Št. 32. V Gorici, v soboto dne 22. aprila 1905. Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob ti. uri predpoldne tor .stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novum letu vred po posti pro-jemana ali v Gorici na dom posiljana: vso loto .......13 K 20 h. ali »Id. 6'fiO pol leta........0 * «0 > ¦> ¦> 3-30 fetrt leta.......;{ > -K) » » » 1-70 Posamične Strnili;.' kanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici :;ev. 7. v Corici v »Goriški Ti.ikarni< ,\. <>al»'siVk vMik dan od S. ure zjutraj do. 0. zveiJor-.V/.b.iicdeljali.i ,,a od 8. do 12. ure. Na naročila brez doposlanc naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice .so računijo po petit-vrhtiih L..• a-kano 1-krut 8 kr.. 2-krat 7 kr.. :!-krat G kr. vsaka vi>ta. Večkrat po dogodili. - Večje eike po prostoru. Reklame m spihi v uredniškem delu 1"> kr. vrsta. - Za obliko in vsebino oglasov ejklanjamo vsako od- Tečaj XXKV. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki uli\ St. 7 v Gorici v I. aadstr. Z urednikom je mogočo gj\oriti vsak dan od 8. do 12-dopoludne ter od 2. do Si popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. danoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki, ulici #. 7. v 1. nadstr. na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plafiati loco Gorica. Dopiji naj se pošiljajo ie uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge rodi, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo ie -upravništvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Sobe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Sch\varz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrcnČi R na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon St. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. „Lega" in »Šolski Dom". V nedeljo je imela goriška podružnica zloglasne »Lege« svoj redni letni občni zbor. Iz poročila, katero so objavili laški listi, se vidi, kako neumorno je na delu »Lega*, kako skrbno gleda, da dobi v svoje kremplje čim več slovenske dece. Seveda pravijo na svojih zborovanjih, da ustanavlja »Lega« ljudske Šole in otroške vrtce le v svrho narodne obrambe, v resnici pa služijo »Legini« zavodi edino le temu namenil: polaščiti Slovence. Najlažje se to godbi potom šole. Ge zaide slovenski otrok v laški otroški vrtec, je že gotovo, da pojdo v laško ljudsko šolo, in ko izstopi, jo Lah, dasi ima slovenski priimek in dasi so v družini morda govori le slovenski. Žalostno je gledati gručo mestnih fantov, ki govorijo med saboj le tisto mestno furlanščino, dasi je med njimi navadno po dve tretjini takih, ki so pravzaprav Slovenci. Po večini tudi znajo slovensko — ali Slovenci niso več. Lahi so, in ko prisegajo ti mestni fantje na naboru na Goriščeku zvestobo cosarju, jo prisegajo po laško, dasi bi sodil vsakdo, da so Slovenci, ako jih kličeš po priimku. Vse to je v glavnem posledica tega, ker nimamo ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom. Res stoji Podturnom slovenska mestna ljudska šola, ali ta je prazna, vsi slovenski otroci, kar jih je sploh bilo, so jo pobrisali iz nje, ker je na periferiji mesta ter je s to šolo vse tako, da dosezajo mestni očetje z njo svoj namen: pustiti Slovence v mestu brez slovenske mestne ljudske šole. Kadarkoli ima zloglasna »Lega« svoj občni zbor, takrat nam stopi še posebno pred oči vsa naša šolska mi-zerija, in svojo pozornost obrnemo »Šolskemu Domu«. Glavna naloga tega društva bi pač morala biti ta, da bi se omejilo raznarodovanje v mestu na kar mogoče najnižji odstotek ter da bi počasi popolnoma prenehalo. Seveda je 1 tu dela veliko, ali prepričani smo, da bi se dalo s takim delom priti prav daleč napi«;, če bi živeli v drugačnih razmerah. Stokrat že smo povedali, da jo imel ostati «Šolski Dom« po razkolu le last naroda ter ne orodje kake stranke. Na šolskem polju bi se bilo dalo prav lepo vzajemno delati, seveda dobre volje bi bilo treba — kater" pa pri klerikalcih iščeš vselej zaman. Znano je, da se je hotelo skrbeti potom do- [ namili zavodov za »Šolski Dom« tako, da bi bil potem popolnoma kos svoji nalogi, kajti ni dvoma, da po taki poti in po radodarnih doneskih, ki bi ne bili ostali le na nekdanji višini, marveč bi se bili šo pomnožili, bi bilo mogočo paralizirati vse dolovanjo Lahov na polju raznarodovanja, pa ne le to, marveč naravnost prepročiti bi bilo mogoče marsikatero njihovo nakano v tem pogledu. Tako pa vidimo, kako rastejo laški vrtci in šole, in kako nam požirajo ti loto za letom slovenske otroke. Ob Soškem mostu proti Povrni n. pr. stoji >Legin< otroški vrtec, čo pa pogledaš tjo gori proti »Marku, pa ti pride na um, da so tudi tam postavi v kratkem laško žrelo, v katero se bodo lovili slovenski otroci. Od tam čez most si že v Pod gori, kjor tudi žo delujejo laško raznarodovalno šole -kaka vseobča nevarnost za prizadeto okolico. Na Blanči še ne stoji kolodvor in še ni tam okoli kdo ve kako obljudeno, ali že mislijo Lahi na vrtec ali celo šolo, dasi stoji taka šola prav blizu pod Kostanjevico. Kaj imamo mi nasproti vsemu temu ? Res je, da notom »Sol. doma* in »Mal. Doma« se ieši mnogo dece raz-narodenja, to se pozna, ali res je pa tudi, da naš odpor proti raznorodevanju od laške strani je le še prešibak, mnogo, mnogo prešibak. Da pa je tako, na tem je kriva v glavnem klerikalna stranka. Uzurpirali so »Š. d.« in izkoriščajo ga v svoje umazane politične svrhe; posledica tega je, da ie nehalo ogrevanje zanj v taki meri, v ka- koršni je stalo poprej, nazaj je že šlo, in le s težavo ga spravljajo naprej. To je žalostno dejstvo, ali. tako je. Zato pu lv'ibijamo ponovno, da edino lo klerikalci so krivi, da nam gine slovenski živelj v Gorici še v tako velikih odstotkih, dočim bi bil že sedaj, če je šlo po prvotnem načrtu in namenu, odstotek raznaro* vanja že precej neznaten, i Centrifuga- jo bila ustanovljena proti zavodu, ki jo posloval poprej v prostorih, ki so sedaj njeni, aH misije onega zavoda na šolskem polju ni prevzela nase. Vse drugo so počeli, le za najpotrebnejše reči se niso brigali in se šo ne brigajo; dasi jo njih dolžnost vzdrževati »Š. d.« tor mu dajati napredek, kakor je bil namenjen, ker so ga uzurpirali, te naloge no vršijo niti daleč v zadostni meri. Kaj bi žo bilo lahko nastalo tokom G let na šolskem polju v Gorici! Tako pa so vleče lo mizerija naproj ! Edini krivci so klerikalci. Kakorhitro bi krenili s svojih krivih potov tor postavili »Š. d.« na nevtralna tla, sovoda s tem pogojem, da ga podpirajo vedno naprej, bi rasli veliki doneski z obeh stranij! Tako bi bilo lahko., ali tako ni in tako ne bo, ker so klerikalci intransigentni, ker jim ni mar za nikako obče koristno skupne delo. To, kar smo tu rekli in pribili, smo storili zategadel, da smo izpolnili svojo dolžnost. Pokazati smo morali sedaj ob priliki »Leginega* zborovanja zopet, kako bi bilo lahko na našem šolskem polju v Gorici in kako ni. Pisali smo resnico. Kdor je kriv, naj se spreobrne. Naša javnost pa naj zopet malce razmišlja o tem. Plemenitaši v matrikah Vojvodine Kranjske. Gospod Schiviz pl. Schivizhoffen je izdal lani obširno knjigo, v kateri je navedel plemenitaše iz matrik pokne-žene grofije Goriško-Gradiščanske. S to knjigo smo se bavili obširneje ter posneli iz nje premnogo priimkov, ki so očitno kazali, da so bili nositelji istih slovenskega plemena. V kakem slučaju se je zdelo temu ali onemu kazanje na slovenski izvor malce pretirano, aH na sploh rečeno: konstatovalo so jo, da pretežna večina plemenitašev v naši deželi jo slovanskega rodu. Letos piše g. Schiviz pl. Schivizhoffen jodnako knjigo o Vojvodini Kranjski v nemškem jeziku z naslovom: Der Adel in den Matriken des Herzog-thums Krain. Tudi v tej knjigi se nahaja vse polno pristnih slovanskih priimkov, ki so pa zasukani po večini po nemško, kakor so jih sukali pri nas po laško, če so pregleduje knjigo, se zapazi poleg toga hitro voliko število imen iz grofijo Goriško-Gradiščanske, ki zvenijo seveda po laško ali so brez dvoma slovenskega izvira... Za danos hočemo navesti lo na sploh nekaj priimkov kranjskih plemenitašev, ki so brez dvoma slovenski. Na primer: Bi se k h, (Božek, Bezeg). B o h o r i t s c h — Bohorič. Cr o ba t h — Hrovat. Gre gori a nz — Gregorijanec. t J a n o s eh i t z — Janežič. J e 1 lo u s c h o g g — Jelovšek. Kattschitsch — Kačič. N e m i z h o f f e n -— Nemec. Q u a 1 i z z a — Hvalica. Schidanitz — Zidanic. Wudigna — Budihna. S o n z e — Sobice. Sumerecker — Smrekar. Shivizhoffen — Živec. P1 a u z ho f f e n — Plaveč. Knesshoffen — Knez. Res h en von Reshenfeld, Režen- Eržen. Bonaz za — Bonač? Oster ročk — Ostrog ? F1 a c h e n f e 1 d — Flach (Vlah.) Schemerl — Šemrl (Šemrov.) (Pride še.) (¦Jrof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Toda kljub temu general lahko odide prosto, popolnoma prosto. Domov se ni vrnil. Kaj hočeš, dragi moj V Od nas je odšel; je pač zašel, to je vse. Umor! Resnično, Villefort, kot namestnik kraljevega prokuratorja si me izenadil, da vtemeljuješ tožbo s tako nezadostnimi dokazi! Če si dal ti kot rojalist kdaj usmrtiti katerega mojih, ali mi je padlo kdaj v glavo, da bi ti rekel: ,Sin moj, ti si zagrešil umor'/' Ne. ampak rekel sem: ,Prav gospod, bojevali ste se zmagonosno; jutri se vam povrne/ " „Toda, oče, bodite previdni, kajti kadar napoči naš dan, hode naše povračilo strašno." ,.Xe razumem te.4* .,Vi upate, da vnovič posadite na prestol uzurpatorja'.