UDK 811.163.1'366'373 Matej Šekli Oddelek za slavistiko, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani TIPOLOGIJA PREVOJNIH OBLIKOGLASNIH PREMEN V PRASLOVANSKEM OBLIKOVNEM SISTEMU V prispevku so obravnavani odrazi praindoevropskih in prabaltoslovanskih prevojnih oblikoglasnih premen v praslovanskem oblikovnem sistemu tako s sinhronega kot z diahro-nega vidika. Sinhroni pogled prinaša tipologijo prevojnih premen v praslovanščini, in sicer njihovo razvrstitev ter oblikovno funkcijo v oblikovnem sistemu. Diahroni pogled pojasnjuje nastanek praslovanskih prevojnih premen ter spremembe njihovih funkcij v primerjavi s pra-indoevropskim in prabaltoslovanskim stanjem. Ključne besede: oblikoglasje, praindoevropski prevoj, praslovanščina, oblikoslovje, be-sedotvorje. The article discusses the reflexes of Proto-Indo-European and Proto-Balto-Slavic morphonological ablaut alternations in the Proto-Slavic morphological system both from the synchronic and diachronic points of view. The synchronic perspective presents the typology of ablaut alternations in Proto-Slavic, i.e., their distribution as well as their morphological function in the morphological system. The diachronic part determines the origin of Proto-Slavic ablaut alternations and changes of their function, in comparison with the Proto-Indo-European and Proto-Balto-Slavic state of affairs. Keywords: morphonology, Proto-Indo-European vowel gradation, Proto-Slavic, morphology, word formation. 1 Uvod V uvodu so predstavljeni osnovni pojmi, kot so oblikoglasna premena ter praindoevropski in prabaltoslovanski prevoj. 1.1 Oblikoglasna premena Oblikoglasna premena (morfološka alternacija) je sinhrono gledano premenje-vanje (alterniranje) istega (korenskega, besedotvornega, slovničnega) morfema, in sicer na dva načina: a) morfem se premenjuje v isti obliki zaradi različnih glasovnih okolij; b) morfem se premenjuje v različnih oblikah ne glede na glasovno okolje. Premenjujoči se morfem se tako pojavlja v različnih morfemskih različicah (alomor-fih), ki se delijo na osnovne in neosnovne. Razvrstitev oblikoglasne premene je: a) paradigmatska: premena se pojavlja v isti obliki; b) sintagmatska: premena se realizira na isti način (Tohcta^ 1998: 16). Oblikovne funkcije oblikoglasne premene, neodvisne od glasovnega okolja, znotraj oblikovnega sistema so: a) oblikospremi- njevalna funkcija (rus. c^OBOH3MeHHTenbHaa $yH^na): oblikoglasna premena se pojavlja v oblikospreminjevalnem (pregibalnem/fleksijskem) vzorcu; b) oblikotvorna funkcija (rus. $0pM006pa30Bare^bHaa $yH^na): oblikoglasna premena se pojavlja v oblikotvornem vzorcu; c) besedotvorna funkcija (rus. c^0B006pa30BaTe^bHaa $yH^Ha): oblikoglasna premena se pojavlja v besedotvornem (derivacijskem) vzorcu (Axmahoba 1966: 423-425, 502; Toporišič 2000: 257-258; Toporišič 1992: 153, 8-9).1 1.2 Praindoevropski in prabaltoslovanski prevoj Praindoevropski prevoj (nem. Ablaut, Abtönung, frc. apophohnie, rus. a6^ayT, ano^OHHa, ang. vowel gradation) je bil sinhrono gledano samoglasniška premena, pri kateri se je praindoevropski osnovni samoglasnik *e v istem (korenskem, besedotvornem, slovničnem) morfemu (e-jevska ali osnovna prevojna stopnja morfema) premenjeval, in sicer tako kvalitativno kot kvantitativno. Posledično ločimo praindoevropski kvalitativni prevoj (po katerem je nastala o-jevska prevojna stopnja morfema), praindoevropski kvantitativni prevoj po redukciji (po katerem je nastala ničta prevojna stopnja morfema), praindoevropski kvantitativni prevoj po podaljšavi praindoevropske polne prevojne stopnje morfema (po katerem sta nastali podaljšana e-jevska in podaljšana o-jevska prevojna stopnja morfema).2 Po modelu praindoe-vropskega kvantitativnega prevoja po podaljšavi praindoevropske polne prevojne stopnje morfema je v prabaltoslovanščini prihajalo do prabaltoslovanskega kvantitativnega prevoja po podaljšavi praindoevropske ničte prevojne stopnje morfema (po katerem je nastala podaljšana ničta prevojna stopnja morfema).3 1 Delitev oblikoglasnih premen je odvisna od delitve oblikoslovja (morfologije) in posledično oblikovnih vzorcev. V evropski jezikoslovni tradiciji se pojavljata dve bolj razširjeni delitvi. Po »nemški« jezikoslovni šoli oblikoslovje (nem. Morphologie, Formenlehre) sestavljata: a) besedotvorje (nem. Stammbildungslehre, Wortbildungslehre), tj. nauk o tvorbi besed (natančneje osnov); b) oblikotvorje (nem. Flexionslehre), tj. nauk o pregibanju (pregiboslovje) (npr. Brugmann 1906). Po »ruski« jezikoslovni šoli pa oblikoslovje (rus. Mop^o^oraa) sestavljajo: a) besedotvorje (rus. c^0B006pa30BaHHe), tj. nauk o tvorbi besed; b) oblikotvorje (rus. $0pM006pa30BaHHe), tj. nauk o tvorbi oblik; c) oblikospreminjanje (rus. c^0B0H3MeHeHHe), tj. nauk o spreminjanju oblik (npr. AxMaHOBa 1966: 423-425, 502). Razmerje med obema delitvama je torej: Wortbildungslehre oz. Stammbildungslehre = c^0B006pa30BaHHe + $0pM006pa30BaHHe; Flexionslehre = c^0B0H3MeHeHHe. Bistvena razlika med delitvama je torej ta, da »ruska« šola znotraj besedotvorja natančneje razlikuje med tvorjenjem besed in tvorjenjem oblik; medtem ko »ruska« šola oblikovne vzorce pregibanja po spolu, stopnjevanja pridevnikov in tvorbe glagolskih oblik uvršča v oblikotvorje, jih »nemška« šola uvršča v besedotvorje. 2 Praindoevropski prevoj je bil diahrono gledano prvotno najverjetneje regularna glasovna sprememba (redukcija nenaglašenega *e v nenaglašenem položaju, nadomenstna podaljšava *e in *o ob onemitvi soglasnika v neposredno sledečem zlogu), pozneje pa je zaradi pojavljanja v določenih oblikah pridobil oblikovno funkcijo. 3 Pojmovanje prevoja v pričujočem besedilu sledi tradiciji pojmovanja prevoja v primerjalnem jezikoslovju indoevropskih in posledično tudi slovanskih jezikov (Brugmann 1897: 482-505; Arumaa 1964: 160-174; Kurylowicz 1968; Szemerenyi 1996: 83-93; Meier-BrUgger 2010: 275-283). Za razliko od te tradicije pa je v slovenističnem jezikoslovju prevoj lahko katera koli samoglasniška premena, tudi premene tipa teči : tek, pas : pasji (Toporišič 2000: 154; Toporišič 1992: 218), ki pa so posledica slovenskih nagla-snih sprememb. 