letnico in tokratno razstavo že lahko štejemo kot uvod v praznovahje jubileja, je ob otvoritvi dejala kustosinja Andrejka Vabič Nose.
©
V prvih devetih mesecih presegli plan
Uprava družbe Trimo je po oktobrski seji nadzornega sveta predstavila spodbudne rezultate poslovanja družbe in skupine v prvih devetih mesecih ter napoved do konca letošnjega leta.
Kot so sporočili iz Trima, čisti prihodki od prodaje na ravni družbe Trimo v devetmesečju znašajo 59,4 milijona evrov, čisti dobiček 2,75 milijona evrov, EBITDA pa 5,7 milijona evrov. Doseženi čisti dobiček družbe Trimo tako kar za 81 odstotkov presega devetmesečni plan, lanskega pa presega za več kot štirikrat.
Skupina Trimo pa je od januarja do septembra dosegla čiste prihodke od prodaje v višini 91 milijona evrov, čisti dobiček 3,1 milijona evrov ter EBITDA v višini 7,7 milijona evrov. Doseženi čisti dobiček skupine Trimo za 60 odstotkov presega devetmesečni plan.
»Veseli me, da družba in skupina Trimo v prvih treh četrtletjih letos beležita spodbudne rezultate. To kaže na pozitivne učinke ukrepov celovitega organizacijskega in poslovnega prestrukturiranja skupine Trimo, ki so bili izvedeni v lanskem in letošnjem letu. Posebej je spodbudno dejstvo, da je družba tudi na strani kreditov izpolnila vse svoje obveznosti skladno s krovno pogodbo o finančnem prestrukturiranju (MRA), tako finančne obveznosti iz poslovanja kot iz uspešnega razdolževanja iz naslova prodaje poslovno nepotrebnega premoženja. Zadolženost (finančni dolg/EBITDA) družbe Trimo, ki nosi ključno breme zadolženosti v skupini, je na dan 30.9. 2015 znašala 3,66, medtem, ko je le-ta konec leta 2014 znašala 7,89,« je o doseženih rezultatih med drugim dejal predsednik uprave Igor Kržan.
Razstavo, ki bo na ogled do 14. februarja prihodnje leto, je odprl župan občine Šentrupert Rupert Gole, otvoritev pa je s kulturnim programom popestrila Glasbena šola Trebnje. y
Uredništvo
trimo.si
Ljudei
.trimo.si
Uude
M
Kot še pojasnjujejo v Trimu, so doseženi rezultati med drugim posledica pozitivnih premikov na področju prodaje osrednjega programa skupine Trimo, to je ovoj zgradb. V letošnjem devetmesečju je namreč družba prihodke iz prodaje ovoja zgradb, kamor so uvrščene blagovne znamke Trimoterm, Qbiss One in Qbiss Air, povečala za 13 odstotkov glede na enako obdobje lani. Poleg tega so v družbi Trimo v prvih treh četrtletjih pridobili za 63,3 milijona evrov prodajnih naročil in tako presegli preteklo leto za 5,2 odstotka. Na nivoju skupine pa so pridobili za 97,5 milijona evrov naročil, kar je za 4,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
V družbi Trimo tudi do konca leta načrtujejo pozitivni poslovni izid in bolj vzdržno stopnjo zadolžitve, so še sporočili. »Uprava družbe pričakuje, da bodo prihodki od prodaje družbe.Trimo ob koncu leta 2015 znašali 81 milijonov evrov, s čimer bi presegli načrte za 10 odstotkov. Aktualna ocena celotnega normaliziranega dobička pred davki družbe za leto 2015 znaša 3,5 milijona evrov. Na ravni skupine bodo prihodki od prodaje v letu 2015 presegli 120 milijonov evrov,« pa je o dobrih obetih dejal predsednik nadzornega sveta Gregor Krajnc.
Jubilej trebanjskih mažo-retk
Na pobudi tedanjega dirigenta in predsednika Občinskega pihalnega orkestra Trebnje Igorja Teršarja in Naceta Škode so leta 1995 s svojim delovanjem začele trebanjske mažoretke, ki jih že od samega začetka vodi Darja Korelec, sicer profesorica športne vzgoje na trebanjski osnovni šoli. Okrogli jubilej so mažoretke obeležile konec oktobra.
Na prireditvi, na kateri so obujale spomine na prehojeno pot, na kateri so vknjižile že številne uspehe, so se predstavile vse tri trebanjske tekmovalne kategorije - kadetinje, juniorke in se-niorke, zaplesala pa je tudi ekipa prvih mažoretk, ki so pred 20 leti začele orati ledino.