-" ,,Gotovo." ..Molite se, oče; uiti deset milj od obali ne prodre v notranjo Francijo, ne da bi ga zasledovali, preganjali in zajeli kakor divjo žival." „Moj ljubi prijatelj, cesar je ta hip na potu v Grenoble; dne 10. ali 12. marca bode v l.vonu, 20. ali 2">. v Parisu." ..Ljudstvo se dvigne"... „Da mu pohiti naproti in ga sprejme z odprtimi rokami." „Njegovo spremstvo šteje samo nekaj Jjudij, in v. orožjem v roki se mu stopi nasproti." ..Vojaštvo ga kakor v triumlu spremi v glavno mesto. Resnično, moj ljubi Gerard, ti si še popoln otrok; meniš, dasi poučen o razmerah izborno, ker ti je tri ali štiri dni po izkr eanju povedal telegraf: ,l"zurpator je priplul z nekaj možmi pred Canius in se izkrcal. Zasledujejo ga/ Toda kje je in kaj počne V <) tem ne veste ničesar. Za petami so mu, to je vse, kar veste. In tako mu bodo za petami do Parisa, ne da bi počila puška." ..Grenoble in Lyon sta zvesti mesti, ki se mu vpreta z vso odločnostjo." ,,Grenolbe mu odpre navdušeno svoja vrata; ves Lyon mu pohiti naproti. Verjemi mi, poučeni smo tako dobro kakor ti, in naša policija je poučena boljše kakor vaša. Ali hočeš, da ti dokažem V Hotel si mi prikriti svoje potovanje, toda izvedel sem za tvoj prihod četrt ure pozneje, kakor si prišel v mesto. Svoj naslov si povedal sami, svojemu postiljonu, in vendar, jaz sem vedel zanj; dokaz za to je, da sem \ivv^\ k tebi v hipu, ko si hotel sesti k mizi. Pozvoni torej lu daj prinesti še za jednega: jedla bodeva skupaj." ,,Res," odvrne Villefort in se začudeno ozre v svojega očeta, ..res, videti ste dobro poučeni." „Kj, moj Rog! Stvar je zelo priprosta: vi, ki hnate zdaj v rokah oblast, imate sredstva, katera nudi denar; mi, ki upamo, da dosežemo oblast za bodočnost, imamo sredstva, ki jih nudi udanost. »Udanost?" pravi Villefort smehljaje. „Da, udanost, tako so imenuje z. dostojnim izrazom upajoča častihlepnost." In Villefortov oče hoče pozvoniti sam, da pokliče slugo, ki ga ni poklical njegov sin. Villefort ga prime ga roko. ,,Čujte oče," pravi mladi mož, „še jedno besedo!" .Govori!" „l)asi je kraljeva policija tako slaba, ji je vendar znano nekaj strašnega." s „Kai V" „< >pis človeka, ki je bil pri generalu Quesnel« ono jutro, ko je potem general izginil."' „Ah, to ve ona, ta dobra policija? In kakšen je bil ta človek V" „Ilujavega obraza, s črnimi lasmi, zalizd in črnimi očmi; na sebi je imel modro suknjo, zapeto do zadnjega gumba; na prsih trak Častne Legije, klobuk z velikimi krajci." „Kj, ej, ona ve tov" pravi Noirtier. „In zakaj ni prijela tega moža V" „Ker ga je izgubila včeraj ali predvčeraniem na oglu ulice Coz-Heron iz očij." „Ali ti nisem rekel, da vaša policija ni vrtalna ničesar V" „Da, toda vsak kip ga .ahko zopet najde." ,.Da," pravi Noirtier, „oziraje se brezskrbno okoli sebe, „če bi tega moža ne bil nihče svaril. Toda to se je zgodilo, in en," pristavi smehljaje, „izpremeni svoj obraz in srojo nošo." Pri teh besedah vstane, sleče suknjo in ovratnico, stopi k mizi, na kateri je ležalo vse, kar je rabil njegov sin za toaleto, vzame britev, si namaže obraz z milom in si pobrije zalizce, ki so bili policiji tako dobrodošel znak. Villefort opazuje njegovo početje s strahom, ki ni bil brez občudovanja. Pobrivši si zalizce, si počeše Noirtier svoje lase na drugo stran. Mesto svoje črne ovratnice si vzame pisano, ki jo najde v Villefortovem popotnem ,kovčegu; svojo modro, do vrha zapeto suknjo zamenja z izrezano, kostanjasto barvano, sinovo, si pomeri pred ogledalom njegov klobuk, pokaže nad to izpre- Občni zbor »Slovenskega bralnega in podpornega društva" v Gorici dnL 16. aprila 1905. Predsednik je pred določeno nro pismeno prijavil, da se vsled bolezni no more udeležiti občnega zbora. Nadomestoval ga je najstarejši odbornik g. Andrej Duša, ki je navzoče pozdravil ter jim pojasnil, da se na 2./4. 05. sklicani občni zbor vsled premale udeležbe ni mogel vršiti. Pričenši z dnevnim redom, je pozval tajnika B\ Gilčverta, da poroča o odborovem delovanju. Pozvani poročal je tako-le: Slavni občni zbor! — Zopet zaključujemo, društveno leto, ki je izginilo v morje večnosti. Ž njim preminuli so nekateri društveniki, ki so še lansko leto z nami zborovali. Delokrog našega društva je obširen. Društvo ne nudi društve-niku samo razvedrila s prirejanjem veselic in izobraževanja s primernim berilom; isto skrbi za društvenika tudi v bolezni; daja mu podporo, zdravniško pomoč in ko ga je smrtni angelj iztrgal iz naše srede, izkažejo mu društveniki še zadnjo čast, ko ga sprejmejo z zastavo k pokoju. Nenavadna zima, kakoršne na Primorskem še ne pomnimo, obračala je nase vedno večjo pozornost. Hipen preobrat elementarnih sil in naraščajoči mraz je imel za posledico, da so nepripravljeni prebivalci številno oboleli in se je bilo bati prave epidemije. Nenormalno zdravniško stanje napram drugim letom občutilo je tudi naše društvo. Bolnih je bilo 128 vdov, vsi skupaj 2637 dni ter so prejeli 2642 K 05 v na podporah in 163 K 82 v na bolniških troških. Za 44 domačih ndov odpade podpor na 1001 dan znesek K • K 05 vin. ter bolniški stroški 55 K 47 v; za 48 zunajnih bolnikov pa odpade podpor na 1636 dni znesek 1618 K in bolniški stroški 107 K 85 v. Od domačih so se zdravili 3, od zunanjih 5 v bolnišnici; umrla sta 2 domača, 3 zunanji; domače smo spremili k pokoju z društveno zastavo. Toliko glede te strani našega društva. Na obče pa moram priznati, da je društvo vsestransko napredovalo. Gmotne vspehe kmalu izvemo, število tačasnih udov pa nam kaže, da je zanimanje za društvo povodno, društveni delokrog obsežen. Odbor se je bil konstituiral, kakor že znano. Poverjeništvoje sprejel rado-voKno blagajničar g. Hrovatin ter v najlepšem redu zbiral doneske. — Ker je ta posel opravljal brezplačno in si je od strani odbora tudi v internem uzornem poslovanju stekel za društvo mnogo zaslug, izrekam mu za vr« srčna hvala. Kot društveni zdravnik posloval je tudi v tem letu g. dr. Aleksij Rojic v občo zado-voljnost. — Njegovim namestnikom je bil imenovan g. dr. A. Brecelj. Njima, kakor tudi gg, razsodnikom in pregledovalcem r§Čunov, ki niso zanemarjali prevzetih dolžnosti, izrekam istotako zahvalo. Odbor je reševal društvene zadeve, sprejemal nove člane ter brisal odišle v mesečnih sejah. Z zastavo se je udeležilo naše društvo poleg drugih goriških dru- štev razvitja zastave »pevskega .društva v Brjih," ki se je vršilo dne 5./6. 04L- v Ka-sovljah. Bavnotako je prisostvovalo korpora-tivno pri velikem narodnem slavlju dne 12./6.04. v Velodromu, ko se je tam razvila prekrasna zastava „Gor. Sokola". Dne 2./2. 05. je priredilo društvo ples v krasni dvorani „Trg. doma", ki je vspel sijajno; ne le, da so se društveniki ob blesku električne razsvetljave v moderni dvorani kar najbolje počutili, temveč v gmotnem obziru, odračunajoč velike stroške, je bil vspeh nad pričakovanje, ker je ostalo čistih še 122 K 82 vi Ta rezultat pobija vsa sumničenja proti odboru od strani nekaterih udov, ki so vrh tega vpisani v katoliškem društvu, — in so ruvali proti prireditvi plesa v ;,Trg. domu". Društvo je štelo začetkom leta; 173 podporničarjev domačih, 18 podpirateljev, 42 bralničarjev in 220 zunajnih (Solkancev). Mej letom se je vpisalo: 52 podporničarjev domačih, 9 bralničarjev, 30 zunanjih podporničarjev. Izbrisalo pa se je med letom: 52 podporničarjev domačih; 34 podporničarjev zunanjih; 2 bralničarja. Torej je ostalo koncem leta: 170 podporničarjev domačih (163 mož, 7 žensk), 218 podporničarjev zunanjih, 18 podpirateljev, 47 bralničarjev. Društvenikom bilo je na razpolago 21 časnikov vseh treh jezikov poljubne snovi ter društvena knjižnica, ki je razposojala poučljive knjige ob nedeljah od 11. do 12. ure raznim članom, ki so pridno segali po koristnem berilu. Tudi v gmotnem obziru je društvo napredovalo. — Pomnožil se je upravni zalog za 407 K 75 v in domači bolniški za 384 K 30 v. Zunanji zalog, t. j. v Solkanu, pa se jevkljub občnemu napredku znižal za 70 K 73 v; to pa ne vsled krivde tačasnega odbora, marveč je to posledica zavoženega poslovanja pod prejšnjim predsednikom g. kaplanom Dermastio, ki raznih troškov ni sprejel v račun za leto 1903. in je te ne-krite račune moral poravnati sedanji- odbor. Naglašam, daje sedaj edina naša podružnica v Solkanu po premembi predsednika po dolgotrajnem trudu došla v pravi tir, ter posluje v prid delavcev, delodajalcev in našo zado-voljnost. Povsem zadovoljen bi končaval današnje poročilo, ako bi se bilo odboru posrečilo zadostiti nalogu lanskega obč. zbora ter spraviti zadevo z bivšo Mirensko podružnico iz sveta. Že na lanskem občnem zboru se je obširno debatiralo o tej zadevi, ki se vleče po naših zapiskih kot morska kača. Vzroki bodo v glavnem ti: I. Mirenska podružnica i°. neredno poslovala in konečno poslovanje vsem ustavila. — Z jedne strani delavci iiiiu hoteli več plačevati, z druge strani so delodajalci, ki so pisani na pogodbi 16./3. 1899., vsako garancijo odklonili. — V očigled temu dejstvu našemu društvu ni drugega prestajalo, nego vse mirenske člane izbrisati, da ne bi naše društvo došlo v škodo, ker ni bilo več garantov. H. Društvo je bilo v to prisiljeno in vrhu tega povsem opravičeno, ker si je izbris_ udov v poljubnem času pridržalo v točki 8, pogodbe 16./3. 1899. m. Glavno, za kar se gre, je, da je pogodba od 16./3. 1899. tako nesrečno štilizirana, da nima v zakonu nlkake zaslombe. -- Prevzete dolžnosti in pogoji so popolnoma proti smislu društvenih pravil in je tako pogodbo smatrati neveljavnim. V tem smislu je tudi lanski občni zbor pretre-soval zadevo mirenske podružnice ter prišel do zaključka, da je treba premoženje izterjati. Sprejet je bil z večino glasov predlog, glaseč se: „Občni zbor pooblasti novi odbor z izrecnim naročilom, naj izterja premoženje raz-puščene mirenske podružnice po zadnjem računskem izkazu ter je naloži k rezervnemu fondu.'' Vršeč to nalogo, spravil sem to zadevo večkrat na dnevni red. (Na to je tajnik obširno razložil vso zgodovino z Mirensko podružnico, ter vse, kar se je sklepalo ...in storilo v .tej... stvari.) Na koncu pravi: Ker pa zadružni zakon določa, da se ima društveno premoženje kakega razpušče-nega pravilno ustanovljenega društva, — ako ni drugih določil — oddati enakemu društvu, če se je tako v okolišu osnovalo; ne imel bi odbor nič proti temu, ako se premoženje raz-puščene podružnice prepusti novo ustanovljenemu podp. društvu v Mirnu, pod pogojem, da v to politične oblasti dovolijo. -- Vsled teh novo nastalih okoliščin se sklep lanskega občnega zbora ni izvršil.