1.3 Tipologija prevojnih oblikoglasnih premen v praslovanščini V nadaljevanju so obravnavani odrazi praindoevropskega in prabaltoslovanskega prevoja v praslovanščini. V posameznih razdelkih so na sinhroni ravni prikazane vrste prvotnih prevojnih premen in njihovi odrazi v praslovanščini (sintagmatska razvrstitev) ter njihova funkcija znotraj posameznih oblik (paradigmatska razvrstitev), na diahroni pa sprememba funkcije prevoja v praslovanskem oblikovnem sistemu glede na izhodiščna sistema. 2 Praindoevropski kvalitativni prevoj Praindoevropski kvalitativni (kakovostni) prevoj je bil premena *e : *o, tj. premena kvalitete ali kakovosti (samoglasniške barve) osnovnega samoglasnika, premena e-jevske prevojne stopnje morfema z o-jevsko prevojno stopnjo morfema (Kurylowi-cz 1968: 257-258; Meier-Brugger 2010: 276). Praindoevropki prevojni nizi kvalitativnega prevoja in njihovi praslovanski odrazi so: praindoevropsko praslovansko +[ C] +[ E/O] +[ C] +[ E/O] *e *o *e *o *ei *oi *i *e2 *oj *eu *ou *ju *jev/*ov *u *ov *el *ol *el *el *ol *ol *er *or *er *er *or *or *em *om *em *o *om *en *on *en *o *on *eh, *oh, *e - *a - 2.1 Oblikospreminjevalna funkcija Praindoevropska e-jevska in o-jevska prevojna stopnja sta se premenjevali znotraj sklanjatve samostalnikov z osnovo na *-o-, *-es- in znotraj priponske spregatve. 2.1.1 Sklanjatev samostalnikov Praindoevropski samostalniki z osnovo na *-o- moškega spola so o-jevsko pre-vojno stopnjo pripone poznali v večini sklonskih oblik z izjemo zvalnika ednine, v katerem se je pojavljala e-jevska prevojna stopnja (pie. *ulkv-o-s 'volk' : Vsg *ulk-e-0 > psl. *vblk-b 'volk' : Vsg *vblč-e (> stcsl. BAhK+ 'volk' : Vsg BAhxe)) (Meier-Brugger 2010: 332-334). Praindoevropski samostalniki z osnovo na *-es- srednjega spola so s pomočjo kvalitativnega prevoja ločevali obliko imenovalnika ednine (ki je bila enaka oblikama tožilnika in zvalnika ednine) z o-jevsko prevojno stopnjo pripone od stranskosklonskih oblik z e-jevsko prevojno stopnjo pripone (pie. *nebh-os-0 'vlaga, megla, oblak' : Gsg *nebh-es-es > psl. *neb-o 'nebo' : Gsg *neb-es-e (> stcsl. h6eo 'nebo' : Gsg Ne,ece)) (Kurylowicz 1968: 269-267). Zaradi praslovanskih glasovnih sprememb, ki so zabrisale prvotne morfemske meje, prevoj znotraj moške o-jevske sklanjatve v praslovanščini ni več jasno razviden, medtem ko ga je v srednji sogla-sniški sklanjatvi še moč prepoznati. 2.1.2 Priponska spregatev V praindoevropskem priponskem spregatvenem vzorcu sedanjika in imperfekta sta se premenjevali e-jevska in o-jevska prevojna stopnja pripone (LIV 2001: 18; Meier-Brugger 2010: 311) (pie. *bher- 'nesti' ^ pie. 3sg praes. *bher-e-ti : 3pl pra-es. *bher-o-nti > psl. *ber-e-tb 'nabira, zbira' : *ber-otb 'nabirajo, zbirajo' (> stcsl. ,epeT+ 'zbira' : Gep«T+ 'zbirajo'), pie. 3sg imperf. *bher-e-t : 3pl imperf. *bher-o-nt > psl. *ber-e 'nabiral je, zbiral je' : *ber-q 'nabirali so, zbirali so' (> stcsl. Gepe 'zbiral je' : čep« 'zbirali so')). Zaradi glasovnih sprememb (nastanek praslovanskih nosnih samoglasnikov pie. *onC > psl. *q), analognih izravnav (posplošitev e-jevske se-danjiške pripone v obliko prve osebe množine in dvojine sedanjika) in oblikovne spremembe (nastanek nove končnice v obliki prve osebe ednine sedanjika z napla-stitvijo sekundarne končnice za prvo osebo ednine na prvotno obliko: pie. 1sg praes. *bher-o-h2 + *-m > psl. *berq 'nabiram, zbiram' > stcsl. Gep« 'zbiram') v spregatvenih vzorcih sedanjika in preteklika kvalitativna prevojna premena v praslovanščini ni več jasno razvidna.4 2.2 Besedotvorna funkcija Praindoevropska o-jevska prevojna stopnja se je pojavljala v korenu nekaterih tvorjenk in bila s tem v opoziciji z e-jevsko prevojno stopnjo korena njihovega besedotvornega predhodnika, zaradi česar je imela premena *e : *o besedotvorno funkcijo. Praindoevropsko o-jevsko prevojno stopnjo v praslovanščini na primer izkazujejo nekatere samostalniške izpeljanke ter ponavljalni in vzročni glagoli.5 4 S praslovanskega sinhronega stališča ima večina oblik priponskega sedanjika trimorfemsko zgradbo z e-jevsko sedanjiško pripono z izjemo oblik prve osebe ednine in tretje osebe množine, ki imata dvomorfem-sko zgradbo s končnico na (psl. 1sg *ber-o, 2sg *ber-e-ši, 3sg *ber-e-tb; 1du *ber-e-ve, 2du *ber-e-ta, 3du *ber-e-te; 1pl *ber-e-mb, 2pl *ber-e-te, 3pl *ber-Qtb), večina oblik preteklika pa pripono *-e- z izjemo oblike prve osebe ednine, ki ima končnico *-b, ter oblik prve osebe množine in dvojine, ki imata pripono *-o- (psl. 1sg *ber-b, 2sg *ber-e-0, 3sg *ber-e-0; 1du *ber-o-ve, 2du *ber-e-ta, 3du *ber-e-te; 1pl *ber-o-mb, 2pl *ber-e-te, 3pl *ber-o). Samo prevojna premena torej razlikuje nekatere sedanjiške oblike od pretekliških (sedanjik 1du *ber-e-ve, 1pl *ber-e-mb : preteklik 1du *ber-o-ve, 1pl *ber-o-mb). 5 Kjer ni navedeno drugače, je praindoevropsko rekonstruirano gradivo in indoevropsko primerjalno gradivo povzeto po LIV 2001, starocerkvenoslovansko gradivo po SS 1999, cerkvenoslovansko po Mi-klosich 1862-65. Besedotvorne interpretacije (pra)slovanskega besedja sledijo Bezlaj 1976-2005 in Snoj 2003, slednji se med drugim odlikuje po zelo natančnih pomenskih razlagah praslovanskih in praindoe-vropskih rekonstrukcij. 