Danes v Trebnjem pleše že okrog 120 deklet, tekmovane skupine pa se lahko pohvalijo s številnimi državnimi in evropskimi uspehi, prav letošnje jubilejno leto so okronale z evropskim zlatom, ki sta ga v paru priplesali juniorki Nuša Bedene in Ana Zarabec. Ob tem so na letošnjem evropskem prvenstvu
Knjižnica Pavla Golie lil Trebnje
V sredo, 4. novembra 2015 seje v Galaksiji Trebnje v organizaciji Knjižnice Pavla Golie Trebnje odvijalo že četrto posvetovanje Poti do knjige. Letos so obravnavali bralne značke in bralne klube za odrasle. Posvetovanje Knjižnica Pavla Golie Trebnje organizira vsako drugo leto in je vedno zelo dobro obiskano in učinkovito. Poti do knjige je strokovno posvetovanje, ki knjižničarjem in drugim delavcem nudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj o načinih približevanja branja in knjig. Posvetovanje je zastavljeno kot predstavitev primerov dobre prakse, ki se izvaja v različnih knjižnicah po Sloveniji. Dodatno težo srečanju pa sta dodala gosta dr. Samo Rugelj in Tina Košir Mazi.
Letos so se predstavile Knjižnice iz Velenja, Ljubljane, Maribora, Logatca, Kamnik, Domžale, Brežice, Ajdovščine in Trebnjega. Posvetovanje ni bilo pomembno samo za knjižnico, ampak tudi za Občine Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno
juniorke osvojile še bron, kadetinje pa srebro.
Na osrednji prireditvi, na kateri so obiskovalci dodobra napolnili športno dvorano trebanjske osnovne šole, so med drugim podelili tudi zahvale, zaigrali so trebanjski godbeniki, dogodek, ki gaje povezoval Slavko Podboj, pa je s pesmijo popestril Mitja Drčar. Trebanjskim mažoretkam so ob jubileju čestitali tudi številni gostje.
Uredništvo
saj s tem predstavijo kraje, knjižnice, njihovo delo in sodelovanje z lokalno skupnostjo.
Sponzorji dogodka: Občina Trebnje, Galaksija Trebnje d.o.o., Dana industrijska prodajalna Andrej Jamšek s.p, Dobrote Dolenjske - Zavod za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline, Hotel Opara - Franci Opara s.p., Smart-host računalništvo d.o.o.
Mirjana Kavčič, Knjižnica Pavla Golie Trebnje


FRIZERSKI SALON
61'
TINA’
Frizerski salon "Tina", Martina Hočevar s.p Obrtniška 39, Trebnje; Gsm: 041729 755 Delovni čas:
tor - pet 8-i8h, sob S-igh, pon ZAPRTO!
visokokvalitetna lasna kozmetika Lisap AKCIJA: 7 striženje GRATI5 pri nasfriziramo BREZ NAROČANJA! darilni boni
frizerski salom
iA-
DARILNI BON

Rok Brezni-U kar tretji
Nogomet zimska liga
Karate klub Kovinar Maribor je v sodelovanju s karate zvezo Maribor organiziral v soboto 10.10.2015 izjemno močan mednarodni karate turnir Maribor Open. Turnir je bil odlična priložnost, da so tekmovalci preverili svojo pripravljenost in se pomerili s tekmovalci iz različnih držav.
Turnirja seje udeležil tudi mladi Rok Breznikar iz Karate kluba Trebnje. Na turnirju je nastopilo 288 tekmovalcev iz 46 klubov in kar 7 držav (Hrvaške, Slovaške, Italije, Madžarske, Češke, Bosne in Hercegovine in Slovenije). Rok je v kategoriji mladincev osvojil odlično 3. mesto.
Zvone Breznikar
Trebanjske kegljačice obe-tavno začele ligo
Kegljačice Trebnjega, ki igrajo v 1. B državni ligi, so po treh krogih s štirimi točkami na 5. mestu. Uvodno tekmo na novomeškem Portovalu, ki je eden od najkvalitetnejših slovenskih kegljišč, so dobile proti ekipi Ceršak z nenavadnim izidom 5:5:2,5 (3277:3260). Milena Veber Jarc je za svoj 300. nastop za ekipo v državnih ligah od predsednice kluba Jelke Oven prejela rožico.
Sledi gostovanje v Izoli. Primorska ekipa, ki se je nadejala napredovanja v višji rang, je gladko zmagala. Naše igralke so izgubile 0:8 (3149:3346).
V nadaljevanju lige so se Dolenjke »maščevale« novinkam v ligi ekipo Dormea iz Zagorja ob Savi in jih premagale z maksimalnim izidom 8 : 0 (3357:3099). Naše kegljačice so dokazale, da so trenutno najboljša ekipa v 1. B ligi po povprečju podrtih kegljev. Na vrhu je Nika Radelj, takoj za njo Silva Zupančič.
Do konca prvega delaje še šest tekem in veliko priložnosti za dokazovanje.
4.	KROG (4.10.): Celje II - Trebnje (10.30)
5.	KROG (10.10.): Trebnje - Slovenj Gradec (17.00)
6.	KROG (17.10.): Radenska Radenci - Trebnje (18.00)
7.	KROG (7.11.): Trebnje - Litija 2001 (17.00)
8.	KROG (14.11.): Bela krajina Črnomelj - Trebnje (13.00)
9.	KROG (21.11.): Trebnje - Adria Ankaran (17.00)
Niko Goleš
Športno društvo Trebelno ponovno organizira zimsko ligo v malem nogometu za pokal občine Mokronog - Trebelno. Letos bo sodelovalo 16 ekip, v prvi in drugi ligi po 8 ekip. Termin igranja bo ob nedeljah od 8. do 14. ure v športni dvorani v Mokronogu. Tekme bodo po pravilih NZS za futsal (4+1, neomejene menjave, akumilirani prekrški...), igralni čas 2x20min.