-— Danes pa lahko odločimo, kakor sem ravno omenil ter dvignemo prejšnji sklep, ali pa tudi vstrajamo pri storjenem sklepu, ter dosežemo odločbo sodne ali politične oblasti. Navzoči zborovalci, ki so pazno sledili obširnemu poročilu, so na poziv soglasno odobrili tajniško poročilo ter še posebej postopanje odbora v zadevi bivšo »Mirenske podružnice«. K 2. in 3. točki dnevnega reda je poročal blagajnik g. Josip Hrovatin. Iz njegovega poročila je posneti, da je bilo dohodkov za skupni račun upravnega zaloga in domačega bolniškega zaloga za leto 1904. skupaj 860 K 60 v iu ravno toliko troškov za časopisje, najemščino prostorov, plačo društvenemu uradniku itd. Račun upravnega zaloga iznašal je na dohodkih 860 K 90 v in ravnotoliko na izdatkih. Upravni zalog ima v blag. gotovine 249 K 05 v, naložene glavnice 5.400 K, izterljivih zastankov 10 K 40 v, vrednost inventarja 200 K, skupaj 5.859 K 45 v, kar tvori sedanji rezervni zalog. Dohodki domačega bolniškega zaloga iznašali so 2.818 K 81 v in ravno toliko troški. Aktiva domačega boln. zaloga iznašajo v gotovi^5 158 K 55 v, naložena glavnica 5.25° ^, izterljivi zaostanki 47 K 72 v, vrednost inventarja 347 K, skupaj 5.803 K 27 v, kar tvori sedajni rezervni zalog. Poročilo se je. odobrilo. Pri 4. točki debatiralo se je o premoženju bivše mirenske podružnice. Sprejet je bil jednoglasno predlog g. dr. Turne, glaseč se: Preostanek premoženja bivše Mirenske podružnice po sklepu računa prepusti se od strani našega društva novoustanovljenemu delavskemu podpornemu dru- štvu v Mimu pod pogojem, da v to politična oblast privoli. Na to se je prišlo k zadnji točki. S vsklikom izvoljen je bil ta-le odbor: Predsednikom: Josip Rovan, odborniki: Breščak Anton, Bajec Alojzij, Cotič Peter, Duša Andrej, Gilčvert Dragotin, Kavčič Ivan, Klavžar Anton, Krušič Anton, Kutin Josip, Meljavec Ivan. Namestniki: Kravos Ivan, Molek Josip, Roječ Viktor. Pregledovalci računov: Kopač Andrej, Oblak dr. Fran, Prinčič Karol. Razsodniki: Ferfila Franjo, Jakončič Anton, Mušič Josip, Žagar Ferdo, Seidl Ferdinand. Domače in razne novice. Ljudska knjižnica »Narodne prosveten — Naznanja se, da je odbor „ Narodne prosvete" v svoji zadnji seji sklenil preložiti uradne ure za kposojevauje knjig in sprejemanje vrnjenih knjig namesto, kakor dosedaj v ponedeljkih iu četrtkih, na s ; e d o in soboto vsakega tedna o d G—7'/, popoldne. Ta novi ml stopi v veljavo z dnem 2 0. t. m., to je prvo sredo po Veliki noči. — Odbor. „Narodna prosveta" v Gorici priredi v nedeljo dne 30. t. m. (ne 29., kakor je bilo zadnjič pomotoma naznanjeno) v „Trgovskem domu" dramatično predstavo. — Uprizori so slovita igra „Pri belem ko nj ičk u" (Spisala O. IHumenthal in (i. Nadelburg), ki se je samo na Dunaju igrala nad 400 krat. — Začetek točno ob 8. uri. Mej igro se ne bo smelo prihajati na sedeže. Dame naj blagovolijo klob u ko odložiti v garde-r o b i. Vse natančneje povedo lepaki. - - Posebna vabilu se ne razpošiljajo. Imenovanje v finančni stroki, — c. kr. finančno ravnateljstvo jo imenovalo carinskega blagajnika Josipa Hartmana visim kontrolorjem v solnemu uradu, carinskega uradnika Teodorja Seitza carinskim blagajnikom, tov carinska blagajnika Knsimirja Chorsicha in Frana T o r o s a višima carinskima oti-cijaloma. Osebne vesti. — Sodnijski pristav dr. O. Cumar je premeščen iz Sežane v Trst. v Sežano pa pride sodnijski pristav dr. Pia. otto u Pirana. Ustanove In učnine za rokodelske učence. Finančno ministerstvo je razpisalo več ustanov in učnin za rokodelske učence na račun zaklada iz dohodarstvenih kazni. Pravico, prositi za tako ustanovo, imajo vsi službujoči in vmirovljeni uradniki finančne straže in finančni stražniki, potem uradniki dohodarstvenih uradov, ki so najmenj 5 let pri finančni straži služili in so bih trajno sprejeti, kakor tudi njih vdove in otroci. ; Prošnje se morejo vložiti najkasneje do l.1 majnika t. 1. pri tukajšnjem finančnem nad-zorništvu, kjer prosilci dobe tudi navodila. (Dalje u prilogi.) I strahu in tesnobe, ki se polastita srca človekovega, ko prvič zadovolji svoje častihlepje. XIII. Sio dnij. Gospod Noirtier je bil dober prerok, in stvari so se vršile hitro, kakor je rekel. Vsakdo pozna ta povratek z otoka Elbe, to nenavadno, čudovito podjetje, ki je brez primere v preteklosti in ostane skoro gotovo brez posnemanja v bodočnosti. Ludovik XVIII. se je upiral tako silnemu vdarcu le slabo; njegovo malo zaupanje do ljudij mu je vzelo tudi zaupanje v dogodke. Kraljestvo ali boljše monarhija, komaj zopet ustanovljena po njem, se je majala na negotovi podlagi, in je-den sam sunek cesarjev je porušil to celo stavbi, ustavljeno iz starih predsodkov in novih nazorov. Villefort torej ni imel od svojega kralja nič drugega, kakor hvaležnost, ki mu je bila za trenotek brez koristi in celo nevarna, in oni častniški križec Častne Legije, katerega v svoji previdnosti ni pokazal, dasi je skrbel gospod de Blacas po kraljevem naročilu za potrebni patent. Napoleon bi bil Villeforta gotovo odstavil, da ni bil njegov pokrovitelj Noirtier, ki je bil deloma zaradi nevarnosti], ki jim je kljuboval, deloma zaradi svojih zaslug na dvoru stoterih dnij jedna najnplivnejših oseb. Tako je varoval girondist iz leta 1793. in senator iz leta 1806., kakor je prerokoval sam, njega, ki je skrbel pred nekaj dnevi za njegovo varnost. Tekom te kratke dobe drugega cesarstva, katerega bližajoči se konec je bilo možno videti že naprej, se je omejila vsa Villefortova moč na to, da bi za vedno prikril skrivnost, katero je Dantes skoro izdal. Kraljev prokurator je bil odstavljen, ker so ga obdolžili prevelike hladnosti napram cesarju. Komaj je doseglo cesarstvo vnovič svojo moč, to se pravi, komaj se je nastanil Napoleon v Tuilerijah, katere je zapustil membo svoje zadovoljstvo in zavihti mesto palice, katero je prinesel s seboj, majhno, drobno palico Villefortovo, ki je nadevala hoji mladega moža vznesenost, po kateri se je odlikoval. „Torej," pravi, ko se preobleče in obrne k svojemu za-čudnemu sinu, „ali meniš, da me zdaj policija spozna ?" „Ne, oče," zajeclja Villefort; „vsaj upam, da ne." „Zdaj, moj ljubi Gerard," nadaljuje Noirtier, „zdaj prepuščam te predmete, ki sem jih odloži],, tvoji previdnosti." „0, bodite brez skrbi, oče," pravi Villefort. ;,Da, da, zdaj sem sam mnenja, da imaš prav in si mi najbrže rešil življenje; toda bodi brez skrbi, to uslugo ti že še povrnem." Villefort zmaje z glavo. „Ti še nisi prepričan?" „Vsaj upao, da se motite." „Ali bodeš še kaj govoril s kraljem?" | „Morda." „Ali hočeš veljati v njegovih očeh za preroka?" „Preroki nesreče pri dvoru niso dobrodošli, oče moj." „Da, toda pride čas, ko se jim mora dati prav; in misli: si, da pride čas druge restavracije: tedaj bodeš veljal za veli-1 kega moža." j „In kaj naj rečem kralju?" j „Reci mu sledeče: „sire, varajo vas glede razpoloženja Francije, mnenja mest in duha v armadi. Njega, katerega na-zivate v Parisu korziškega volka, ki se zove v Neversu še uzurpator, njega imenujejo v Lyonu že Bonaparte in v Grenobleu cesar. Vi menite, da ga zasledujejo, preganjajo in da on beži: on prodira, hitro in odločno kakor orel, katerega donaša nazaj; število njegovih vojakov, o katerih se nam je reklo, da so utrjeni in nevoljni, da ali umirajo lakote, ali pa poskušajo ubežati, se množi od minute do minute, kakor se množi število snežink okoli deroče lavine. Bežite, prepustite Francijo njenemu resrdčnemu gospodu, njemu, kateri si jo je osvojil. Bežite, sire; ne morda, ker ste v nevarnosti: vaš nasprotnik je dovolj močan, da vas pomilosti, — ampak ker bi bilo za potomca svetega Ludovika sramotno, da bi bil dolžan hvaležnost za svoje življenje možu od Arcola, Marenga in Austerlitza." To mu reci, Gerard. AH pa boljše, ne reci mu nič, ne izdaj svojega potovanja, ne bahaj se s tem, kar si storil, in ne pravi, da si bil v Parisu; vzemi si posebno pošto, pobiti nazaj v Marseille, če moreš, še hitreje, kakor si prišel sem, vtihotapi se v mesto ponoči in skozi stranska vrata v svojo hišo, v kateri ostani skrit, tiho in lepo ponižno. Čuvaj se zlasti vsakega nasilstva; kajti prisegam ti, da bodemo nastopali to pot odločno in kot ljudje, ki poznajo svoje sovražnike. Pojdi, sin moj, pojdi, moj ljubi Gerard, in s pomočjo te pokorščine napram očetovemu povelju, ali če imaš rajše, s tem, da ubogaš prijateljev nasvet, te ohranimo na tvojem mestu. To ti zagotovi sredstva," pravi Noirtier smehljaje, „da me rešiš drugič, če politična sreča vnovič dvigne tebe in mene poniža. Z Bogom, moj ljubi Gerard; ko prideš prihodnjič v Pariš, se nastani pri meni." In po teh besedah odide Noirtier z mirom, ki ga ni zapustil niti trenotek tekom tega celega kočljivega pogovora. Villefort skoči bled in vznemirjen k oknu, dvigne nekoliko zaveso in vidi, kako odkoraka, mirno in predrzno, med možmi precej sumljive zunanjosti, ki so stali na cestnih oglih in prišli morda, da zapro moža s črnimi zalizci, modro suknjo in širokokrajnim klobukom. Villefort ostane nepremično pri oknu, dokler ne izgine njegov oče za oglom ulice Bnssy. Nato pograbi predmete, ka-tore je pustil ta pri njem, spravi črno ovratnico in modro suknjo na dno svojega kovčega, zmečka klobuk, da izgubi svojo pravo obliko, ter ga potisne v kot nekega predala, zlomi palico in jo vrže v peč, pokrije popotno čepico, pokliče svojega komornika, kateremu prepove vsa vprašanja, ki so mu bila na jeziku, poravna pri gospodarju svoj račun, skoči v svoj že čakajoči voz, izve v Lyonu, da je Bonaparte že v Grenobleu, ter dospe v Marseille, razburjajoče vedno bolj in bolj, kakor žrtev Priloga „8o<*e" št. 32. z dne U. aprila I9B5. Tudi pri vsakem odeelku finančne straže se dobi poučilo. -- C. kr. finančni višji nadzornik. Radodaren donesek. — Na kosilu starašin- stva kojščanske županije dne 18. t. in. se je nabralo K 10-20 za „Šolski dom" in „družbo Sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. Akademično ferijalno društvo „AdriJa" naznanja, da priredi v sredo dne 26, t. m. ob 8. uri zvečer društveni sestanek ' v Vdbi* zravdir*-j kegljišča „pri zlatem jelenu". Vabijo seivsi redni člani, starešine, podporniki in ustanov-niki, da se tega sestanka udeleže polnošte-vihio. Gostje dobrodošli! Volilne liste za bližnje volitve v goriški*j mestni zastop so razpostavljene na magistratu v statistično-anagrafičneni uradu na pogled od 17. t. m. skozi 4 tedne od 9. dop. do 12. ter od 8. do 0. pop. Reklamacije je vlagati tekom 8 duij po 8. maju t. 1. Bivši župan Reja iz Kozane pred sodnijo. ~- Dne 12. febr. t. 1, se jo vračal g. Lkolaris iz Vipolž v družbi gg. Viucenca Jasniča, podžupana, Fran Školarisa, obč. svetovalca, in Iv. Rizaja, vsi iz Vipolž, domov od zaupnega shoda briških županov in podžupanov v Šmart-liem. Ko dospeta po skladovni cesti poleg Ant. Itejeve hiše (kakih 20 korakov od hiše), sta priskočila 2 psa iz Itejeve hiše nasproti pasantom z vso silo. Eden psov je zgrabil za suknjo Frana Školarisa, drugi pa sili pod noge Ant. Skolnristi; ker ta ni imel drugega primernega predmeta v rokah, da bi se postavil v bran psu, jo prejel za samokres ter vstrelil z namenom, odgnati psa od sebe, v tla na, cesto omenjenih 20 korakov od hiše It. Na to priskoči Hej a iz hiše ter osorno vpraša, kdo je streljal. Školaris mu odgovori: jaz, in reče: zakaj ne privežete psov na verige, da ne bodo mimo-idočim po cesti v nevarnost in strah. Reja na to priskoči k Školarisu in ga jame suvati ter zmerjati z žaljivimi besedami. Iz tega je nastala tožba, kajti Iteja je šel tožit kicolarisa radi zavratnega napada! Ta „zavratni napad" je seveda spuhtel *v zrak, dasi je prinesel Iteja celo svinec s seboj, s katerim bi se bilo streljalo nanj! G. Skolaris je bil pred okrožno sodnijo v soboto popolnoma oproščen obtožbe — Reja je bil pa pred okrajno kaznovan poprej radi žaljenja časti! — Za take tožbe je pokazal pot dr. Gregorčič z znanim svojim „strahom" ! Posipanje cest se vrši tako nerodno in tako brez vsakega: reda, da so pritožbe obče. Vozniki preklinjajo ter se pritožujejo, da kaj takega, kakor je marsikje pri nas s posipanjem, se ne vidi nikjeri drugodi. Po starem so morali posipati 50 cm na široko, in je bil vedno tir za vozove, sedaj pa se posipa kar na slepo, kamor pade kamenje, pa kakšno! Če je nastala kaka luknja na cesti, je bil blizu grušč, da se je zasula, sedaj ni nič. Cesta na Ajdovščino je za voznike — kakor se nam poroča — posebno huda. Težko je voziti, živina trpi, vozovi se kvarijo in ne pride se z lepa z mesta. Neki voznik, ki je vozil že po cestah od Bosne do Švice, od Istre do Dunaja, je izjavil, da takega posipanja še ni videl ter vsled tega šo ni vozil po tako slabi in nerodni cesti, kakor je omenjena. Pritožujejo se tudi, da je pot od železniške postaje do tovarne užigalic strašno slaba. Kdor je poklican, naj napravi red! K VI. shodu slovanskih časnikarjev v Voioskem- Opatiji dne 14., 15. in 16. maja se je.pri* ; Igl^ilo^t^iepufia^n^-jp^^natno, jejstevilo Poljakov in Rusov; tudi Jugoslovani bodo številno zastopani.. Na shodu se bodo razpravljala zlasti stanovska vprašanja. Priglase sprejema še do 30. t. m. „Osrednja zveza v .Pragi'^ 15 K pristopnine s e plača g. Jos. Kuffnerju, uredniku „Narodnih Listov" v Pragi. Udeleženci naj pridejo na postajo Ma-tulje v soboto ob 9. uri 42 m. zvečer, ker bodo tam čakali vozovi, ki odvedejo udeležence v »Narodni dom" v Voloskem, kjer bodo oddane legitimacije in se odkažejo stanovanja. Na kolodvoru pozdravi udeležence zastopstvo občinskega sveta kastavskega. Priporoča se gospodom in damam, da prineso s seboj salonsko obleko. - Ko se vrnejo časnikarji zvečer iz Senja, jih v Opatiji pozdravi krasni umetni ogenj. Na vprašanja odgovarja g. Fr. Ilovorka v Pragi, Žitna ul. 21. G. županu v Št. Andrežu: g. župan je bil napisal zadnjič nekaj „ni-resov" in „res-ov" za ,.Sočo", za ut.iazano „Sočo", kakor bi rele! on. Trdil je, da ni res, da se je hotelo ''/bacniti nekoga iz društva za zavarovanje goveje živine — ali mu pa povemo, da se je res mislilo, in še županov brat se je ustil, da izključijo P>. Izključiti ga pa seveda niso mogli, ker ni član; namreč stvar je taka: omenjeni je plačal ter zahteval, da se prepiše zavarovanje nanj, ali društvo ima tak red, da prepisa ni izvršilo! Seveda potem ga niso mogli izključiti!! Da so prišli na to, da prepis ni izvršen, je bilo treba izrednega občnega zbora! Le ne tajti resnice, g. župane! G. župan je blagovoli) res imenovati „Sočo" umazano, pa če še tako taji. Za to so tudi priče, ki prisežejo. Kar se tiče laškega petja, naj blagovoli g. župan nemudoma povedati imena vseh tistih, ki se drznejo laški peti, pa so vpisani v društvu! Naj pove to nam, ali pa g. predsedniku društva. Ukrene se, kar potreba. Torej na dan ! Le ne popravkovati tako nerodno, g. župan! Vse, kar je prav —- najljubša mora biti vsakemu pa resnica! V ostalem pa brez zamere in dober tek k Velikonočnim »lilijam!" — Dva prasca sta crknila županu v ^t. Andrežu. — Upamo, da d;i dobro razkužiti svoje hleve! Bralno in pevsko društvo v Št, Andrežu je dobilo obilo knjig, čedno vezanih. Knjige morejo dobivati društveniki od prve nedelje po Veliki-noči naprej vsako nedeljo ob 1. uri pop. Knjige se morajo vrniti tekom 14 dnij dru- štvu. Dokler se ne izplačajo knjige, bodo plačevali društveniki malo pristojbino, ki se še določi. To je pač znamenje, da je 'vodstvo društva v dobrih rokah ter da res deluje za po-vzdigo društva in izobraževanje njega. udov. Okrajna posojilnica v Kanalu, reg. zadruga z neom. zavezo, bo imela dne 7. maja ob 3. popoldne v občinski dvorani v Kanalu svoj redni občni zbor. Dnevni red bo pj>, pravilih zadruge. K obilni vdeležbi uljudno vabf— odbor. Poskusen SamomO«'. — V gostilni „Pero d' oro* na Studencu v Gorici se je hotel usmrtiti 41 letni Jos. Helard, ker je brez posla. Primešal je vinu strupa. Ali ker je bolnišnica blizu, so mu tam hitro spraliželodec, in tako je upati, da ga rešijo, Revež ima družino, pa ga je baje beda privedla do takega obupnega koraka. Konec pekovskega štrajka, -- Odbor za strajk je izdal proglas, da je strajk končan, ker 2 tretjini delavcev dela pod novimi pogoji; proglaša se bojkot vsem onim pekarijam, ki niso hotele sprejeti delavskih pogojev. Pol Ušesa mu je Odtrgal. ~ Kakor poročajo iz Ogleja, so se furlanski fantiči pretepali v Belvedere, baje kar tako za šalo. Seveda so bili natrkani. Pri tem pa je pograbil eden njih drugega preveč za uho ter mu ga odtrgal pol. Pretepli SO Fr. in Val. Marvin ter A. I)e-benjak 201etnega Franca Figla iz Staregore. Pri policiji je naznanil, da so ga omenjeni trije prijeli, tepli in osuvali ter vrgli v vodo. Aretirali SO okoli 37 let staro Terezo Jane iz postojinskega okraja, ker se je klatila tukaj okoli, dasi je bila že izgnana. Ribiči pred SOdnIjO. - Brata Angelj in Ivan Pahorič, ribiča v Tržiču, sta bila obtožena, da sta ukradla mreže za ribji lov v Porto Rosega, in sicer na škodo Ford. Fachinettija. V obtožbo so pritegnili tudi očeta Pahoriča. Cela družina jio revna. Ivan Pahorič je hotel vzeti vso krivdo nfi« \ rekoč, da je on sam vzel mreže, Angelj in oče pa sta trdila, da nista nič v zvezi s tatvino glede mrež. Pravila sta, da je prišel Ivan domov z mrežami ter rekel, da jih je našel. Sodnija pa ni bila tega mnenja, marveč je obsodila vse tri. Angelj je bil obsojen že večkrat radi tatvine, zato je dobil 3 mesece težko ječe s postom na mesec, Ivan dva meseca težke ječe, oče Celeste pa 1 mesec navadnega zapora. Predor v Karavankah. — če ne bo kakih nepričakovanih zaprek, bo prebit karavanski predor, kakor poroča .jEisenbahublatt", v drugi polovici meseca maja. Strajk v Eulambijevi tovarni v Gradišču ob Soči je končan. Delavci so prišli nazaj na delo — ne da bi bili kaj dosegli. Strajk je trajal 12 dnij, italijanski vohun! v naših deželah. — iz Senožeč pišejo „Ed.u: Minolo nedeljo je prišel semkaj neznan eleganten gospod, ki je govoril zgolj italijanski. Ogledal si je naš trg ter šel naposled v grad kneza Porcia, kjer je zahteval od oskrbnika, naj mu izkaže grajske posebnosti. Zatrjeval je tudi, da je sorodnik samega kneza Porcia, kar pa se mu seveda ni verjelo. Ker se je elegantni gospod z zlatimi naočniki zdel sumljiv, so ga orožniki zaprli. Drugi dan ga je' sodišče zaslišalo in odredilo, da so orožniki moža takoj odgnali v Ljub-I Ijauo dež. sodišču na razpolago. Ker je imel pri sebi 400 frankov, se ne ve, kakšne namene je imel ta laški gospod. Sicer se že razjasni. I z P u 1 e pa poročajo, da so dne 17. t. m. ljudje, ki so šli proti Siani, videli, kako je neki orožnik gnal v zapore dva gospoda, katerih vnanjost je ovajala, da sta Italijana. Pozneje se je doznalo, da-sta to sinova Italije, te velike prijateljice naši Avstriji in da sta se „zabavala" s tem, da sta fotografirala utrdbo sv. Danijela in polje altursko. Naročba v tuzemstvu Izhajajočih časopisov potom poŠte. - Od zdaj naprej bodo sprejemali vsi poštni uradi naročbe na časopise, ki izhajajo v tuzemstvu, proti plačilu posredovalnine 10 vin. Tuzemske časopise, na katere je možno naročati s posredovanjem pošte, razvideti je iz časniške liste, ki se nahaja na vsakem poštnem uradu. Sodelovanje poŠte se omejuje v tem poslu samo na to, da pošilja uredništvu naročenega časopisa naročbe in od naročnikov plačane naročnine. — Poštna uprava jamči radi tega za vplačano naročnino v isti meri, kakor za zneske, ki se vplačujejo na poštne nakaznice, nikakor pa ne jamči za točno izvršitev naročbe, za obveznosti in dolžnosti izdajatelja itd. S parnika padel v morje. — z malim paral. kom „I5elvedere" se je peljalo dne 17. t. m. več pasažirjov v Gradež. Ker je bil hud veter, so šli pod krov, le zidar F. Aviau iz Ajella je ostal na vrhu. Ko jo prišel parnik v Gradež, ga ni bil nikjeri več, Padel je v morje ter izginil v valovih. Zapustil je r»vpreskrbljeno družino. Izpred SOdnlje. — Pred sodnike je bil poklican 49 let stari Fr. Rosenkranz iz Štajerske, bivajoč v Stračicah, češ, da ^je poslal dvema krčmarjema na Koroškem 1(17 litrov ponarejenega vina, rekoč pa, da je pristno dalmatinsko. Da je vino ponarejeno in škodljivo, je pokazala analiza, izvedena v Celovcu. Ali ker se ni dalo dokanti, da bi bil Rosenkranz storil to nalašč, je bil oproščen. 