2.2.1 Tvorba samostalnikov6 Praslovanski samostalniki s pripono *-o- in z o-jevsko prevojno stopnjo korena moškega spola s prvotnim besedotvornim pomenom dejanja oziroma stanja (in drugotnimi besedotvornimi pomeni rezultata dejanja, mesta/prostora, orodja) so besedotvorno motivirani preko izkorenskih glagolov na *-0-ti *-e-ši (I/1—7), *-a-ti *-e-ši (V/3), *-a-ti *-je-ši (V/2) s pomenom dejanja (pie. *ghrébh2-e- 'zgrabiti, grebsti, kopati' ^ *ghrobh2-o-s > psl. *greb-ti *greb-e-ši 'grebsti' : *grob-y 'grob' (> stcsl. rpeTH rpeGewH 'veslati, grebsti' : rpoG+ 'grob')) ali preko izkorenskih glagolov na *-ë /'a-ti *-i-ši (III/2) z esivnim pomenom oziroma preko izkorenskih glagolov na *-no-ti *-ne-ši (II) s fientivnim pomenom (pie. *kuit-éh1- 'svetiti se; svetel, bel' ^ *kuoit-o-s > psl. *svbt-ë-ti 'svetiti se, sijati' : *svët-b 'svetloba' (> stcsl. cBhT-feTM (ca) 'svetiti, sijati' : cßäT+ 'svetloba, zarja; svetilka')).7 Praslovanski samostalniki s pripono *-žo- in z o-jevsko prevojno stopnjo korena moškega spola s prvotnim besedotvornim pomenom vršilca/vršilnika dejanja so izpeljeni iz izkorenskih glagolov na *-0-ti *-e-ši (I/1-6) s pomenom dejanja (pie. *melh - 'drobiti, tolči, mleti' ^ *molh -io-s 'kdor/kar drobi' > psl. *mel-ti 'mleti' : *mol-j-b > *moib 'molj' (> stcsl. ma^tm 'mleti' : Mokh 'molj')). Praslovanski samostalniki z osnovo na *-a- in z o-jevsko prevojno stopnjo korena ženskega spola s prvotnim besedotvornim pomenom dejanja (in drugotnimi besedotvornimi pomeni rezultata dejanja, mesta/prostora, orodja) so besedotvorno motivirani z izkorenskimi glagoli na *-0-ti *-e-ši (I/1-7), *-a-ti *-e-ši (V/3), *-a-ti *-je-ši (V/2) s pomenom dejanja (pie. *(s)penh1- 'vleči, napenjati' ^ *(s)ponh1-eh-0 'vlečenje, napenjanje; kar je vlečeno, napeto' > psl. *sb-pq-ti 'speti' : *sb-pon-a 'spona' (> stcsl. c+-nATM 'zvezati, združiti' : csl. c+-noNA 'ovira')). 2.2.2 Tvorba ponavljalnih in vzročnih glagolov8 Praslovanski ponavljalni glagoli (iterativi) na *-i-ti *-i-ši (IV) z o-jevsko prevojno stopnjo korena so tvorjeni k izkorenskim glagolom na *-0-ti *-e-ši (I/1-7), *-a-ti *-e-ši (V/3), *-a-ti *-je-ši (V/2) s pomenom dejanja (pie. *bhreiH- 'rezati, obdelovati z ostrim orodjem' ^ prezent *bhriH-ié- : iterativ *bhroiH-éie- > psl. *bri-ti *bri-je-ši/*brb-je-ši 'briti, rezati' : *broj-i-ti 'rezati, delati zareze, šteti' (> csl. gpmtm npiiiciiui 'briti' : npoinii 'šteti'). 6 Prevojne oblikoglasne premene pri izpeljavi samostalnikov so natančneje obravnavane v Šekli 2013. 7 Oznake vrst in razredov praslovanskih glagolov sledijo v slavistiki uveljavljeni oblikovni delitvi slovanskega glagola na vrste po nedoločniški priponi (I *-0-, II *-« *st; *tt, *dt > *st; *pt, *bt > *t; *kti, *gti, *xti > *ti; *pn, *bn, *vn > *n; *tn, *dn > *n; *skn, *sgn, *sxn > *sn). 8 Tvorba ponavljalnih in vzročnih glagolov z o-jevsko prevojno stopnjo je v praslovanščino podedovana iz praindoevropščine (LIV 2001: 22-23; Meier-Brügger 2010: 306). Praslovanski vzročni glagoli (kavzativi) na *-i-ti *-i-ši (IV) z o-jevsko prevojno stopnjo korena so tvorjeni k izkorenskim glagolom na *-0-ti *-e-ši (I/1-7) s pomenom dejanja (pie. *tek- 'teči' ^ kavzativ *tok-éie- > psl. *tek-ti *teč-e-ši 'teči' : *toč-i-ti 'točiti' (> stcsl. TewTH TeHewH 'teči' : TjHMTM 'točiti')) ali so znotrajsistem-sko besedotvorno motivirani preko izkorenskih glagolov na *-è/'a-ti *-i-ši (III/2) z esivnim pomenom (pie. *kueit- 'svetiti se; svetel, bel' ^ esiv *kuit-éh- : kavzativ *kuoit-éie- > psl. *svbt-ë-ti 'svetiti se, sijati' : *svët-i-ti 'svetiti' (> stcsl. cBhT-tTM (ca) 'svetiti, sijati' : cb^tmtm 'svetiti')) ali pa se pojavljajo ob glagolih s pomenom dejanja in stanja hkrati (pie. *bh^udh- 'bedeti, opazovati, biti pozoren' ^ prezent *bhéudh-e- : esiv *bhudh-éh1- : kavzativ *bhoudh-éie- > psl. *blud-ti *blud-e-ši 'biti buden, paziti' : *byd-ë-ti 'bedeti' : *bud-i-ti 'buditi' (> (st)csl. ga.ctm gawaëwm 'biti buden, paziti' : e+a^tm 'bedeti' : e^ahtm 'buditi')). 3 Praindoevropski kvantitativni prevoj po redukciji Praindoevropski kvantitativni (kolikostni) prevoj po redukciji je bil premena *e : *0, tj. premena kvantitete ali kolikosti osnovnega samoglasnika, pri čemer se je praindoevropski nenaglašeni *e reduciral, premena e-jevske prevojne stopnje morfema z ničto prevojno stopnjo morfema (Kuryeowicz 1968: 208; Meier-Brugger 2010: 276). Praindoevropki prevojni nizi kvantitativnega prevoja po redukciji in njihovi praslovanski odrazi so: praindoevropsko praslovansko +[_C] +[_E/O] +[_C] +[_V] *e *0 *e *0 *ei (H) *i, *iH *i *Bj *B, *i - *eu(H) *u, *uH *ju *jev/*ov *y - *el *l *el *el *tl/*ï,l *tl/*ï,l *er *r *er *er *tr/*tr *tr/*ï>r *em *m *em *ç/*o *tm/*tm *en *n *en *ç/*o *tn/*tn 3.1 Oblikospreminjevalna funkcija Praindoevropska e-jevska in ničta prevojna stopnja sta se premenjevali znotraj sklanjatve samostalnikov z osnovo na *-/-, *-u- in znotraj amfikinetične brezpripon-ske spregatve. 3.1.1 Sklanjatev samostalnikov z osnovo na *-i-, *-u- Praindoevropski samostalniki z osnovo na *-/'-, *-u- so v svojem sklanjatvenem vzrocu izkazovali kvantitativni prevoj po redukciji, in sicer je bila polna prevojna stopnja pripone *-(C)ei-, *-(C)eu- prvotno značilna za šibke sklonske oblike, medtem ko se je ničta prevojna stopnja pripone *-(C)i-, *-(C)u- pojavljala v krepkih sklon-skih oblikah (Meier-Brügger 2010: 341-343) (izhodiščno *ghos-ti-s 'gost' : Gsg *ghos-tei-s, Npl *ghos-tei-es > psl. *gos-tb 'gost' : Gsg *gos-ti, Npl *gos-tbj-e (> stcsl. rocTh 'gost' : Gsg rocTh, Npl rocTh-); izhodiščno *suH-nu-s 'sin' : Gsg *suH-neu-s, Np *suH-neu-es > psl. *sy-m. 'sin' : Gsg *sy-nu, Npl *sy-nov-e (> stcsl. cshi 'sin' : Gsg csme, Npl csHOBe)). Prvotna funkcija prevojne premene v praslovanščini ni več prepoznavna. 3.1.2 Amfikinetična brezpriponska spregatev Praindoevropski amfikinetični brezpriponski spregatveni vzorec sedanjika in ao-rista s kvantitativnim prevojem po redukciji e-jevske prevojne stopnje korenskega zložnika z oblikospreminjevalno funkcijo razlikovanja ednina : množina in dvojina (LIV 2001: 14, 20; Meier-Brugger 2010: 301, 304) je v praslovanščini sled pustil samo pri sedanjiški spregatvi glagola psl. *byti 'biti, obstajati' (pie. *h1es- 'biti, obstajati' ^ pie. 1sg praes. *h1es-mi, 2sg praes. *h1es-si, 3sg praes. *h1es-ti : 3pl praes. *h1s-e/o-nti > (het. ešzi : ašanzi, sti. asti : santi, lat. est : sunt, got. ist : sind 'je' : 'so'), psl. *jes-mb 'sem', *jes-si 'si', *jes-tb 'je' : *s-qtb 'so' (> stcsl. -cMh 'sem', kch 'si', kct+ 'je' : c«t+ 'so'). 