Prijavnina bo tako kot lani 230 € z vsemi stroški (sodnik, dvorana ...). Pred začetkom tekme bo treba plačati kavcijo 50 €. Pokale in praktične nagrade prejmejo prve tri ekipe, najboljši strelec in najboljši vratar (v obeh ligah). Predhodni pokal pa najboljša ekipa v prvi ligi.
Predviden začetek lige bo 29. november 2015. Za vse ostalo se bomo dogovorili na skupnem sestanku, ki bo v torek 24.11.2015 ob 18 uri v večnamenskem domu na Trebelnem (poleg okrepčevalnice Vinki).
Vse sodelujoče lanske ekipe imajo prednost pred novim ekipami. Vse zainteresirane ekipe se lahko prijavijo na e-mail: mi-ran.kocan@gmail.com ali po telefonu, 041 632 650 (Miran). Prijave sprejemamo do 23.11.2015, oz. do zapolnitve mest.
Športno društvo Trebelno
KBV Fearless Fighters
__ V soboto 14.11. je v Šentjerneju potekala dobrodelna kickboks prireditev z imenom Šentjernej Fight Night 1, katere pa seje udeležil tudi naš domači klub borilnih veščin Fearless Fighters. Vsa zbrana sredstva od prodaje vstopnic so bila namenjena tamkajšnjem vrtcu Čebelica. Na sami prireditvi smo imeli priložnost videti 9 borb, tekmovalci pa so poskrbeli, da zaradi svoje atraktivnosti iz dvorane nihče ni odšel ravnodušen.
V borbah po pravilih K-1 r sta nastopila Klemen Pekolj in Veronika Grabnar, David Zaplatar pa je nastopil v sparing borbi (prikaz oz. trening borbi, katera se konča brez zmagovalca). Tako Klemen kot Veronika sta prikazala odlično borbo in po točkah s soglasno sodniško odločitvijo premagala svoje nasprotnike.
Alen Štritof, trener in predsednik KBV Fearless Fighters po tekmi: »5 predstavo svojih varovancev sem zelo zadovoljen, saj so vsi pokazali velik napredek. Še enkrat več smo dokazali, da jih s takim trdim delom čaka lepa prihodnost v svetu borilnih športov. Vsi tekmovalci sojo odnesli brez poškodb, tako da nas naslednji test čaka že 28.8. v Novem mestu na tekmi tajskega boksa. Do konca leta imamo tako poln razpored, saj po vsej verjetnosti nastopamo še v Novem Sadu in v Trstu, po krajšem novoletnem premoru pa imamo že dogovorjene borbe vse do konca februarja naslednje leto.«
Dušan Strnad, župan obči-ne Ivančna Gorica
Dušan Strnad, po rodu Dobre-poljec, že več kot 25 let živi v Kriški vasi pod Polževim, v krajevni skupnosti Višnja Gora. Z ženo in tremi polnoletnimi otroki živi in * dela na srednje veliki kmetiji. Po zaključku ekonomske srednje šole je bil zaposlen v Cestnem podjetju Ljubljana, nato kot računovodja na OŠ Dobrepolje, od leta 2000 do 2010 pa je bil zaposlen kot glavni tajnik Slovenske demokratske stranke, na sedežu stranke v Ljubljani. Ob delu je študiral na višji šoli Doba in pridobil naziv poslovni sekretar.
Aktivno družbeno-politično življenje gaje vodilo po različnih aktivnosti v domačem kraju in občini Ivančna Gorica. Ob ustanovitvi občine Ivančna Gorica je leta 1994 postal tajnik novo-nastafega občinskega odbora stranke SDS, leta 1997 pa njegov predsednik. Leto kasneje je bil prvič izvoljen v Občinski svet Občine Ivančna Gorica, kjer je kot svetnik deloval tri mandate. Od leta 2005 do 2010 je bil tudi podžupan občine Ivančna Gorica. V vseh teh letih je sodeloval pri nekaterih večjih projektih in aktivnostih občine Ivančna Gorica.
■fe V PRIČAKOVANJU NOVE LEKARNE
V Ivančni Gorici poleg Zdravstvenega doma raste nov objekt, ki že sedaj, ko je še v fazi gradnje kaže svojo velikost. V njem bo prostor za novo lekarno, ki bo služila širšemu območju prebivalstva. O sami gradnji smo povprašali dr. Marjana Sedej, direktorja Lekarne Ljubljana.
» Lekarna Ivančna Gorica je v šestdesetih letih iz majhne lekarniške postaje postala ena večjih poslovnih enot Lekarne Ljubljana. Vendar so obstoječi prostori postali premajhni za potrebe zagotavljanja oskrbe občankam in občanom, prebivalcev ivanške občine.