28 letna žena Marija Višintin iz Foljana je bila obtožena, da je premalo pazila na svojo 2 letno hčerko Romano, ki je v odsotnosti matere prišla preblizu ogirja, se opekla ter umrla. Mati, katere mož živi v Transvalu, ima več otrok, za katere mora sama skrbeti. Šla je od doma po opravkih, ko se je vrnila, je videla strašen prizor: svoje dete opečeno. Sodnija ji je prisodila 3 dni zapora. Nočno tiCO, ki sliši na ime Magdalena Mahorčič, ter je stara 32- let, je aretirala policija ponoči v neki kavarni ter jo odvedla v zapore. Ludovik XVIII,, ter pričel dajati iz kabineta, v katerega smo vpeljali svoje čitatelje z Villelbrtom in v katerem je našel na orehovi mizi še odprto in pol napolnjeno tabatijero Ludovika XVIII., svoja mnogoštevilna različna povelja, ko je v Mar-seilleu kljub izbornosti njegovih uradnikov pričelo vreti in se pripravljati k meščanski vojni, ki na jugu itak ni bila nikdar popolnoma zadušena. Takrat ni nedostajalo mnogo, in rojalisti, ki so živeli mirno v svojih hišah in jih je doletelo nekaj ne-prijetnostij, bi bili povrnili te z velikimi obrestmi. Čisto naravno je, da je bil gospod Morrel, ki smo ga slikali kot pristaša ljudske stranke, zčij jedna najuplivnejših oseb, da ne rečemo vsemogočen, kajti gospod Morrel je bil previdne in boječe narave, kc kor vsi oni, ki si priborijo svoje premoženje in svoje družabno stališče le počasi in s trudapol-i nira delom; toda čim bolj je rastel njegov vpliv na podlagi njegovega bonapartističnega mišljenja, tem bolj je povzdigal svoj glas, in to, kakor čitatelj lahko ugane, v prilog usode. Dantesove. ! Villefort ni bil zapleten v padec svojega predstojnika, in svojo ženitev je preložil na nedoločen čas. Če ostane na prestolu cesar, mora skleniti Villefort drugo zvezo, da napravi svojo karijero, in Villefortov oče že najde zanj primerno partijo; če pripelje druga restavracija Ludovika XVIII. na Francosko nazaj, tedaj se podvoji vpliv rodbine Saint-Meran in nameravana zveza je potem boljša kakor kdaj prej. Namestnik kraljevega prokuratorja je bil torej za trenotek v Marseilleu prvi državni uradnik, ko se odpro nekega jutra vrata in mu javijo gospoda Morrela. Kdo drugi bi bil sprejel gospoda Morrela prijazno ter pokazal s tem svojo slabotnost. Toda Villefort je bil večji duh, ki je navadno instinktivno zadel pravo. Pustil je čakati Morrela v prednji sobi, .kakor bi bil storil za časa restavracije, dasi ni imel nikogar pri sebi. Gospod Morrel je mislil, da najde Villeforta potrtega, a ga e našel, kakor ga je videl pred šestimi tedni, to se pravi mir- nega in trdnega, z ono hladno uljudnostjo, ki loči moža višje omike od njegovih podložnikov. Ko je vstopil v Villefortov kabinet, je bil prepričan, da se i-nik strese pred njegovim pogledom, a zdaj je bil on, ki je stal vznemirjen in trepetaje pred tem hladnim možem, ki ga je poslušal, opiraje komolec ob mizo in roko ob dlan. Ostal jo pri vratih. Villefort ga ogleduje, kakor da ga no more spoznati. Po nekaj trenotkih opazovanja in molka, tekom katerih je vrtil gospod Morrel klobuk med svojimi prsti, pravi: ..Gospod Morrel, če se ne motim?" „Da, gospod, jaz sam," odvrne ta. »Pojdite vendar bližje," nadaljuje uradnik, „in povejte, kaj vas je pripravilo do tega, da ste me počastili s svojim obiskom!« ,,Ali ničesar ne slutite, gospod V" vpraša Morrel. ,,Ne, niti najmanj, a zaradi tega nisem nič manj pripravljen, biti vair uslužen, če je to v mojih močeh.'' „Stvar je odvisna samo od vas, gospod," pravi Morrel. „Govorite torej jasneje!" „Gospod," nadaljuje Morrel, postajaje v zavesti, da je njegova stvar pravična, in svest si svojega vplivnega stališča, vedno samozavestnejši, ,.gotovo se spominjate, da sem prišel nekaj dnij prej, kakor se je zaznalo za prihod Njegovega Veličanstva cesarja, k vam in vas prosil milosti zr- nesrečnega mladega moža, pomorščaka, krmarja moje ladlje. Kakor se pač spominjate, je bil zatožen, da ima zveze z otokom Elbo; te zveze, ki so se tedaj prištevale zločinom, so zdaj sredstva, s katerimi pride človek do sreče. Tedaj niste prikrivali, da ste zvest služabnik Ludovika XVIII.; to je bila tedaj tudi vaša dolžnost. Danes, ko služite Napoleonu, je i>* vaša dolžnost, da čuvate njegove pristaše, in zato vas prihajam vprašat, kaj seje zgodilo ž njim." Villefort, se premaga s silnim naporom. „Ime tega moža?" vpraša. »Rodite tako prijazni in po- vejte mi ime." „Edmond Dantes." Gotovo bi bil stal Villefort raje v dvoboju petindvajset korakov pred pištolo, kakor pa pred tem člov».fc:-:w ki je tako prosto izgovoril to ime. Vendar ni zatrepetal. „Na ta način," pomisli Villefort, „me ne obdolžijo, da sem napravil iz jetništva tega moža zasebno zadevo." „Dantes," ponovi, „Edmond Dantes, pravite?" „Da, gospod." Villefort odpre velik register, vzame nato zavoj aktov, položi oboje na mizo in pravi Morrelu: „Ali ste si svesti, da se ne motite, gospod?" Če bi bil gospod Morrel bolj prekanjen ali bi bil vedel o celi zadevi kaj več, bi se mu bilo zdelo čudno, da se je namestnik kraljevega prokuratorja ponižal tako in mu dajal pojasnila, iu strmel bi bil, da ga ni poslal k zapisniku jetnikov, predstojniku ječe ali prefektu departenienta. Toda Morrel, ki ni opazil na Villefortu nobenega znaka strahu, je smatral to samo za prijaznosti. Villefort je računil izborno. „Ne, gospod," pravi Morrel, „ne motim se; sicer pa poznam ubogega mladeniča že deset let in ga imam štiri leta v svoji službi. Morda se spominjate zdaj, da sem prišel pred kaKimi šestimi tedni kakor prihajam danes ter vas prosil milosti in pravičnosti/ Tedaj ste me sprejeli in mi odgovarjali precej neprijazno. O, tedaj so bili rojalisti napram bonaparti-stom trdi!" „Gospod," odvrne Villefort s svojo navadno hladnokrvnostjo, „bil sem rojalist, ker nisem smatral Bourboncev samo za postavne dediče prestola, ampak tudi za one, ki si jih je izvolilo ljudstvo. Toda čud 'iti povratek mi je dokazal, da sem' se motil. Napoleonov duh je zmagal, in postavni monarh je oni, ki je priljubijo.' „To je lepo 1" vsklikne Morrel s svojo običajno veliko prostodušnostjo. „Da govorite tako, me silno veseli in mi vzbuja lepe nade glede Dantesove usode," Jami ples priredijo fantje na Gorjan-sk em dne 30. aprila 1905. na dvorišču Frana Dugulin. Sviralabode vojaška veteranska godba iz Trsta. Zvečer električna razsvetljava. V Dombergu priredi vinorejsko društvo, združeno s prvaškim, dne 7. maja t 1. po-kušnjo navadnih in desertnih vin.. Isti dan bode skrbelo društvo »Naprej", da ugodi vsestransko vse udeležence, da p*re-brjejo vsi izletniki v prvi majevi nedelji najlepše ure v prijaznem Dombergu. Razna društva so se vže oglasila in poseben vlak je tudi vže zagotovljen. Torej vsi prvo majnikovo nedeljo v Dornberg! Smrtna kosa. —V četrtek opoludne je umrla g.čna Karolina Sardin v Židovski ulici. Sežana spada tudi med tiste kraje, kamor oblasti rade pošiljajo uradnike, ki ne znajo slovenski, ali pa le za silo, dasi je prebivalstvo skozi in skozi slovensko. Sedaj dobijo v Sežano novega sodnega pristava, ki je Lah in ki najbrže ne zna niti od daleč zadostno slovensko. Kaj misli višja sodna oblast v Trstu? - Prav bi bilo, da bi se v vseh takih slučajih soglasno upirale vse prizadete občine, in to vedno. To bi brez dvoma pomagalo! — V Bovec so poslali sedaj nekega davkarskega uradnika, ki tudi ne zna slovenski! 0 »zvezi" Z KOIRCi pridiga ljubljanski »Slovenec" dan za dnevom, namreč da so kranjski »liberalci" združeni z Nemci ter da je to strašna škoda za Slovence. Ko tako govori, »Slovenec" grdo laže. Samo kriči, kakega resničnega izdajstva, kake dejanske škode pa seveda ne ve navesti, ker mu pač ni zadrugo nego za hujskanje, da bi klerikalci zlezli po lestvi navzgor do absolutizma. Sebični, klerikalni, zato nevarni ozki narekavajo »Slovencu" - - »boj za slovenstvo in narodnost". — Blebetanje po »Slovencu" je že do skrajnosti neslano in neumno, da .mora presedati že vsakemu razumnemu človeku; imponuje morda le Še klerikalnim čučkom. — „Slovenec" pa postopa, kakor povsodi, tudi tu pristransko. Kjer ni izdajstva, tje se zaganja, kjer je, tam pa molči. »Slovenec" še ni obsodil izdajskega, narodnemu obstanku na Goriškem skrajno nevarnega postopanja naših goriških klerikalcev. Dokler tega ne stori, nima pravice soditi o drugih, zlasti ne, ker niso nič zagrešili. Obsodi torej, »Slovenec", izdajice pred svojim pragom!! LaŠU Uditeljl iz Trsta, Istre in Goriške so zborovali v četrtek v Trstu. Sprejeli so resolucijo za ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu ter za premestitev laškega oddelka ko-perskega učiteljšča v Trst; in če se to slednje ne zgodi do šolskega leta 1905/06., naj se pobrigata dež. odbora goriški in istrski s Trstom, da se postavi na troške teh laško učiteljišče v Trstu! — Kaj še?! — O učiteljskih razmerah na Goriškem, kakor kažejo poročila, ni bilo nič govora. — Preveč so navajeni na pelitikovanje vsi Lahi! Razglas. — V področju e. kr. primorskega finančnega ravnateljstva je popolniti več mest carinskih praktikantov za sedaj brez adjuta. Prosilci, ki so izvšili višji gimnazij, viSjo realko ali enako-veljavno srednjo šolo, morejo vložiti svoje prošnje, v katerih dokažejo dovršene študije, avstrijsko državljanstvo, znanje deželnih jezikov in telesno sposobnost za državno službo, pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu. Da SS ne pozabi! — Ljubljanski škofje silno hud na »liberalne¦' liste, preklinja jih in prepoveduje citati — ali še hujši je dom-berški žnpnik, ki je rekel, kakor smo povedali v dopisu iz Batuj, nekemu naprednjaku, da če ne obljubi, da ne bo več čital naprednih listov, bo pogubljen bolj gotovo, kakor če bi koga oropal ali zadušil. — Lovre Točobran jo je pogruntal! — Škoda, M ne„živi pod krivo palico ljubljanskega škofa, ta bi mu dal še mastnejšo faro ali pa bi ga kar k sebi poklical za svetovalca. Če bi bil Točobran poleg ljubljanskega škofa, potem gotovo podavita te ,.liberalce" v štirinajstih dneh! Napovedane slivBosti- v Vrtojbi se udeleži tudi telovadno društvo »Goriški Sokol". Odprti lekarni, ~ Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni, istotako na drugi praznik. Ponočna služba * lekarnah. — (M 23. do 30. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Pontoni. Usftiea. — G. dcp. v G. — Prestaro, ne moremo porabiti. BreZUSpeŠfle kopeli in različna sredstva so marsikoga na protinu in revmatizmu bolnega, spravila v obup, dokler ni skusil z Zoltauovim mazilom, po katerim je gotovo okreval. Steklenica K 2. Bela Zoltan, lekarnar, Budimpešta, V., Szabadsag-ter. Pn7BPf ^am0 Templjev m Stvria-vrelec rUtt'1 . sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja „Templjev"-vrelec ali „Styria"-vreiee ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. Oskrbništvo Rogaških vrelcev. Vojm iiisil Rusi In Japnci. V zalivu Kam-Rank. ' Včerajšnji listi poročajo, da' se nahaja ruska eskadra še vedno v zalivu Kam-Rank. Kakor se čuje, da Japonci močno vznemirjeni proti Franciji, ker dovoljuje ruskemu admiralu, da uporablja pristanišče Kam-Rank kakor oporišče za svoje operacije. Govori se o protestni noti, katero bi bila poslala Japonska Franciji, — ali kakor se naznanja iz Pariza 20. t. m., v tamkajšnjih diplomatičnih krogih ne vedo nič o taki noti. — Poznejše poročilo pa javlja, da je japonski poslanec v Parizu šel k ministra za unanje posle Del-casseju ter ga v imenu japonske vlade opozoril na navzočnost ni3kih ladij v zalivu Kam-Rank. Japonska pisma z onega sveta. V zadnjem času, pišejo »Birž. Vjedo-mosti", dajo japonske dame vsem vojakom, ki odhajajo na bojišče, jako lepe in elegantne dopisnice. Da se razlikujejo od navadnih, so te dopisnice narejene iz svilenega papirja ter okrašene z alegoričnimi vinjetami in napisi orientalskega sloga. Te dopisnice se vtaknejo v posebne svilene vrečice; vojaki jih nosijo na prsih. Predno pa odidejo v boj, narede na dopisnice naslov in podpis. Oni, ki najdejo ubite vojake, jim odvzemo dopisnice, jih oddajo polkovni pisarni, ker jim pritisnejo žalni pečat ter odpošljejo na označeni naslov. Na ta •način prihajajo na Japonsko »pisma z onega sveta". Vsa ta pisma pa imajo isto vsebino: »Ko dobite te vrstice, bo že vse odpuščajoča prst krila junaka, ki je padel na bojišču in neprenehoma mislil na slavo in moč svoje ljubljene domovine, Japonske. Ne objokujte ga, nasprotno, veselite se in zavidajte ga za njegovo lepo junaško smrt, ne pozabite njegovega imena ter spominjajte nanj vsakogar, .ki gre na vojsko. Junaki Japonske se ne bodo utrudili nikdar. Draga naša zemlja je zemlja junakov. Blagoslavljam prijatelje in pozdravljam sovražnike. Zemlja me je spravila ž njimi". Potem sledi podpis. Japonska proti Franciji. Iz Tokija se brzojavlja: Javno mnenje na Japonskem je silno razburjeno radi gostoljubja, ki se izkazuje ruskemu brodovju v francoskih vodah, in silno ogorčenje je že zavladalo v vseh krogih. Časopisi poživljajo vlado, da naj ne" protestira samo, marveč da se naj odloči za strogo postopanje nasproti Franciji. List ., Jiji-šimpo" piše: „Usidranje ruskega brodovja na Madagaskarju je naravnost kršenje principa nevtralnosti; vendar pa je Japonska z ozirom na daljavo vložila proti kršenju nevtralnosti samo protest. Tako blizu vojnega okoliša pa ni mogoče postopati s tako popustljivostjo, ako Francija še nadalje sovražniku uspešno pomaga in se z Rusijo veže proti Japonski. Potrebno bi bilo, da bi se o tem obvestila Angleška, da bi se pridobila v smislu aliance za sopomofi. 0 ruskem brodovju. Iz Singagora se poroča, da je ladja »Prinz Heinrich" videla rusko brodovje severno od zaliva Damrauh. Brodovje se je dva dni mudilo v tem francoskem zalivu iti je moralo v petek od tam odpluti. Vse kaže, da jadra rusko brodovje ob Kohinkinskem bregu proti severu. Admiral Nebogatov se je s svojim bro-dovjem pojavil blizu Cevlona in je torej samo 10 dni vožnje za Roždestvenskim. V Honkong je došla ladja, ki je pri Bombaireefu videla neke proti jugu veslajoče križarke; so-li bile japonske ali ruske, so ni dalo spoznati. Reuterjev biro javlja: Za Peskadores-otoke je proglašeno vojno stanje; vsled tega mora vsaka ladja ostati sedem milj od brega. Podmorski brzojav med Kitajska in Formozo pretrgan. Kakor smo že poročali, so Rusi pretrgali Japoncem podmorski brzojav (kabel) med Kitajsko in otokom Forraoze. Od zadnje sobote naprej je otok Formoza brez brzojavne zveze z inozemstvom. — Admiral Togo, ki si je Formozo izbral za bazo svojega brodovja, je sedaj brez vesti od strani Kitajske in od strani filipinskih otokov. Moč ruskega brodovja. Skupno bo ruska bojevna f lota v vztočno-azijskem vodovju v nekoliko dneh štela 11 bojnih ladij, 9 oklopnih križarjev (med temi 3 v Viadivostoku). Togo pa ima 6 bojnih ladij in 8 oklopnih križarjev. Vsi ti japonski križarji so skoro enako oboroženi (po 4 topove 20 cm in 12 po 15 cm.) Posamično so močneje armirani nego ruski oklopni križarji, izvzemši »Groinoboja", »Rossia" in »"Admirala Na-bimova". * * Z bojišča ni nikakih poročil. Vse pa govori o bližnji pomorski bitki. Japonci se dvigajo proti Franciji, češ, da je kršila nevtralnost. Francoski min. zunanjih poslov Delcasse je odstopil. Roždestvenskij je baje dobil nalog, držati se v razdalji od francoskih obrežij. Razgled po suetu. Avstrijska policija V BOSni. — Iz Sarajeva smo dobili brzojavno vest. da je policija zgodaj v jutro prišla v stanovanja urednikov »Srpske Itiječi", Grgjiea in Čokorila, kjer je vvedla hišno preiskavo. Bog ve, kaj so policaji iskali — našli niso ničesar. — Ta slučaj je zelo značilen. Dunajsko časopisje neprenehoma vpije na „barbarsko" rusko policijo, a pri tem ne pomišlja, da je avstrijska policija v Bosni še veliko brezobzirnejša od ruske. V Bosni ne samo da vlada preventivna cenzura, nego morajo biti časnikarji vedno pripravljeni na hišne preiskave in na vse mogoče policajne šikane. S takimi policaj nimi merami hoče si Avstrija pridoditi simpatije bosanskega prebivalstva ! Pridobila si je pa vse kaj drugega kakor simpatije, ker v narodu je tako razpoloženje, da Avstriji ne bo dolgo pomagala niti policija niti vojska, niti neštevilne trdnjave in trdnjavice, ki jih je sezidala po lepi Bosni in Hercegovini. V Bosni in Hercegovini vre, ker narod je oguljen do kože. Pri zaključku (Brzojavka našega sarajevskega dopisnika). Policija je zaprla glavnega sotrudnika „Srpske Riječi" Ookorila, brez vsakega povoda, ker hoče vlada na ta način uničiti list. Jugosl. koresp. . italijanski manevri. Letos se bodo vršili proti koncu meseca avgusta veliki manevri v Italiji. Udeležita se jih 2. in 3. kor ter 1 kavalerijska divizija. Poklicanih bo toliko rezervistov, da pride število skoro tako visoko, kakor v slučaju vojno. Drugi kori bodo imeli poljske manevre ter cruge vaje. Drugi in tretji kor bosta oblegala. Tudi manevri mornarice bodo obsežni in bode vkrcano drugo vojaštvo poleg mornarjev. Lepega stolnega prosta so imeli v Wormsu v Nemčiji. Zaradi onečaščenja in poškodbe šolskih deklic je bil ta sveti mož te dni obsojen v enoletno ječo ter v globo 150 mark. Pred sodnijo je seveda vse tajil. —- Kako jo postopal, so vidi iz tega, da jo rekel neki deklici, da če s kom drugim počne kaj takega, kar oii zahteva, je greh, če pa greši ž njim, pn nima nič greha! — O ti črni celibatar,ji! Kaki si je pomagal, da je ostal sam v železniškem VOZU. — Neki trgovski potnik je vstopil v Baslu v vlak v voz I. razreda. Rad bi bil sam, zato je rekel za njim vstopivši dami, da je bolan, da ima škrlatico. Dama je šla to nemudoma povedat postaje-načelniku, ki je dal po orožnikih odvesti potnika iz vlaka, ker sam ni hotel iti, ter mu zabranil potovanje v smislu opravilnika, ki pripoveduje sprejemati potnike^ s tako boleznijo. Poklicali so zdravnika, ki je konstatoval, da je potnik zdrav, Ali ko se je ta s prihodnjim vlakom odpeljal, si je pomagal s tem. da je rekel, da je jeti-čen. Kašljal je in kašljal skozi okno ter ostal slednjič sam, kakor je želel. Proti j etničnim ljudem pa ni nikake odredbe v švicarskem železniškem opravilnih«. Na deželni SOdniji V Trstu so sodili premetenega 30 letnega krojača L. Ruszkovskega iz „Čakajte vendar," pravi Villefort, listaje po drugem registru, „tukaj je. Bil je pomorščak, ki se je hotel oženiti z neko Eatalonko, ali ni res ? Da, da, zdaj se spominjam. Stvar je bilo zelo resna. „Zakaj?" „Znano vam je, da je prišel od tod v ječo justične palače." „Da, in potem?" „Potem sem poslal svoje poročilo v Pariš; priložil sem tudi papirje, M sem jih našel pri njem, kajti to je bila moja dolžnost... In čez osem dnij tso jetnika odpeljali." „Odpeljali!" vsklikne Morrel. „Kaj se je vendar zgodilo z ubogim mladeničem?" „0, pomirite se, odvedli so ga pač v Fenestrelles ali Pkmerol ali na otok Sainte-Marguerite; in nekega dne se vrne ter prevzame poveljevanje na svoji ladiji." flNaj pride kadarkoli, njegovo mesto mu je zagotovljeno, in čim prej se me, tem ljubše mi je. Toda zakaj se še ni vrnil? Menim, da bi morala biti vsekakor prva skrb cesarske vlade to, da oprosti one, katere je zaprla kraljeva vlada." »Ne ?odite prehitro, moj ljubi gospod Morrel" odvrne Villefort, „v vsakem slučaju se mora postopati postavno.