3.2 Oblikotvorna funkcija Praindoevropska premena po kvantitativnem prevoju po redukciji znotraj amfi-kinetične brezpriponske spregatve je v praslovanščini v večini primerov pridobila oblikotvorno funkcijo razlikovanja sedanjiške in nedoločniške osnove. 3.2.1 Tvorba nedoločniške in sedanjiške osnove Praslovanski glagoli na *-0-ti *-e-ši (I/1-6) s kvantitativnim prevojem po redukciji imajo e-jevsko prevojno stopnjo korena v nedoločniku in ničto prevojno stopnjo korena v sedanjiku (pie. *h,pelg- 'molsti' ^ 3sg praes. *h2mélg-ti 'molze' : 3pl praes. *h2mlg-é/ónti 'molzejo' ^ psl. *melz-ti 'molsti' : 2sg praes. *mblz-e-ši (> csl. MA-tcTM 'molsti' : 2sg praes. MAhseww) : lit. milžti 'molsti' : 3sg praes. métia), medtem ko imajo nasprotno praslovanski glagoli na *-a-ti *-e-ši (V/3) in *-a-ti *-je-ši (V/2) s kvantitativnim prevojem po redukciji e-jevsko prevojno stopnjo korena v sedanjiku in ničto prevojno stopnjo korena v nedoločniku (pie. *ghen- 'tolči, tepsti, ubiti' ^ 3sg praes. *ghén-ti : 3pl praes. *ghn-é/ónti (> het. kuenzi 'ubije' : kunanzi 'ubijejo', sti. hánti 'tolče, ubija' : ghnáti 'tolčejo, ubijajo') ^ psl. *gbn-a-ti 'gnati' : 2sg praes. *žen-e-ši (> stcsl. u+natm 'gnati' : 2sg praes. weNeww) = lit. giñti 'gnati' : 3sg praes. gena; pie. *peik- 'rezljati, risati, označevati; pisan' ^ 3sg aor. *péik-t : 3pl aor. *pik-é/ónt ^ psl. *pbs-a-ti 'risati, risati znake, slikati' : 2sg praes. *pis-je-ši (> stcsl. nhcdTH pisati' : 2sg praes. nHweww)). 3.3 Besedotvorna funkcija Praindoevropski kvantitavni prevoj po redukciji je znotraj besedotvornih vzorcev manj razviden. Pojavlja se na primer pri tvorbi samostalnikov z osnovo na *-ti- ter glagolov na *-nq-ti in *-e/'a-ti. 3.3.1 Tvorba samostalnikov z osnovo na *-ti- Praindoevropske izglagolske izpeljanke s pripono *-ti- s prvotnim besedotvornim pomenom dejanja oziroma stanja (in drugotnimi besedotvornimi pomeni rezultata dejanja, mesta/prostora, orodja) v nekaterih primerih v praslovanščini izkazujejo ničto prevojno stopnjo korena (Seawski 1976: 43-44) (pie. *bher- 'nesti' ^ *bhr-ti-s > psl. *bbr-a-ti *ber-e-ši 'zbirati, nabirati' : *bbr-t-b 'nabiranje, zbiranje' (> stcsl. GhpATH EepemH 'zbirati, nabirati' : polj. bare 'ulj divjih čebel, čebelji panj')). 3.3.2 Tvorba glagolov na *-nQ-ti in *-efa-ti Številni praslovanski glagoli na *-no-ti (II) in *-e/'a-ti (III/2) izkazujejo ničto prevojno stopnjo korenskega zložnika. S stališča prevojnih premen so pomembna medsebojna besedotvorna razmerja med glagoli z različnimi besedotvornimi pomeni. Iz dovršnih (ne)sestaljenih inkohativov na *-no-ti z ničto prevojno stopnjo korenskega zložnika se tvorijo nedovršni (ne)sestavljeni durativi na *-a-ti s podaljšano ničto prevojno stopnjo korena (psl. *(-)dbx-no-ti 'dahniti' ^ *(-)dyx-a-ti 'dihati' > stcsl. a+Xnxth 'dahniti', b+3-a+xn^th 'vzdihniti' ^ as^atm 'dihati', b+3-asixath 'vdihovati')) (prim. 5.1.1).9 Nedovršni nesestavljeni fientivi na *-no-ti z ničto prevojno stopnjo korena imajo ob sebi sinhrono gledano vzporedno tvorjene, diahrono gledano pa iz praindoevropščine podedovane esive na *-e/'a-ti z ničto prevojno stopnjo korena (pie. *leip- 'držati se, biti prilepljen' ^ stativ *lip-eh]- > psl. *lbp-e-ti 'biti prilepljen' : *lbp-no-ti 'prilepljati se' (> stcsl. npM-Ahn-tTM 'oprijeti se, prilepiti se' : npH-AhNffiTH 'prilepiti se', stčeš. Inuti 'lepiti se')). Na osnovi najstarejšega oziroma najbolj arhaičnega slovanskega gradiva je za praslovanščino mogoče rekonstruirati naslednje vzporedne glagolske tvorbe (predstavljene po prevojnih nizih):10 a) psl. *blbšč-a-ti 'biti bleščeč, bleščati se' : *blbsk-no-ti 'postajati bleščeč, bliskati se' (> stcsl. GAhiTATM ca 'bleščati se' : csl. ga^cn^t« 'sijati, bliskati se'); psl. *glbb-e-ti 'biti pogreznjen, biti globoko' : *glbb-no-ti 'pogrezati se, iti globoko' (> csl. rAhG-tTM 'biti prijet, zgrabljen' : e-rAh(G)N«TM 'poglobiti se, pogrezniti se'); psl. *lbp-e-ti 'biti prilepljen' : *lbp-no-ti 'postajati prilepljen' (> stcsl. npM-Ahn-tTM 'oprije- 9 Besedotvorni vzorec izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov tipa psl. *(-)d^x-no-ti ^ *(-)dyx-a-ti z naborom gradiva je natančneje obravnavan v Šekli 2012: 18-19. 10 Rekonstrukcija praslovanskih pomenov se skuša čim bolj približati abstraktnemu besedotvornemu pomenu (esivni pomen psl. *styd-e-ti 'biti mrzel' : fientivni pomen psl. *styd-no-ti 'postajati mrzel') pred njegovo konkretizacijo oziroma leksikalizacijo, ki se odraža v konkretnem leksikalnem pomenu, izpričanem v dejanskem jezikovnem gradivu (stcsl. ctsa^th ca 'sramovati se' : csl. e-cnsNSTH 'zmrzniti'). ti se, prilepiti se' : npMAhNffiTM 'prilepiti se', stčeš. Inuti 'lepiti se'); psl. *svbt-e-ti 'biti svetel' : *svbt-nq-ti 'postajati svetel' (> stcsl. cBhT-tTM (ca) 'svetiti, sijati' : vsl. csl. cBhNeTH 'postajati svetlo, daniti se'); b) psl. *bbd-e-ti 'bedeti' : *bbd-nq-ti 'prebujati se' (> stcsl. g+a^tm 'bedeti' : b+sg+n^tm 'prebuditi se'); psl. *sbp-a-ti 'spati' : *sbp-nq-ti 'zaspavati' (!) (> stcsl. c+ndTb 'spati' : ec+z^Tb 'zaspati'); psl. *tbšč-a-ti 'biti hiter, hiteti' : *tbsk-nq-ti 'postajati hiter, pospeševati' (> stcsl. t+wtatm ca 'hiteti; prizadevati se, truditi se' : csl. t+cn^tm 'hiteti, pospeševati'); c) psl. *kyp-e-ti 'biti obilen, kipeti' : *kyp-nq-ti 'postajati obilen, nastajati, rojevati se' (> stcsl. Ksn-tTM 'kipeti, vreti, biti v izobilju' : csl. ksnmtm 'roditi se')); psl. *kys-e-ti 'biti kisel' : *kys-nq-ti 'postajati kisel, kisati se' (> stcsl. b+c-ksc^tm 'skisati se' : csl. kscn^tm 'kisati se', stcsl. b+c-kscn^tm 'skisati se'); psl. *styd-e-ti 'biti mrzel' : *styd-nq-ti 'postajati mrzel' (> stcsl. ctsa^tm ca 'sramovati se' : csl. e~cTSNXTM 'zmrzniti'); č) psl. *mblč-a-ti 'biti tih, molčati' : *mblk-nq-ti 