Spomladi se tako lekarna seli v sodobne, večje prostore v prizidku k Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica, kar bo doprineslo k še večji kakovosti, dostopnosti in učinkovitosti izvajanja lekarniške dejavnosti. Prizidek se bo razprostiral na površini dobrih osemsto kvadratnih metrov, v njem pa bo tudi prostor za potrebe zdravstvenega doma. Lekarna Ljubljana z odlokom o lekarniški dejavnosti v občini Ivančna Gorica in pogodbo o podelitvi stavbne pravice, na podlagi katerih gradi nov prizidek k Zdravstvenemu domu Ivančna Gorica, ostaja nosilec razvoja lekarniške dejavnosti v občini. Sodelavci v Lekarni Ivančna Gorica - pet magistrov farmacije in dve farmacevtski tehnici, si vsak dan prizadevajo z znanjem, profesionalnostjo, odgovornostjo in prijaznostjo preseči pričakovanja obiskovalcev.«
V domačem kraju je aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Kriška vas in Turističnega društva Polževo, prostovoljstvo in dobrodelnost pa prihaja pri njem do izraza tudi pri delu v dobrodelni Ustanovi vrtnica, za pomoč ljudem v stiski, v kateri je bil dolgo časa predsednik ter v ZŠAM Ivančna Gorica. Nekdaj aktiven športnik rokometaš, se danes s športom ukvarja le še rekreativno. Dušan Strnad je bil osem let tudi član Državne volilne komisije, od leta 2012 pa je član Državnega sveta Republike Slovenije.
Prvič je bil za župana občine Ivančna Gorica izvoljen v drugem krogu lokalnih volitev, dne 24. 10.
2010, ponovno pa je
bil izvoljen leta 2014 in sicer v prvem krogu lokalnih volitev, dne 5.10. 2014. Delo župana opravlja poklicno.
Računajo, da bo Investicija znašala okoli 800.000 €. Kdaj točno bodo dela končana in, kdaj preselijo lekarniško dejavnost na novo lokacijo, pa vas bomo pravočasno obvestili.

\ KUD Občinski pihalni or-kester Trebnje predstavil svojo dejavnost na kulturnem dnevu OS Trebnje
KUD OPO Trebnje prihodnje leto obeležuje 90. obletnico delovanja, dogodki v povezavi s tem praznikom pa se odvijajo že sedaj. Ena izmed aktivnosti je bilo aktivno sodelovanje pri dveh kulturnih dnevih OŠ Trebnje. Godba med drugim želi na ta način mladim približati svojo dejavnost in jih privabiti v svoje vrste. Kulturna dneva 16. in 20. oktobra sta bila namenjena
učencem 8. in 9. razredov. Daniel Metelko je v godbenih prostorih učencem predstavil zgodovino OPO Trebnje in godb na sploh. Bivša godbenika Darko Bec in Herman Florjančič st. ter dolgoletna, še aktivna godbenika Mitja Prijatelj in Nace Škoda, so obiskali učence na OŠ Trebnje ter z njimi, pod vodstvom učiteljic Mojce Bahun in metode Livk, opravili poglobljene intervjuje o svojih spominih na preteklost godbe.
Prav tako so godbenike obiskale kar tri skupine otrok iz Vrtca Mavrica Trebnje, ki jim je dirigent Primož Kravcar predstavil inštrumente, ki se uporabljajo v godbi.
Skupina godbenikov pa je vse skupaj popestrila z igranjem različnih skladb.
Sočasno sta na kulturnih dnevih potekali še filmska delavnica pod vodstvom Tomaža Pavkoviča in Andee Celija ter fotografska delavnica pod vodstvom Boštjana Puclja, v organizaciji J5KD 01 Trebnje. Tako filmarji kot fotografi so vso pozornost namenili godbi. Po teoretičnem uvodu so se učenci preizkusili v snemanju in montaži ter fotografiji.
Borut Kolenc in JSKD 01 Trebnje
Levstikov sadovnjak
V Levstikovem sadovnjaku je med Litijo in Čatežem pri Trebnjem zasajenih že več kot 40 avtohtonih ali starih sort sadnih dreves. Število zasajenih dreves pa se iz dneva v dan veča.
V Levstikovem sadovnjaku je med Litijo in Čatežem pri Trebnjem zasajenih že več kot 40 avtohtonih ali starih sort sadnih dreves. Število zasajenih dreves pa se iz dneva v dan veča.
Zaradi vedno večjih potreb po sadju in sadnih izdelkih se pridelovalci preveč usmerjajo v nove, včasih tudi bolj rodne sadne sorte, ki dajejo večje pridelke.
Pri tem pa se vedno bolj pozablja, da so stare in avtohtone sadne sorte, še posebej, če so cepljene na sejancih, mnogo bolj odporne in neobčutljive na bolezni, ki ne potrebujejo pesticidov
Obiskovalci Levstikove poti se ob pogledu na informacije o slovenskih starih sadnih sortah zavedate vrednosti neokrnjenega okolja, ki nudi številne priložnosti za kvalitetno življenje in tudi kvaliteto preživljanja prostega časa v naravi. Vizualna podoba in sistem usmerjevanja informativno usmerjevalnih tabel je oblikovan tako, da so posamezni grafični elementi jasno vidni, hitro berljivi in razpoznavni od povprečne oddaljenosti 15-20 m.