* Povelje, da se zapre, je prišlo iz Parisa; od tod mora priti tudi povelje, da se izpusti. Zdaj pa je Napoleon še komaj štirinajst dnij na prestolu ter ima v rokah vladarsko moč, in pisem, tičoča se pomiloščenja, ni mogoče napisati v jednam dnevu." »Toda," vpraša Morrel, »ali ni nobenega sredstva, s katerim bi prikrajšal formalnosti ? Zdaj, ko je naša stranka močnejša, imam nekoliko vpliva in lahko napravim prejšnji odlok neveljavnim." »Saj gotovo ni bilo nikakega odloka." »Torej ga oprostim ječe." »Za politične zločince ni nikakega zapisnika. Vlada ima včasih vzroke, da spravi kakega človeka v kraj, kjer nihče ne ve zanj. Zapisniki jetnikov bi pospeševali poizvedovanje." »Tako je bilo morda za časa Bourboncev, a zdaj..." »Tako je bilo vedno, moj ljubi gospod Morrel; vlade sledijo druga drugi in so si jednake. * Smrtni oder, ki ga je postavil Ludovik XIV., in stroj na njem, stojita še danes. Kar se tiče p03tav glede ječ in jetnikov, je bil cesar vedno strožji kakor sam veliki kralj; in vendar ni mogoče prešteti števila jetnikov, o katerih ni v registrih niti sledu." Toda velika uslužnost bi bila morala biti pač snmljiva, a gospod Morrel ni slutil ničesar. »Toda, gospod Villefort," pravi, »kaj mi svetujete storiti, da dobim nazaj ubogega Dantesa?" »Samo jedno, gospod; napišite prošnjo in jo pošljite ministra za pravosodje." „0 gospod^ znano nam je, kako je s takimi prošnjami: minister jih dobi vsak dan dve sto in ne Čita niti štirih." ,,Da", odvrne Villefort, »to je mogoče, toda prošnjo, ki jo dobi iz mojih rok, prečita, kajti priporočim jo in naslovim lastnoročno." »Vi mi hočete oskrbeti to prošnjo, gospod ?" »Z največjim veseljem. Dantes je bil morda kriv za tedanjo dobo, zdaj pa je nedolžen, in mojo dolžnost je, onemu, ki sem ga moral dati zapreti, preskrbeti prostost." Tako je preprečil Villefort sodno preiskavo, ki bi se bila sicer težko vršila, a ki bi mu bila zelo nevarna, če bi se bilo to zgodilo." »Toda kako se piše ministru?" »Sedite semkaj," pravi Villefort in mu ponudi prostor, »hočem vam narekovati." »Vi hočete biti tako prijazni?" »Gotovo. A ne izgubljajva več časa, izgubila sva ga itak že preveč." »Da, gospod; ubogi dečko Čaka, trpi in morda obupava." Villefort vstrepeta pri misli na tega jetnika, ki ga morda preklinja v tihi temnici. Šel pa je že predaleč, da bi smel še omahovati. Dantes je postal žrtev njegove častihlepnosti. »Poslušam, gospod," pravi Morrel, sede na Villefortovem stolu s peresom v. roki. Villefort mu narekuje prošnjo, in glede njenega uspeha ni bilo dvomiti; pretiraval je jetnikov patrijotizem in njegove zasluge za bonapartistično stvar. Po tej prošnji bi bil Dantes jeden najdelavnejših, najognjevitejših bonapartističnih agentov. Gotovo je bilo, če prečita minister to prošnjo, da mu takoj izkaže pravico, Če se to še ni zgodilo. Ko je prošnja napisana, jo Villefort prečita na glas. »Tako je prav," pravi, »in zdaj zaupajte vso stvar meni." »Ali odide prošnja kmalu, gospod?" • „Še danes." »Z vašim priporočilom?" »Z najboljšim, ki mi je mogoče, gospod, in to je, da jamčim za resničnost vsega tega, kar ste povedali vi." In Villefort sede ter pripiše k prošnji svojo pripomnjo. »In kaj mi je še storiti?" vpraša Morrel. »Čakati," odvrne Villefort: Jaz jamčim za vse." Ta obljuba napolni Morrela z upanjem; zapustivši ves radosten namestnika kraljevega prokuratorja, odhiti k staremu Dantesu, da mu javi, da bode kmalu videl svojega sina, Mesto da bi odposlal prošnjo v Pariš, jo shrani Villefort v najbolj skrivni predal, ker bila je to prošnja, ki bi mogla rešiti Dantesa, njega pa v slučaju druge restavracije, katero je pričakovala Evropa, brezpogojno pogubiti. Dantes je torej ostal jetnik. V svoji globoki ječi ni čul niti hrupa, ki je spremljal padec Ludovika XVIII., niti še strašnejšega poloma, s katerim se je porušilo cesarstvo. Toda Villefort je videl vse 3 pazljivim očesom in čul z napetimi ušesi. Tekom kratke dobe novega cesarstva, imenovane sto dnij, je ponovil Morrel dvakrat svojo prošnjo, a Villefort ga je pital vedno z obljubami in nadami; končno je prišla bitka pri Waterloo. Morrel ni prišel nič več k Villefortu; storil je za svojega mladega prijatelja vse, kar je v človeških močeh. Galicije. Dne 24. febr. letos je bil prišel ta mož v Trst k dimnikarju V. Zalateju, čegar sin se nahaja na Dunaju v jeLi radi afere z bombami. Rekel je, da je on paznik v ječah na Dunaju, da pozna dobro sina Justa ter da ga je poslal predsednik dunajske sodnije, da naj plača Zalatej 5000 K, pa bo sin puščen na svobodo! — Za to si je zaslužil Ruszko\v-ski 5 mesecev ječe. ... Nenama epidemija. — v šiezijo so zanesli rudarji iz sosednje Pruske hudo epidemijo, da bolniku otrpne mozeg v hrbtenici (Meningitis cerebro spinale), Dosedaj razsaja bolezen že v 22 šlezijskih občinah ter se je zanesla že tudi na Češko. Do polovice bolnikov umrje.' Veci-~ noma se loteva bolezen otrok do 10. leta. Zdravstvene oblasti so izdale najstrožje odredbe, da se epidemija omeji. Zadnji čas se je pojavila ta zagonetna bolezen tudi v Galiciji ter se brezdvbmno razširi tudi na druge kronovine, ker zdravniki še ne poznajo zanesljivega zdravila proti epidemiji. Veliki Izgredi so se primerili v Limogesu na Francoskem. Demonstrantje so naskočili kaznilnico ter razbili vrata. Na vojaštvo so navalili s kamenjem in raznimi železnimi predmeti. Sedem častnikov in m vojakov je ranjenih. Vojaki so ustrelili dva razgrajaka. Obsojeni srbski uredniki, — Urednik ivkovic je obsojen zaradi razžaljenja kralja in presto-naslednika v petletno ječo, dočim je dobil urednik Šibalik zaradi nekega tiskovnega prestopka 10 mesecev ječe. Preganjanje nemadjarskih narodnosti na Ogrskem. — Pred porotniki v Temešvaru je bila 17. t. m. tiskovna pravda zoper romunskega župnika Kaspurja, odvetnika Petroviča in urednika Curka. Obtoženi so bili da so v listu „Drnpelul" hujskali proti „ogrski narodnosti1'. Obsojeni so bili: Kaspar v lOmesečno ječo in 400 K globe; Petrovič v "(hnesečno ječo in 200 K globe ter Curka v 8mesečno državno ječo in 400 K globe. Najstarejša slovenska Američanka se vrača v domovino. — iz Ne\v Yorka potuje domov 82-letna Ana Huniar, doma iz Trnja pri Stari Loki. V Ameriki je preživela s svojim možem 88 let. Ivo je zapustila domovino, še ni bilo gorenjske železnice, a ladja jadrenica jih je vozila iz Bremna v Ameriko celih (»O dni. Tatvina — „i Imenu zakona". -- v Trstu se vršijo dan za dnevom že neverjetne tatvine. V ulici del Farneto stanuje Fr. udova del Moro, kateri je zapustil mož lepo premoženje. Živi popolnoma sama. V torek v jutro okoli 5. ure čuje, kako nekdo trka na vrata. Ker je mislila, da je to trkanje najbrže le pomota, ni hotela odpreti, ali ko se je ponavljalo ter je slišala klic „v imenu postave odprite" ter rožljanje sablje, je končno odprla. Vstopil je na to policijski komisar v po- polni uniformi in ž njim trije drugi. Gospa je tresoča s.< začudeno gledala vse to, protesto-vala, ali nič ni pomagalo, kajti komisar je rekel, da ima nalogo izvesti neko zaplembo, ker je naperjena proti njej potom notarja Pic-colija. neka tožba, predstavil ji je tudi enega izmed svojega spremstva za vodjo Piceolyeve pisarne. Komisar je ukazal gospej odpreti blagajno. Nerada, ali morala je to storiti. Odprla je blagajno, a komisar je veiel onemu, ki ga je bil predstavil za vodjo notarjeve pisarne, naj sede in se pripravi, da sestavi zapisnik o najdenih stvareh. Oifje se-leirWePl5?^T^rap je začel'jemati iz blagajne razne dragocenosti. Vze) je tako iz blagajne O srebrnih žlic, 2 srebrni zajemalki, 6 srebrnih nožev, eno zlato i zapestnico z dragimi kameni, en zlat prstan z jako-lepimi briljauti (vredeu "preko 1000 K) in še dva druga zlata prstana z dragimi kameni. V neki škatlji je bilo v blagajni 35 kron denarja. Komisar je stresel denar iz škatlje, ga preštel in dal svoto na zapisnik. V glavnem oddelku blagajue so bili shranjeni razni vrednostni papirji. Komisar jih je pregledal, a potom je izjavil: To ni za nas! Na to je komisar preiskal še obe sobi. V eni je našel v nekej omari eno zlato uro in dve zlati vratni verižici, katere je dal tudi zabeležiti v zapisnik. Preiskava je nadaljevala še kake pol ure, a ko je komisar uvidel, da ne najde ničesar več, se je pripravil za odhod. Prej pa ho še vsi trije spili kozarček neke okrepče-valne pijače, katere so našli buteljko na neki mizi. Rekel je gospej, naj pride ob 11. uri predpoludne na policijo, kjer da se stvar ko-nečno reši, Bila je 0. ura in tričetrt, ko je ta „komisija" odšla. — Ob 11. uri predpoludne Jočno je bila gospa Del Moro že na policiji, da bi tam izvedela kaj več, čemu so jej zaplenili njene dragocenosti. A na policiji so vedeli še mnogo manje nego ona, kajti niso vedeli sploh ničesar. Telefonirali so pisarni notarja Piccolija, a tudi tam niso vedeli ničesar. Rilo je jasno, da so bili komisar in njegovi trije spremljevalci Štirje prekanjeni tatovi. Gospa Del Moro trpi kakih 5000 K škode. Sicer je zavarovana proti tatvini z uloinom, ali kaj jej pomaga, ko pa ni bilo nikakega uloma, marveč je ona sama odprla tatovom stanovanje in blagajno in jim tudi akoravno proti volji - dovolila, da so odnesli seboj ukradene predmete. Ameriški vojaški begunci, Kakor poročajo iz Novega Vorka, je pobegnilo (KH) mornarjev ameriškega bojnega brodovja, ki je usidrano pri Pensakoli. Hiter pouk za analfabete, — v umu j« učitelj Cabel kazal svoj najnovejši sistem, kako se analfabeti hitro nauče brati. 18 vojakov se je baje v pol ure naučilo celo vrsto črk pisati in brati. 90 let — 99 potomcev, — Učiteljska vdova gospa Eva Zahoda je slavila te dni na Dunaju UlMetnico svojega rojstva. Istočasno je dobila vest, da ji je rojen zopet en praunuk, tako da ima sedaj 99 potomcev. Knjižnice v vojašnicah. — Knjižniško društvo v liiidiinpesti je postavilo v vseh vojašnicah tamkaj knjižnice po 100 120 zvezkov. Moštvo se more posluževati knjižnic brezplačno. Knjižnica je v upravi vojašnice. 