'postajati tih' (> stcsl. ma^atm 'molčati' : csl. ma^kn^tm 'umolkniti', e-MAhKN^TM 'umolkniti'); psl. *pblz-e-ti 'biti spolzek, polzeti' : *pblz-nq-ti 'postajati spolzek, zdrsniti' (> stcsl. nAhs-tTM 'plaziti se, polzeti' : no-nAh3N«Tb ca 'spolzniti, spodrsniti, zdrkniti'); d) psl. *mbrz-e-ti 'biti mrzel' : *mbrz-nq-ti 'postajati mrzel' (> stcsl. mp^s^tm 'biti mrzek, grd, odvraten' : csl. mp^sn^tm 'zmrzovati'); psl. *tbrp-e-ti 'biti otrpel, trpeti' : *tbrp-nq-ti 'postajati otrpel, trdeti' (> stcsl. Tphn-tTM 'trpeti, trajati' : e-np^N^TM 'otrpniti'); psl. *vbrt-e-ti 'biti v vrtenju, vrteti se' : *vbrt-nq-ti 'iti v vrtenje' (> stcsl. BphT"tTM ca 'vrteti se' : csl. oe-p^n^tm ca 'obrniti se'). esiv na *-e/'a-ti fientiv na *-n(>-ti *blbšč-a-ti *blbsk-no-ti *glbb-e-ti *glbb-no-ti *lbp-e-ti *lbp-no-ti *svbt-e-ti *svbt-no-ti *bbd-e-ti *bbd-no-ti *sbp-a-ti *sbp-no-ti *tT>šč-a-ti *tbsk-no-ti *kyp-e-ti *kyp-no-ti *kys-e-ti *kys-no-ti *styd-e-ti *styd-no-ti *mblč-a-ti *mblk-no-ti *pblz-e-ti *pblz-n(j-ti *mbrz-e-ti *mbrz-no-ti *tbrp-e-ti *tbrp-n(j-ti *vbrt-e-ti *vbrt-n(j-ti Vzporedno tvorjeni esivi na *-e/'a-ti in fientivi na *-nQ-ti z ničto prevojno stopnjo korena. 4 Praindoevropski kvantitativni prevoj po podaljšavi praindoevropske polne prevojne stopnje Praindoevropski kvantitativni (kolikostni) prevoj po podaljšavi praindoevropske polne prevojne stopnje morfema je bil premena *e, *o : *e, *o, tj. premena kvantitete ali kolikosti osnovnega samoglasnika, pri čemer sta se praindoevropska kratka *e, *o podaljšala, premena e-jevske in o-jevske prevojne stopnje morfema s podaljšano e-jevsko in podaljšano o-jevsko prevojno stopnjo morfema (Kuryeowicz 1968: 298-299; Meier-Brugger 2010: 276). Praindoevropki prevojni nizi kvantitativnega prevoja po podaljšavi praindoevropske polne prevojne stopnje in njihovi praslovanski odrazi so: praindoevropsko praslovansko +[_C] +[_E/O] +[_C] +[_E/O] *e *ö *e *a *ei *öi *i *ej *e *aj *eu *öu *ju *ev *u *av *el *öl *el *el *ol *al *er *ör *er *er *or *ar *em *öm *em *Q *am *en *ön *en *Q *an 4.1 Oblikospreminjevalna funkcija Praindoevropska nepodaljšana in podaljšana prevojna stopnja sta se premenje-vali znotraj sklanjatve samostalnikov z osnovo na soglasnik moškega in ženskega spola. 4.1.1 Sklanjatev samostalnikov Praindoevropski samostalniki z osnovo na soglasnik moškega in ženskega spola (v praslovanščini so ohranjeni samostalniki na *-ter-, *-en-, *-men-) so imele v imenovalniku ednine imenovalniško podaljšavo, ki je lahko posledica nadomestne podaljšave kratkega samoglasnika zaradi onemitve izglasnega soglasnika *-s (pie. *-VCs > *-VC) (Meier-Brügger 2001: 345-346). V praslovanščino podedovana premena ima oblikospreminjevalno funkcijo ločevanja imenovalnika ednine od ostalih sklonskih oblik (izhodiščno *meh2-ter-s 'mati' > *meh2-ter : Asg *meh2-ter-m > psl. *ma-ti 'mati' : Asg *ma-ter-b (> stcsl. math 'mati' : Asg MATeprn); izhodišč no *kor-en-s > *kor-en : Asg *kor-en-m > psl. *kor-q 'koren' : Asg *kor-en-b (> vsl. csl. ropra 'koren' : Asg ropeNh); izhodiščno *h2ek-mon-s > *h2ek-mon : Asg *h2ek-men-m > psl. *ka-my 'kamen' : Asg *ka-men-b (> stcsl. kams 'kamen' : Asg KAMeNh)). 4.2 Oblikotvorna funkcija Praindoevropski akrostatični brezpriponski spregatveni vzorec sedanjika in si-gmatičnega aorista s kvantitativnim prevojem po podalj šavi e-jevske prevojne stopnje korenskega zložnika z oblikospreminjevalno funkcijo razlikovanja ednina : množina in dvojina (LIV 2001: 14-15, 20-21; Meier-Brugger 2010: 301-302, 304) (pie. *h1ed-'gristi, jesti' ^ 1sg praes. *h]ed-mi : 3pl praes. *h1ed-nti (> het. edmi 'jem' : adanzi 'jedo') se v praslovanščini ni ohranil (> psl. *(j)ed-mb 'jem' = *(j)ed-qtb 'jedo' (> stcsl. raMh 'jem' = kaat+ 'jedo')). Prevojna premena je v praslovanščini v nekaterih primerih pridobila oblikotvorno funkcijo, in sicer v sedanjiških tvorbah razlikovanje sedanjiška : nedoločniška osnova ter v aoristnih tvorbah razlikovanje nedoločniška in sedanjiška : aoristova osnova. 4.2.1 Tvorba nedoločniške in sedanjiške osnove Nekateri praslovanski glagoli na *-a-ti *-e-ši (V/3) s kvantitativnim prevojem po podaljšavi imajo e-jevsko prevojno stopnjo korena v nedoločniku in podaljšavno e-jevsko prevojno stopnjo korena v sedanjiku (pie. *smei- 'smejati se' ^ 3sg praes. *smei-ti 'smeje se' : 3pl praes. *smei-nti 'smejejo se' ^ psl. *smbj-a-ti 'smejati se' : 2sg praes. *smej-e-ši sq (> stcsl. cmuktu ca 'smejati se' : 2sg praes. cM-t-in ca)). 4.2.2 Tvorba aoristove osnove Nekateri praslovanski izkorenski glagoli na *-0-ti *-e-ši (I/1-6) tvorijo sigma-tični aorist s pomočjo kvantitativnega prevoja po podaljšavi korena (pie. *ghrebh2-'zgrabiti, grebsti, kopati' ^ 3sg aor. *ghrebh2-s-t 'grebel je' : 3pl aor. *ghrebh2-s-nt 'grebli so' ^ psl. *po-greb-ti 'pokopati' : 1sg aor. *po-greb-s-y 'pokopal sem' R> stcsl. no-rpeTM 'pokopati' : 1sg aor. no-rptc+ 'pokopal sem').11 4.3 Besedotvorna funkcija Praindoevropska podaljšana e-jevska prevojna stopnja se v besedotvorni funkciji pojavlja redkeje (pie. *gher- 'segrevati se, postajati topel' ^ stativ *ghr-eh-: *gher-o-s > psl. *gr-e-ti 'greti' : *žar-b 'vročina, žar, žerjavica', *po-žar-b 'požar' (> stcsl. rptTM 'greti' : sln. žar, stcsl. no-wap+ 'požar'); pie. *rek- 'govoriti, praviti' : *rek- > psl. *rek-ti *reč-e-ši 'reči' : *reč-b 'kar je izrečeno; beseda, govor' (> stcsl. peiTM penein 'reči' : ptxh 'beseda, govor')), medtem ko praindoevropsko podaljšano o-je-vsko prevojno stopnjo izkazujejo nekatere samostalniške izpeljanke ter ponavljalni, vzročni in drugotni nedovršni glagoli. 11 Iz podedovatih tvorb z e-jevsko prevojno stopnjo korenskega samoglasnika se je praslovanski oblikotvorni vzorec tvorbe aorista s podaljšavo korenskega samoglasnika prenesel tudi na glagole z o-jevsko prevojno stopnjo korenskega samoglasnika (izhodiščno *bhodhh2- : *bhodhh2-s- > psl. *pro-bod-ti > *pro-bosti 'prebosti' : *pro-bad-s--b > *probas~b 'prebodel sem' (> stcsl. npo-EocTn 'prebosti' : p«-Efc+ 'prebodel sem')). 