Ker na Levstikovo pot prihaja ogromno mladih, je to tudi priložnost za vzgojo in izobraževanje mlade generacije in trajnostno spodbudo za pravilen družbeni odnos do sadnih dreves oziroma širše rastlinstva nasploh.
Tako bomo na tem območju zasadili več deset, po možnosti različnih sadnih sort, jih ustrezno zaščitili in označili z barvnimi tablami v velikosti 30x60 cm, sadna drevesa pa bodo lahko potem postala učni center za mlade sadjarje (prikaz obrezovanja, vzdrževanja, obiranja, shranjevanja, uporabe...), za obiskovalce pa so na ogled vseh 365 dni v letu, saj so zasajena neposredno ob poti.
Vse o Levstikovem sadovnjaku najdete na naslovu www.sa-dovnjak.eu.
Rudi Bregar
Spoznajte Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica
Kljub temu da Srednjo šolo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, šolo na podeželju, zaradi velikih demografskih sprememb, ki so več kot za tretjino zmanjšale generacije šolarjev, vsako leto obiskuje manj dijakov, se odlični rezultati, ki jih dosegamo, ne zmanjšujejo.
V dveh gimnazijskih oddelkih in enem oddelku ekonomskega tehnika (skupaj 12) izobražujemo mladino od Mokronoga do Škofljice in od Žužemberka do Šmartnega pri Litiji. Veliko prostora, odmaknjena lega od središča Ivančne Gorice, obilo športnih površin z lastno športno dvorano ter dobre prometne povezave nudijo idealne možnosti za doseganje dobrih rezultatov.
Ker smo v novem šolskem letu komaj dobro začeli z delom, se ozrimo na dogajanje in dosežke minulega leta. Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne gorice so minulo šolsko leto zaključili z izjemnim 97,4-odstotnim učnim uspehom (gimnazijci celo z 99 % in ekonomisti s 93,8 %). Odlični so bili poklicni maturanti (100 % uspeh), malo manj »odlični« (92 %) maturanti splošne mature. Na vse svoje dijake, ne le odlične, in njihove dosežke smo učitelji izjemno ponosni in dijakom iskreno čestitamo."Ena od skrivnosti življenja, zaradi katere je vredno živeti, je ta, da imaš cilj, kije vreden truda. In da ga vztrajno uresničuješ," je zapisal Herbert Casson. Naj bo nadaljevanje šolanja nova potrditev zgodbe o uspehu!
O dosežkih minulega leta najlepše pripovedujejo podeljena Jurčičeva priznanja in nagrade, najvišja šolska priznanja in nagrade.
Letošnji dobitnici Jurčičevih priznanj sta dijakinji 1. letnika gimnazije, izjemni dijakinji Anamarija Papež in Tina Perko, ki sta - poleg odličnega uspeha seveda - blesteli na tekmovanjih iz matematike, fizike, kemije; Anamarija je dosegla prav vse točke tudi na državnem tekmovanju v poznavanju sladkorne bolezni. Za dosežke na tekmovanjih za Cankarjevo priznanje, matematike, fizike in zgodovine je Jurčičevo priznanje prejela tudi Tina Zavodnik, dijakinja 2. letnika naše gimnazije, ob podelitvi spričeval splošne mature pa tudi BarbaraTekavec, četrtošolka, ki je s svojim zavzetim delom na področju plesa in športa povezovala dijake SŠ in učence OŠ, v projektu Simbioza pa mlade in starejše občane Ivančne Gorice.
Bronaste Jurčičeve nagrade smo podelili ob zaključku pouka in 6. julija ob podelitvi spričeval poklicne mature. Prva nagrajenka je vsestranska drugošolka Maja Bošnjakovič, ki je dejavna v številnih krožkih in na tekmovanjih. Lani je bila dobitnica bronastih priznanj na tekmovanju iz nemščine, zgodovine in slovenščine, srebrnega Stefanovega in Proteusovega priznanja ter zlatega iz tekmovanja v logiki. Maja je tudi literarna navdušenka in športnica.
Tudi njena vrstnica Tjaša Miklavčič je bila prejemnica bro-
naste Jurčičeve nagrade. Z zlatimi priznanji je bila nagrajena na tekmovanju iz logike, tekmovanju za Cankarjevo priznanje in tekmovanju iz poznavanja sladkorne bolezni, osvojila je srebrno priznanje iz razvedrilne matematike in številna bronasta. Dejavna je tudi izven šole in rada zaigra na harmoniko. Z bronasto Jurčičevo nagrado je bila za svoje dosežke nagrajena tudi ekonomistka, četrtošolka Nika Zore, ki je bila ne le odlična dijakinja in izjemna sošolka, ampak tudi dobitnica zlatega priznanja na državnem tekmovanju iz ekonomije, dosegla je tretje mesto v ekipi na istem tekmovanju in srebrno priznanje v ekipi na mednarodnem tekmovanju .'Več znanja za več turizma".
Srebrno Jurčičevo nagrado je ob podelitvi maturitetnega spričevala s pohvalo prejela Nikina sošolka Nika Latin. Tudi Nika je bila vsa štiri leta odlična dijakinja, šolske uspehe pa je zaokrožila z zlatim priznanjem na državnem tekmovanju iz ekonomije, tretjem ekipnem mestu in srebrnim priznanjem na 'Več znanja za več turizma". Pika na i je njeno zlato maturitetno spričevalo!
Srebrna nagrajenka je bila tudi gimnazijka tretjega letnika Klara Groznik. Bera njenih dosežkov na tekmovanjih je skorajda popolna - še lepši pa je njen zgled delavnosti in pomoči sošolcem. Tri zlata priznanja na državnih tekmovanjih (matematika, Cankarjevo priznanje, poznavanje sladkorne bolezni), srebrni priznanji na tekmovanju v razvedrilni matematiki in angleščini, številna bronasta priznanja in športni uspehi na tekmovanjih v teku in skoku v daljavo krasijo Klarino nagrado.
Srebrno nagrado sta za izjemne uspehe na plesnem področju prejela tudi maturanta Nika Kavšek in Luka Hočevar. V vseh štirih letih sta s svojimi nastopi popestrila mnogo šolskih in drugih prireditev, oba sta dejavna tudi v svojem kraju, prizadevna dijaka, letos maja pa sta svojo plesno pot obogatila z najvišjim priznanjem, 1. mestom v standardnih in tudi v latinskoameriških plesih, in si tako prislužila dvakratni naslov državnih prvakov in laskavi naslov najplesni par Slovenije za šolsko leto 201 A/2015.
Ob podelitvi spričeval splošne mature 13. julija smo zaokrožili letošnji seznam nagrajencev na najlepši način. Tri dijakinje naše šole so bile zlate maturantke - in tak rezultat je pozlatil nagrado Tanji Adamlje, ki je vsa leta šolanja vodila naše kulturne prireditve, sodelovala na različnih tekmovanjih in dejavnostih. Zlato Jurčičevo nagrado je prejela tudi izjemna Spela Zupančič, in sicer za literarno ustvarjanje pri šolskem glasilu, nagrajen haiku na natečaju Gimnazije Vič v španskem jeziku, delo na plesnem področju in odlično maturitetno spričevalo. Špela je bila vsa leta tudi odlična debaterka.
Zlata Jurčičeva nagrajenka pa je seveda tudi Katarina Petra van Midden, najdijakinja Slovenije za preteklo šolsko leto. Našteti vsa področja, ki Katarino zanimajo, in vse dosežke, ki jih je v štirih letih dela in življenja na naši šoli nanizala, je nemogoče! Njena so priznanja in nagrade iz logike, razvedrilne matematike, biologije, fizike, matematike, kemije .... Njenih je več kot 40 bronastih, srebrnih in 'zlatih priznanj, tudi nagrada Jurčičevega memoriala - eseja v angleškem jeziku. Izjemna debaterka se je udeleževala debatnih turnirjev in dosegala prva mesta za najboljšo govorko, razveseljevala nas je s petjem v šolskem pevskem zboru, predvsem pa navduševala s svojo iskrenostjo in pripravljenostjo pomagati sošolcem.
Zakaj tako podroben opis rezultatov? Želimo, da bi nas opazili letošnji devetošolci in morda pri nas nadaljevali svojo srednješolsko pot. Odločitev za srednjo šolo ni enostavna, zato je potrebno pred vpisom natančno poznati vse okoliščine in dobro razmisliti, katero izbrati.
Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, ki je dobro prometno povezana tako z Dolenjsko, Suho krajino kot naselji v smeri prestolnice, je dobra izbira, ker je to šola s tradicijo in odličnimi rezultati. Ni odveč zapisati, da boste dobro opravili maturo, v zadnjih 10 letih je bilo vedno uspešnih od 96 do 100 odstotkov naših dijakov, vsako leto imamo na splošni maturi od enega do devet zlatih maturantov (skupaj že 49), na poklicni maturi pa tudi do štiri (skupaj 31). Zelo pomembno je, da dijaki lahko za maturo izberejo skoraj vse predmete. Tudi ekonomski tehniki lahko »doma«, torej na svoji šoli, opravijo dodatno predmet na splošni maturi in si tako razširijo nabor možnosti za nadaljnji študij.
Poleg kakovostnega pouka so dijaki deležni tudi prijaznih in toplih odnosov in ustvarjalnega vzdušja. Dijaki programa ekonomski tehnik znanje nabirajo v tujini na dvotedenski praksi v okviru programa Leonardo da Vinci, smo ena redkih šol, ki dijake organizirano vodimo na maturantske ekskurzije, v šolo v naravi, pa tudi na ekskurzije po evropskih prestolnicah.