4.3.1 Tvorba samostalnikov Praslovanski samostalniki z osnovo na *-o- s podaljšano o-jevsko prevojno stopnjo korena moškega spola in s prvotnim besedotvornim pomenom dejanja oziroma stanja so znotrajsistemsko lahko motivirani preko glagolov s pomenom dejanja in samostalnikov z osnovo na *-o- z o-jevsko prevojno stopnjo korenskega zložnika (pie. *kroh1i- 'ločevati, presejati, rezati' : *kroh1i-o-s > psl. *kroj-i-ti 'rezati, krojiti', *kroj-b 'rezano, krojeno' : *kraj-b 'rezano, krojeno; konec, obrobje, kraj' (> csl. KpjMTM 'rezati, krojiti', češ. kroj : stcsl. rpab 'skrajni rob, začetek, konec')) ali preko glagolov s pomenom stanja (pie. *urH- 'biti vroč' : *uorH-o-s > psl. *vbr-e-ti 'vreti' : *var-b 'vretje; vročina, toplota' (> stcsl. Bhp-tTH 'vreti' : Bap+ 'vročina')). Praslovanski samostalniki z osnovo na *-a- s podaljšano o-jevsko prevojno stopnjo korena ženskega spola in s prvotnim besedotvornim pomenom dejanja so znotrajsistemsko lahko motivirani preko glagolov s pomenom dejanja (pie. *dhegh-'žgati' ^ *dhogh-eh2-0 > psl. *jbz-žeg-ti 'izžgati' : *jbz-gag-a 'kar izžge' (> (st)csl. H^AernTM 'zažgati' : Hs-rara 'jetika', sln. zgaga, star. iz-gaga)) ali preko glagolov s pomenom stanja (pie. *urH- 'biti vroč' : *uorH-eh2-0 > psl. *sb-vbr-e-ti 'zavreti' : *sb-var-a 'kar je zavreto' (> csl. c+Bhp-tTH ca 'zavreti, vzkipeti' : sln. zvara 'skuta za pripravo sira, kuhano mleko')). 4.3.2 Tvorba ponavljalnih in vzročnih glagolov12 Praslovanski ponavljalni glagoli (iterativi) na *-i-ti *-i-ši (IV) s podaljšano o-jevsko prevojno stopnjo korenskega zložnika so tvorjeni k izkorenskim glagolom na *-0-ti *-e-ši (I/1-7) s pomenom dejanja (pie. *ghrebh2- 'zgrabiti, grebsti, kopati' : iterativ *ghröbh2-ie- > psl. *greb-ti *greb-e-ši '(enkrat) grebsti' : *grab-i-ti 'grabiti', tj. *'večkrat grebsti' (> stcsl. rpeTM rpeeewM 'veslati, grebsti' : rpaGMTM 'grabiti'); pie. *treuH- 'zdrobiti, zmleti, potrošiti, porabiti' : iterativ *tröiH-ie- > psl. *tru-ti *trov-e-ši 'porabiti, použiti, potrošiti' : *trav-i-ti 'požirati, uživati, trošiti' (> csl. Tp^TM TpoßewH 'porabiti, použiti, potrošiti' ^ stcsl. tpabmtm 'požirati, uživati, trošiti')). Praslovanski vzročni glagoli (kavzativi) na *-i-ti *-i-ši (IV) s podaljšano o-jevsko prevojno stopnjo korenskega zložnika so tvorjeni k izkorenskim glagolom na *-0-ti *-e-ši (I/1-7) s pomenom dejanja (pie. *pleu-e- 'premikati se, teči, pluti, plavati' : *plöu- > psl. *plu-ti *plov-e-ši 'pluti, plavati' : *plav-i-ti 'plaviti', *tj. 'povzročati, da plove, plava' (> stcsl. nk^TM nAOBewb 'pluti, plavati' : haabmtm 'plaviti')) in k izkorenskim glagolom na *-e/'a-ti *-i-ši (III/2) s pomenom doseženega stanja (pie. *urH-eh1- 'biti vroč' : *uörH- > psl. *vbr-e-ti 'vreti' : *var-i-ti 'kuhati, obdelovati s toploto', *tj. 'povzročati, da vre' (> stcsl. Bhp-tTM 'vreti' : bapmtm 'kuhati')). 12 Tvorba ponavljalnih in vzročnih glagolov s podaljšano o-jevsko prevojno stopnjo je v praslovanščino podedovana iz praindoevropščine (LIV 2001: 23; Meier-Brügger 2010: 306). 4.3.3 Tvorba drugotnih nedovršnih glagolov Praslovanski drugotni sestavljeni in nesestavljeni nedovršni glagoli (sekundarni imperfektivi) na *-a-ti *-a-je-ši (V/1) s podaljšano polno prevojno stopnjo korenskega zložnika so tvorjeni k sestavljenim in nesestavljenim dovršnim izkorenskim glagolom na *-0-ti *-e-ši (I/1-4) z *e ali *o v korenu (psl. *-gnet-ti ^ *-gnet-a-ti 'gnesti' (> stcsl. e rH6CTH 'stisniti, stlačiti' ^ e"rN^Td™ 'stiskati, tlačiti'); psl. *-bod-ti ^ *-bad-a-ti 'bosti' (stcsl. msgoctm 'izbosti' ^ Hs-GAAdTM 'izbadati')).13 5 Prabaltoslovanski kvantitativni prevoj po podaljšavi praindoevropske ničte prevojne stopnje Po modelu praindoevropskega kvantitativnega prevoja po podaljšavi praindoe-vropske polne prevojne stopnje morfema (pri katerem sta se daljšala predvsem pra-indoevropska fonema *e, *o : *e, *o) je v prabaltoslovanščini postal produktiven prabaltoslovanski kvantitativni prevoj po podaljšavi praindoevropske ničte prevojne stopnje morfema, pri katerem so se daljšali prabaltoslovanski odrazi praindoevropskih alofonov: pie. *i, *u, *l, *r, *m, *n > pbsl. *i, *u, *il/*ul, *ir/*ur, *im/*um, *in/*un : i y y o" o" o 7 o i *i, *u, *il/*ul, *ir/*ur, *im/*um, *in/*un (Arumaa 1964: 172-174; Kuryeowicz 1968: 318-319). Prabaltoslovanski prevojni nizi kvantitativnega prevoja po podaljšavi praindoevropske ničte prevojne stopnje in njihovi praslovanski odrazi so: prabaltoslovansko praslovansko +[_C] +[_E/O] +[_C] +[_E/O] *0 *0 *0 *0 *i *I - *i - *u *u - *y - *il/*ul *Il/*ul *tl/*tl *il/*yl *ir/*ur *Ir/*ur *tr/*tr *ir/*yr *im/*um *Im/*um *tm/*im *im/*ym *in/*un *In/*un *tn/*T>n *in/*yn 5.1 Besedotvorna funkcija Prabaltoslovanski kvantitativni prevoj po podaljšavi praindoevropske ničte prevojne stopnje je imel v praslovanščini besedotvorno funkcijo. Podaljšana ničta pre-vojna stopnja je namreč zelo značilna za drugotne nedovršne glagole. 13 Praslovanski drugotni nedovršniki na *-a-ti *-a-je-ši s podaljšano e-jevsko oziroma o-jevsko prevojno stopnjo korenskega zložnika so natančneje prikazani v Šekli 2011: 15-16. 