Dijakom z učnimi težavami ponujamo učno pomoč in jim svetujemo pri delu, nadarjenim pa pri vseh predmetih možnost dodatnega izobraževanja v krožkih, od dramskega, literarnega, pevskega zbora do športnih krožkov, plesne skupine, šolskega glasila ... Ponujamo tudi fakultativni pouk francoščine in ruščine. Na šoli imamo plesno delavnico in studio fitnes, ki ga dijaki lahko obiskujejo tudi popoldne in zvečer, lahko tudi potem, ko
že maturirajo...
Pomembno je tudi, kaj pravijo dijaki
Na šoli smo izvedli anketo, v kateri so dijaki med prednostmi šole izpostavili: možnost prilagajanja obveznosti in dogovarjanja glede spraševanja, prijeten odnos s profesorji in drugimi zaposlenimi v šoli, naši profesorji so odprti za pogovor, prijetni, dijak ni samo številka, vlada sproščeno vzdušje, šola je blizu doma, zobna ambulanta v šoli, dobra malica ... Je pa šola zahtevna, zato ustvarja trden temelj za nadaljnji študij, kar je za dijake in starše pomembna prednost.
Našo srednjo šolo so obiskovali številni uspešni Slovenci, od politikov, znanstvenikov, škofov, kirurgov, diplomatov do novinarjev in vrhunskih športnikov. Zaikaj je ne bi tudi vi?
Posebna priložnost, da nas pobliže spoznate, je
DAN ODPRTIH VRAT
v torek, 15. decembra 2015, od 16. do 19. ure.
Ob novoletnem bazarju in predstavitvi kulturnih dejavnosti vam bomo pokazali tudi, kako poteka čisto pravi pouk in vam odgovorili na vsa vprašanja v zvezi s šolo ter programoma gimnazija in ekonomski tehnik.
Vabimo vse devetošolce in njihove starše, da nas obiščete!
Milan Jevnikar, ravnatelj
/ IGradbeništvo d.o.o.
I** ''
VEČJI ODJEMALCI NAŠEGA PESKA
GRADBINCI: GPI Tehnika Novo mesto,
Giro d.o.o., GM Tonči, Timga, Ivan Knez s.p.,
Velb d.o.o., Gradbeništvo Zupančič,
Flopin, Koš Ig d.o.o., DARS d.d.;
BETONARNA GBV d.o.o.,
PREVOZNIKI: Pintar Jože s.p„ Kurent Stane s.pU Vapi,
ASFALTERJI: Manas d.o.o.,
CEMENTNI IZDELKI: Praznik, Golob, Teropšič,...
VEČJI ODJEMALCI NAŠEGA KAMNA ...
KAMNOSEŠTVO IKA UM d.o.o., (masivni izdelki iz črnega kamna),
IZDELOVALCI KAMNITIH ŠKARP (Botoka, Gashi, Žogaj,...)
poh
ištvo TRE
ZiNJE
S 07/304-13-19
Obrtniika ulica 20,8210 Trebnje, 051/335 133
Infotspohistvo-raj.sl, www.pohistvo-raj.si
V novembru dodatni akcijski popusti
Od 8% do 20% na programe proizvajalca Alples:
dnevne sobe
NIRVANA
prizmo
otroike in mladinske sobe
tempo *ay Ptociot^
spalnice
samba
ARIJA KANTATA BOSSA NOVA
predsobe
TWIST
UCENCI BODO MESILI KRUH NA DOLENJSKEM
JO. novembra, so učenci OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert in OŠ Planina pri Sevnici v Šentjurju pekli kruh v okviru projekta OD ZRNA DO KRUHA, ki je eden od projektov natečaja Planetu Zemlja prijazna šola. Tega izvaja društvo Planet Zemlja od leta 2010, interes po učenju priprave kruha in kvašenega testa na zavodih pa je v nenehnem porastu.
Dejstvo je, da imamo Slovenci radi kruh, obenem pa smo priče vrsti informacij, ki nas opozarjajo pred prekomernim uživanjem izdelkov iz bele moke. Tako so z željo po prilagajanju na raznolikost okusov, v delavnico uvedli pripravo kruha iz več različnih vrst žit. Učenci navedenih šol so tako pripravljali kruh iz pihne moke, ob kančku čokolade pa mimogrede pripravili še muffine iz rožičevce moke.
»Cilj projekta je mlade učiti o izročilu peke kruha, skozi katerega sami spoznajo pravo vrednost tega dragocenega živila in mladi se bodo jutri preizkusili tudi v mletju žita s kamni, kar se je izkazalo kot odličen izziv za dvig stopnje spoštovanja do kruha. Morda bo tudi s pomočjo tega projekta, čez čas vse manj kruha končblo svojo pot v zabojnikih,« je povedala vodja projekta in predsednica društva Planet Zemlja, Irena Mraz in dodala: »Projekt OD ZRNA DO KRUHA je nastal z željo po ohranjanju odgovornega odnosa do kruha - osnovne sestavine vsakega gospodinjstva - in dvigu zavesti o tem, da je doma pripravljena jed okusnejša in bolj zdrava kot uživanje predelanih proizvodov.»
Natečaj je s svojimi projekti pot nadaljeval v četrtek še v enotah vrtca Slovenske Konjice, kjer bodo gostili projekt ZDRAVKO NA OBISKU.