5.1.1 Tvorba drugotnih nedovršnih glagolov Praslovanski drugotni sestavljeni in nesestavljeni nedovršni glagoli (sekundarni imperfektivi) na *-a-ti *-a(-je)-ši (V/1, V/2) s podaljšano ničto prevojno stopnjo korenskega zložnika so tvorjeni k sestavljenim in nesestavljenim dovršnim izkoren-skim glagolom na *-0-ti *-(j)e-ši (I/1-6) in *-nq-ti *-ne-ši (II) z *b ali *b v korenu (pie. *mer-, *mr- 'mreti, umirati' > pbsl. *mer-, *mir- : *mir- > psl. *u-mer-ti, *u-mbr-e-ši 'umreti' : *u-mir-a-ti 'umirati' (> stcsl. e-wpäTH, e-vmpemH 'umreti' : e-MHpATH 'umirati'); pbsl. *klin- : *klin- > psl. *za-klq-ti, *za-klbn-e-ši 'zakleti' : *za-klin-a-ti 'zaklinjati' (> stcsl. sa-kaath, 3A-KAhNewH 'kleti; zakleti se, priseči' : sa-kahnath 'zaklinjati se, prisegati'); pie. *saus- 'sušiti se' ^ *sus- > pbsl. *sus- : *sUs- > psl. *u-sbx-nq-ti 'usahniti' : *u-syx-a-ti 'usihati' (> stcsl. ec+XN^TH 'usahniti' : csl. e-csxfTH 'usihati')).14 6 Sklep Praslovanske prevojne oblikoglasne premene so nastale v predzgodovini pra-slovanščine, in sicer v praindoevropščini (kvalitativni prevoj *e : * ; kvantitativni prevoj po redukciji *e : *0; kvantitativni prevoj po podaljšavi *e, *o : *e, *o) in v prabaltoslovanščini (kvantitativni prevoj po podaljšavi *i, *u : *i, *u). Zaradi glasovnih in analoških sprememb ter posledični reinterpretaciji morfemskih mej je v pra-slovanščini ponekod prišlo do prestrukturiranja prevojnih premen in do sprememb njihovih funkcij. Prevojne premene v praslovanskem oblikovnem sistemu so imele praslovansko sinhrono gledano razvidne naslednje oblikovne funkcije. Prevojna premena *e : *o: a) oblikospreminjevalna funkcija: razlikovanje med imenovalnikom in ostalimi sklonskimi oblikami pri samostalnikih z osnovo na *-es- srednjega spola (psl. *neb-o 'nebo' : Gsg *neb-es-e); b) besedotvorna funkcija: izpeljava samostalnikov iz glagolskih korenov (psl. *greb-ti 'grebsti' : *grob-b 'grob'; psl. *mel-ti 'mleti' : *mol-j-b 'molj'; psl. *sb-pq-ti 'speti' : *sb-pon-a 'spona'); tvorba ponavljalnih (psl. *bri-ti 'briti, rezati' : *broj-i-ti 'rezati, delati zareze, šteti') in vzročnih (psl. *tek-ti 'teči' : *toč-i-ti 'točiti') glagolov. Prevojna premena *e: *o: a) oblikospreminjevalna funkcija: razlikovanje tretje osebe ednine sedanjika od ostalih pri glagolu psl. *byti 'biti, obstajati' (psl. *(j)es-tb 'je' : *s-otb 'so'); b) oblikotvorna funkcija: razlikovanje med nedoločniško in seda-njiško osnovo (psl. *gbn-a-ti 'gnati' : 2sg praes. *žen-e-ši); c) besedotvorna funkcija: tvorba samostalnikov z osnovo na *-ti- (psl. *mer-ti 'mreti, umirati' : *sb-mbr-tb 'smrt'); tvorba esivnih glagolov na *-e/'a-ti (psl. *lbp-e-ti 'biti prilepljen') in fientiv-nih glagolov na *-no-ti (*lbp-no-ti 'prilepljati se'). Prevojna premena *e, *o : *e, *o: a) oblikospreminjevalna funkcija: razlikovanje med imenovalnikom in drugimi sklonskimi oblikami pri samostalnikih z osnovami na *-ter- (psl. *ma-ti 'mati' : Asg *ma-ter-b), *-en- (psl. *kor-$ 'koren' : Asg *kor-en-b), *-men- (psl. *ka-my 'kamen' : Asg *ka-men-b) moškega in ženskega 14 Praslovanski drugotni nedovršniki na *-a-ti *-a-je-ši, *-a-ti *-je-ši s podaljšano ničto prevojno stopnjo korenskega zložnika so podrobneje obravnavani v Šekli 2011: 15-17, 19-20. spola; b) oblikotvorna funkcija: razlikovanje med nedoločniško in sedanjiško osnovo (psl. *smbj-a-ti sq 'smejati se' : 2sg praes. *smej-e-ši sq), razlikovanje med neaoristo-vimi in aoristovo osnovo (psl. *po-greb-ti 'pokopati' : 1sg aor. *po-greb-s-y); c) besedotvorna funkcija: izpeljava samostalnikov (psl. *kroj-i-ti 'rezati, krojiti' : *kraj-b 'konec, obrobje, kraj'; psl. *sb-vbr-e-ti 'zavreti' : *sy-var-a 'kar je zavreto'); tvorba ponavljalnih (psl. *greb-ti 'grebsti' : *grab-i-ti 'grabiti'), vzročnih (psl. *plu-ti 'pluti, plavati', 2sg praes. *plov-e-ši : *plav-i-ti 'plaviti') ter drugotnih nedovršnih glagolov (psl. *u-gnet-ti 'ugnesti' : *u-gnet-a-ti 'ugnetati'; psl. *per-bod-ti 'prebosti' : *per-bad-a-ti 'prebadati'). Prevojna premena *i, *u : *i, *u: besedotvorna funkcija: tvorba drugotnih nedovršnih glagolov (psl. *u-mer-ti 'umreti' : 2sg praes. *u-mbr-e-ši : *u-mir-a-ti 'umirati'). Odrazi praindoevropskih in prabaltoslovanskih prevojnih oblikoglasnih premen so imeli v praslovanskem oblikovnem sistemu oblikotvorno funkcijo (razlikovanje med sedanjiško in nedoločniško in aoristovo osnovo) ter besedotvorno funkcijo (tvorba samostalnikov ter ponavljalnih in vzročnih ter drugotnih nedovršnih glagolov), medtem ko je bila oblikospreminjevalna funkcija precej manj razvidna. Viri in literatura Ornra CepreeBHa Axmahoba, 1966 (2007): Crneapb mmeucmmecKux mepMunoe. MocKBa: URRS. Peter Arumaa, 1964: Urslavische Grammatik: I. Band: Einleitung, Lautlahre: Vokalismus, Betonung. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. Peter Arumaa, 1985: Urslavische Grammatik: III. Band: Formenlehre. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. Vanda Babic, 2003: Učbenik stare cerkvene slovanščine. Ljubljana: FF UL, Oddelek za slavistiko, Oddelek za slovenistiko. France Bezlaj, 1976, 1982, 1995, 2005, 2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I-V. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU. Karl Brugmann, 21897: Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen I/1: I. Einleitung und Lautlehre. Strassburg: Karl J. Trübner. Karl Brugmann, 21906: Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen II/1: II. Lehre von den Wortformen und ihrem Gebrauch: 1. Allgemeines, Zusammensetzung (Komposita), Nominalstämme. Strassburg: Karl J. Trübner. Karl Brugmann, 21916: Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen II/3/1: II. Lehre von den Wortformen und ihrem Gebrauch: 3./1 Vorbemerkungen, Verbale Komposita, ... Strassburg: Karl J. Trübner. Antonin Dostäl, 1954: Studie o vidovem systemu v staroslovenštine. Praha: Statni pedagogicke naklatelstvi. Jerzy Kurylowicz, 1968: Indogermanische Grammatik: II. Akzent, Ablaut. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. LIV 2001 = Lexikon der indogermanischen Verben: die Wurzeln und ihre Primärstammbildungen, 22001 ('1998). Unter Leitung von Helmut Rix. Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag. Ranko Matasovič, 2008: Poredbenopovijesna gramatika hrvatskoga jezika. Zagreb: Matica hrvatska. Mihael Meier-Brügger, 32010 ('2001, 22002): Indogermanische Sprachwissenschaft. Berlin, New York: Walter de Gruyter. Franz Miklosich, 1862-65: Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum. Dunaj: Verlagbuchhandlung Wilhelm Braumüller. Rajko Nahtigal , 21952 ('1939): Slovanski jeziki. Ljubljana: DZS. Julius Pokorny, 1948-1959: Indogermanisches etymologisches Wörterbuch. Bern, München: Francke. Franciszek Slawski , 1974, 1976, 1979: Zarys slowotworstwa praslowianskiego. Siow-nikprasiowianski I-III. Wroclaw, Warszawa, Krakow, Gdansk: Zaklad narodowy im. Ossolinskich: Wydawnictwo Polskiej akademii nauk. 43-141, 13-60, 11-19. Marko Snoi, 22003 ('1997): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. Christian S. Stang, 1942: Das slavische und baltische Verbum. Oslo: Skrifter utgitt av Det Norske Videnskaps-Akademi i Oslo. Christian S. Stang, 1966: Vergleichende Grammatik der baltischen Sprachen. Oslo, Bergen, Tromsö: Universitetsforlaget. SS 1999 = CmapocnaemcKuu cmeapb (no pyrnnucxM X—XI eeKoe), 21999 ('1994). MocKBa: H3gare^bCTBO «PyccKHH a3biK». Oswald J. L. Szemerenyi, 1996: Introduction to Indo-European Linguistics. Oxford: Clarendon Press. Matej Šekli , 2011: Besedotvorni pomeni nesestavljenih izpeljanih glagolov v (pra)-slovanščini. Globinska moč besede: Red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici. Zbirka Zora 80. Uredil Marko Jesenšek. Bielsko-Biala, Budapest, Kansas, Maribor, Praha. 32-45. Matej Šekli, 2012: Praslovanski besedotvorni vzorci izpeljave drugotnih nedovršnih glagolov. Jezikoslovni zapiski 18/1. Ljubljana. 7-26. Matej Šekli , 2013: Prevojne oblikoglasne premene kot besedotvorno sredstvo izpeljave samostalnikov v praslovanščini. Aktualna vprašanja slovanske fonetike. Uredil Hotimir Tivadar. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 53-63. CBeraaHa M. Touctaü, 1998: Mop^oHono^un e cmpyKmype cnaemcKux Zbirne. MocKBa: H3gare^bCTBO «HH^PHK». Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Jože Toporišič, 420 00 ('1976): Besedotvorje. Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja. 143-234. André Vaillant, 1966: Grammaire comparée des langues slaves: Tome III- Le verbe. Paris: Éditons Klincksieck. André Vaillant, 1974: Grammaire comparée des langues slaves: Tome IV - La formation des noms. Paris: Éditons Klincksieck. Wenzel Vondrâk, 21924 ('1908): Stammbildungslehre. Vergleichende Slavische Grammatik. Gottingen: Vandenhoeck & Ruprecht. 485-719. Summary The term "ablaut" as used here refers to the system of vowel alternations in Proto-Slavic that was inherited from Proto-Indo-European (qualitative ablaut *e vs. *o; quantitative ablaut *e, *o vs. reduced grade *0 and the lengthened grades *e, *o) and Proto-Balto-Slavic (quantitative ablaut of short *i, *u vs. long % *u). Because of phonetic and analogical changes and, consequently, reinterpretations of morpheme stucture the reshuffling of ablaut alternations shift in their function took place in Proto-Slavic. The ablaut alternations had, from the synchronic point of view of Pro-to-Slavic, the following functions in the morphological system: 1) The alternation *e vs. *o: Its inflectional function (Russ. c^OBOH3MeHHTe^bHaa is evident in the paradigms of consonantal stems such as PSl. *neb-o 'sky' vs. Gsg *neb-es-e, where it distinguishes the nominative from the other case forms. The word-formational function (Russ. c^0B006pa30Bare^bHaa is pre- served, for example, in the derivation of nouns from verbal stems (e.g. PSl. *greb-ti 'to dig' vs. *grob-b 'grave'; PSl. *mel-ti 'to grind' vs. *mol-j-b 'moth'; PSl. *sb-pç-ti 'to clamp' vs. *sb-pon-a 'clamp') as well as in the formation of iteratives (e.g. PSl. *bri-ti 'to shave, to cut' vs. *broj-i-ti 'to keep shaving, cutting; to make incisions; to count') and causatives (e.g. PSl. *tek-ti 'to flow' vs. *toč-i-ti 'to pour'). 2) The alternation *e vs. *0: Its inflectional function is sporadically preserved in cases such as the PSl. athematic present conjugation *(j)es-tb 'he/she is' vs. *s-otb 'they are'. However, in the majority of cases it seems to have taken on a clearly form-formational function (Russ. $0pM006pa30BaTe^bHaa in the distinction between the infinitive and the present stems (cf. PSl. *gbn-a-ti 'to drive (cattle)' vs. 2sg pres. *žen-e-ši). Its word-formational function is present in the derivation of nouns in *-ti- (PSl. *mer-ti 'to die' vs. *sb-mbr-tb 'death') as well as essives in *-è/'a-ti (PSl. *lbp-è-ti 'to be sticked') and fientives in *-no-ti (PSl. *lbp-no-ti 'to get sticked'). 3) The alternation *e, *o vs. *e, *o: The inflectional function is indirectly preserved in the paradigms of consonantal stems such as PSl. *ma-ti 'mother' vs. Asg *ma-ter-b; PSl. *kor-ç 'carrot' vs. Asg *kor-en-b, while in the verbal system, its original function has clearly been changed and now has a form-formational function (cf. PSl. *smbj-a-ti sç 'to smile' vs. 2sg pres. *smej-e-ši sç; PSl. *po-greb-ti 'to burry' vs. 1sg aor. *po-grêb-s-b). The word-formational function is preserved in the inherited word-formational patterns such as nominal derivation (PSl. *kroj-i-ti 'to cut, to shape' vs. *kraj-b 'end, margin, place'; PSl. *sb-vbr-e-ti 'to boil' vs. *sb-var-a 'that which has been boiled') as well as iteratives (PSl. *greb-ti 'to grasp' vs. *grab-i-ti 'to keep grasping'), causatives (PSl. *plu-ti 'to swimm, to float (intrans.)', 2sg pres. *plov-e-si : *plav-i-ti 'to float (trans.)') and secondary imperfectives (PSl. *u-gnet-ti 'to knead' vs. *u-gnet-a-ti 'to keep kneading'; PSl. *per-bod-ti 'to pierce' vs. *per-bad-a-ti 'to keep piercing'). 4) The alternation *i, *u vs. *i, *u seems to preserve its original word-formational function in the formation of secondary imperfectives (cf. PSl. *u-mer-ti 'to die' vs. 2sg pres. *u-mbr-e-si vs. *u-mir-a-ti 'to keep dying'). In the Proto-Slavic morphological system the reflexes of Proto-Indo-European and Proto-Balto-Slavic ablaut alternations had a form-formational function (the distinction between the present, infinitive, and aorist stems) and a word-formational function (the derivation of nouns as well as iteratives, causatives and secondary imperfectives), while the inflectional function is less evident.