D—-------—-------------------------------------------------------D

Biološke čistilne naprave
©
betonskem
rezervoarju.
Prečrpalni jaški za odpadne vode
Rešitev za vse, ki se ne morejo gravitacijsko priključiti na javno kanalizacijsko omrežje.
Lovilci olj in maščob
Po standardu EN 858-1 EN 858-2 EN 1825
Visok učinek čiščenja. Ni električnih komponent v rezervoarju. Praznenje na 3 leta. Nizka poraba energije. Minimalni stroški vzdrževanja. V povoznem rezervoarju. Že danes pripravljeni na prihodnost.
Proizvajalec podjetje GRAF iz Nemčije.
Elementi za izdelavo ponikalnice
Zbirajte in uporabljajte deževnico ter tako prihranite do 50% dragocene pitne vode. Prihranite pri mesečnih stroških.
Podzemni PE rezervoarji od 1000 L do 100000 L. Povozni do 12,5 t.
Ostala oprema: filtri za deževnico,	ARMEX ARMATURE d.O.O., Ivančna Gorica,
črpalke, priključki... Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270
O.
CD

Harmonikarji v Mirni peči
Društvo harmonikarjev Mirna peč bo ob 15. obletnici delovanja v nedeljo, 22. novembra 2015, ob IS.uri v Kulturnem domu Mirna peč organiziralo dobrodelni koncert z naslovom »Naj odmeva harmonika«
Gostje koncerta bodo Novi spomini in pevska skupina Liber-tas. Program bo povezoval priljubljeni voditelj Darko Povše.
Vstopnina bo po 7 €, vendar bodo zbrani denar namenili g. Saši Mahniču iz Sela pri Zagorici za pomoč pri zdravljenju.
»Začutimo glasbo" v vrtcu Mavrica Trebnje
V sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo poteka v Vrtcu Mavrica Trebnje že četrto leto inovacijski projekt ..ZAČUTIMO GLASBO". Udeleženi v projektu razvijajo idejo in iščejo odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja: Kako otrokom omogočiti spontano raziskovanje sveta zvokov in kako jim pomagati pri vstopanju v svet glasbe. Pri tem vseskozi iščejo nove metode in povezujejo glasbo z drugimi področji kurikula.
S sistematičnim podajanjem glasbenih vsebin in izvajanjem
Prostorski načrt Mirne peči v obravnavi
Javna razgrnitev spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta (OPN Mirna Peč) Mirna Peč traja od četrtka, 5. novembra do vključno petka, 5. decembra 2015.
Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN bo javno postavljena v prostorih Občine Mirna Peč, Trg 2,8216 Mirna Peč.
Javna obravnava sprememb in dopolnitve OPN bo v sredo, 25. novembra ob 16.uri v Kulturnem domu, Mirna Peč, Trg 2.
glasbenih dejavnosti so v letih vključenosti v projekt izvedli že kar nekaj izboljšav in strokovno zrastli. Odprli so se tudi navzven in krepijo sodelovanje z zunanjimi kulturnimi organizacijami in posamezniki v lokalni skupnosti.
Tako sodobne glasbene vsebine kot ljudsko izročilo jim bodo odpirali vrata v svet glasbe in njenega univerzalnega jezika še naprej, v prihodnjem šolskem letu.
Strokovni delavci Vrtca Mavrica Trebnje, vključeni v projekt Začutimo glasbo.

V
IZDELAVA
TISKOVIN
O izdelava vseh vrst izrezanih nalepk O usmerjevalnih tabel O transparentov
,d_', m O grafična oprema vozil Uti/ /rJcL/ ® digitalni tisk (zloženke, letaki, vabila,..)
O foto tapete O kuhinjska stekla O zastave O pingvin - roli up
O oglaševanje na jumbo panojih - DOLENJSKA
lnfo@natisnl.net Q 031 524 826
Kolodvorska ulica 4 Novo mesto
O
www.natisni.net
TREBNJE
07 34 81 474
w Avto Slak I
NOVO MESTO
07 39 32 990
Prestopi pravi prag - obišči Avto Slak
www.avtoslak.si
Continental
ZIMSKA
PNEVMATIKA
(gntlnental® 195/65/15
CONTIWINTER CONTACTTS 850 9TT	#	"
60,66 eur
Cena s popustom
Menjava pnevmatik vsak dan od ponedeljka do petka med 8. in 17. uro.
TRGOVINA Z AVTODELI
NAJVEČJI IZBOR AVTODELOV TER DODATNE OPREME
TTur -tfoiAvfj
et-T*
-.1
j velika zaloga ZIMSKIH
J( pnevmatik po UGODNIH cenah
■Hi
SMO SPECIALISTI ZA

pnevmatike platišča akumulatorje motorna olja avto klime zavore	filtre
ORIGINALNI IN ORIGINALOM ENAKOVREDNI AVTODELI - PNEVMATIKE - PLATIŠČA V Sloveniji: 48x AVTOSERVIS in 27x TRGOVINA Z AVTODELI, več informacij lahko najdete na www.bartog.si