105 let Stara žena, — V Rajblju na Koroškem je obhajala Marija Baumgartner dne 17. t. m. svoj 105. rojstni dan. Spominja se še, kako so Francozi zavzeli trdnjavo na Predelu ter bivali okoli Trbiža. POVOdenj V Slavoniji. — Vsled velikega naliva zadnjih dnij je nastala v Slavoniji jelika. povodenj, ki je prizadjala mnogo škode. Železniški nasip med Našieo in Sušico je podrt, promet ustavljen. Med Čaglinom in Pleterni-cami je železnica pokvarjena, vožnja nevarna. Poškodbe so velike povsodi, V Ruski Poljski so se združile vse socialistične organizacije v to svrho, da proglasijo dne 1. maja generalni štrajk. Povsodi nameravajo prirediti velike demonstracije. Iz opazovalnice za umobolne v tržaški bolnišnici je bil pobegnil K. Vidali. Ko so ga šli redarji lovit, jim je ušel v hišo št. 52. v ulici Moliiio a vento ter se postavil v bran redarjem z dvema možema. Ko so ga redarji ranili na glavi, so ga ukrotili ter ga spravili v bolnišnico, kjer pa je, ko je videl, da ga vedejo v opazovalnico, strgal s sebe vse obveze, katere so mu deli na glavo na zdravniški postaji. Promet i lesom med Avstrijo in Ogrsko. (Iv. Rollctt.) (Konce.) Avstrijski izvoz raznih lesnih vrstna Ogrsko. Izdelki žag in obsekani les iz smrečja ter les za sode v rac: 1,612.777 v letu 1900., v letu 1903. pa 1,977.398. Koščenin leta 19^0. me 145.220, leta 1903. me 134.068. Vseh lesnih vrst skupaj v me 2,155 509 v letu 1900; v lotu 1903. pa 2,437.002. Skupni izvoz Ogrske v Avstrijo v kronah na vseh lesnih vrstah v letu 1900. 26,110.000; v letu 1903. pa 22.360.OQO. Skupni izvoz Avstrijo na Ogrsko vseh lesnih vrst v kronah leta 1900. 10,543.000; leta 1903. pa 11,654.000. Lesni promet Ogrske z Avstrijo presega promet Avstrije z Ogrsko po množini za 43:!/4%, po vrednosti pa za 47s/4 %. Te številke govorijo tako jasno, da sploh ni potreba še dalje preiskovati, kdo ima največ interesa na tem, da ostane pri sia;em neskrčenem vzdrževanju sedanjega prometa; avstrijska lesna industrija torej se nima naravnost bati, če napravijo Ogri carinsko mejo. Vzemimo slučaj, da se zgodi ta neverjetnost, da se postavi carinska meja, ter začne Avstrija pobirati od ogrskega lesa jednake carinske pnšIdjbihe,Yakor" se to godi pri avstrijskem lesu v Nemčiji — Nemčija namreč pobira od našega surovega lesa po novi pogodbi 12 mark, od izdelkov žage po 72 mark -tako bi se moralo plačati po tem carinskem stavku za ogrske izdelke žage 85-68 K za vagon reznin v Avstriji na carini. Plačati bi bilo torej — predpostavljajo pariteto, na plus-u ogrskega uvoza 1,898.901 me = 18.989 vag. K 85*68 « 1,626.977-52 K; ali za kubikmeter mehkih desk s 450 kg teže bi se plačalo carine 3*85 K, ker na kubikmeter gre po t colo (stara dunajska mera) debelih desk okoli 380, tako bi stala vsaka cola ogrskih desk 1 vinar carine. Tako podraženje ogrskih desk bi si lahko pripustila avstrijska industrija z žagami, ali pa, če mora ogrski lesni trgovec svoje deske, da jih razpeča, absolutno le v Avstrijo prodati, mora oddajati po isti ceni kakor avstrijski lesni trgovec svojo deske; potem morajo ogrske žage, oziroma lesni trgovci, sami plačati carino, kar bi krajšalo njihov dobiček v gori navedenem znesku. Kakor znano, kar se tiče denarja, se tudi na Ogrskem ne uganja šale. ž njim. Dragim sorodnikom, častitim prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša iskreno ljubljena hči in sestra J^aiica $apdii) dne 20. t. m. opoludne, po kratki mučni bolezni, previdena s sv. sakramenti za umirajoče, v 29. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne ranjke bode danes dne 22. t, m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti v ulici Ascoli na tukajšnje pokopališče. i c i, dno 22. aprila f>0:>. Žalujoči ostali. Delati nove poskuse za časa druge restavracije, to bi se reklo, kompromitirati se brez upanja na uspeh. Ludovik XVIII. je zopet zasedel prestol: ViPeibrr, kateremu je bil Marseille prepoln spominov, ki so mu vzbujali slabo vest, je vložil prošnjo ter dobil mesto kraljevega prokuratorja v Toulouseu. Štirinajst dnij pozneje, kakor je nastopil svoje novo mesto, se je oženil z gospodično Renee de Saint-Meraft, katere oče je veljal na dvoru več kakor kdaj prej. In tako se je zgodilo, da je ostal Dantes za zapahi svoje ječe, pozabljen in zapuščen od Boga in ljudi j. Danglars je spoznal, kakšen udarec je prizadel Dantesu, šele, ko je izvedel, da se je izkrcal Napoleon na Francoskem, ter je imenoval, mesto da bi si delal slabo vest, ta čuden slučaj ukrep usode, kakor sploh delajo ljudje, ki so navajeni zločinov. Ko pa je Napoleon res zasedel prestol in mogočno povzdignil svoj glas, se je pričel bati. Mislil je, da se vsak hip prikaže Dantes, vedoč za vse in zmožen vsakega maščevanja. Tedaj je rekel gospodu Morrelu, da žeii zapustiti pomorsko življenje, ter ga prosil, da ga je priporočil neki španski trgovini, kjer je vstopil koncem marca kot knjigovodja. Šel je torej v Madrid, in ničesar več ni bilo slišati o njem. Fernand se ni menil za nič, in vsi ti važni, nenavadni dogodki so šli mimo njega neopaženo. Dantes je bil odstranjen, in drtigega ni želel. Kaj se je zgodilo ž njim V Tega ni želel vedeti. Čas, katerega mu je preskrbela Dantesova odsotnost, je porabil v to, da je hlinil Mercedi napačni vzrok vse nesreče ter rasmišljal .o načrtu, kako bi odšel z Mercedo po svetu. Včasih pa je sedel — in to so bili temni trenotki njegovega življenja, — na rt Pharo, od koder je bilo videti v Marseille in v katalonsko naselbino, ter gledal žalostno in nepremično, kakor prežeča roparska ptica, če ne zagleda na katerem teh potov mladega pomorščaka z njegovimi lahkimi koraki in ponosno dvigneuo glavo, pomorščaka, ki je postal tudi zanj poslanec strogega maščevanja. Za ta slučaj je imel Fernand trden I sklep; naprej vstreli Dantesu in usmrti potem še sebe; tako si je reka!, da bi olepšal svoj morilski načrt, Toda Fernand se je motil: nikdar bi se -o bil usmrtil sam, kajti še vedno je upal. Ta čas, v dobi tako bolestne negotovosti, je prišel od cesarja še poslednji oklic na vojake, in kdor je mogel nositi puško, je sledil mogočnemu glasu vladarjevemu. Fernand je odšel z drugimi ter zapustil Mercedo in svojo revno kočo s strašno mislijo, da se tekom njegove odsotnosti vrne morda njegov tekmec ter se oženi z ljubljeno deklico. Na Mercedo je napravilo sočutje z njegovim trpljenjem, njegovo prizadevanje izpolniti vsako njeno najmanjšo željo, vpliv, kakoršnega vedno napravi požtvovalnost na velikodušne ljudi. Mercedes je vedno čutila za Fernanda goiko prijateljstvo, zdaj se je pridružila temu še hvaležnost. ,.Brat moj," je rekla, pritrjuje' mu torbo na rame, „brat moj, moj jedini prijatelj, čuvaj se, da ne padeš, ne zapusti me same na celem svetu; kjer morem že zdaj samo jokati, kjer pa ostanem popolnoma sama, če me zapustiš še ti!" Te besede, izgovorjene pri slovesu, so vzbudile v Fer uandu nekoliko upanja. Če se Dantes ne vrne, postane morda Mercedes vendar še njegova. Mercedes je ostala sama na širni zemlji, katere horicout je bilo prostrano morje in ki se ji ni zdela še nikdar tako prazna in pusta, kakor zdaj.,Vedno jo je bilo videti vso objokano, blodečo zdaj po mali katalonski vasi, zdaj stoječo nemo in nepremično kakor hip v žarečem opoldanskem sofccu. in zročo v Marseille, zdaj zopet sedečo na obali, poslušajoče, šumenje morja večno kakor njena bolest, in vprašujočo se, če bi ne bilo boljše, skočiti v morje in se mu dati požreti, kakor pa trpeti te strašne muke vedno varanega, brezupnega pričakovanja. A tega načrta ni izvršila, ne sicer, ker bi ji bilo manjkalo poguma, ampak ker ji je vera prepovedovala samomor. Caderousse je moral tudi med vojake kakor Fernand, a ker je bil osem let starejši kakor Fernand ia oženjen. so ga poslali na obali. Stari Dantes, ki ga je držalo kvišku le še upanje, je izgubil po Napoleonovem padcu tudi to. Pet mesecev po ločitvi od svojega sina, skoro ob isti uri, kakor so mu zaprli Ed-monda, je izdihnil svojo dušo v Mercedinem naročju. Gospod Morrel je poskrbel za njegov pogreb in plačal male dolgove, katere je moral napraviti starec tekom svoje bolezni. V tem dejanju je bilo več kakor dobrotljivost, v njem se je kazal pogum, kajti jug bil razvuet, in stati ob smrtni postelji očeta, ki je rodil take nevarnega bonapartista, kakor je bil Dantes, to ni bil majhen zločin. XIV. Besni in blazni jetnik. Približno leto dnij po povratku Ludovika XVIII. je nadzoroval ječe. generabu nadzornik. Dantes je čul globočini svoje podzemeljske ječe, podobne kleti, vse ono ;'ipravljanje, ki provzroča nad zemljo mnogo hrupa, ki je pa spodaj neslišno razun za uho jetnikovo, ki se je navadil, slišati v nočnem molku pajka, ki prede svojo mrežo, in kapljo vode, ki potrebuje celo uro, da se nabere na vlažnem obokanem stropa. Uganil je, da se je s^io zgoraj pri živih nekaj uena-vadnega; tako dolgo je že prebival v grobu, da se je lahko prišteval mrtvim. Nadzornik je res obiskal sobe, celice in temnice drugo za drugo; več jetnikov je nagovoril: bili so to oni, katere je priporočala obasti njihova mirna ali pa omejena narava; nadzornik jih jo vprašal, kako so zadovoljni s hrano, in pa, če imajo kake prošnje ali želje. Odgovarjali so vsi jednako: da je hrana ničvredna in da je njihova želja prostost. (Dalje pride.) Stena. Ruski spisal heonid flndrejeu. Prevedel A. G. I. Oprezno sva se priplazila do zidu, jaz in moj gobavi tovariš, in pogledala sva navzgor. Grebena stene ni bilo videti ; dvigala se je ravno in gladko, in zdelo se 'je, kakor da bi rezala nebo na dve polovici. Naša polovica neba je bila teranorujava, a proti obzorju temno-siva, tako, da ni bilo mogoče razločiti, kje končuje črna zemlja, in kje pričenja nebo. In zadavljena od zemlje in neba, je sopla črna noč, ječala votlo in težko, in z vsakim vzdihom je blju-vaia iz svojih grudi ostri in pekoči pesek, ki nam je žgal neusmiljeno naše rane. »Poskusiva splezati čez,« je rekel moj tovariš, in njegov glas je bil ostuden in smrdeč, prav tako, kakor moj. Nastavil mi je hrbet, in jaz sem stopil nanj; a stena je bila vse previsoka. Kakor nebo, sekala je tudi zemljo in jo ležala na nji podobna tolstemu sitem« zmaju, izginjala v brezdnu, vspe-njala se do gora, a glavo in rep je skrivala za obzorjem. »No, poderiva jo torej!« je predlagal gobavi. »Poderiva!« sem pritrdil jaz. In zagnala sva se s prsmi ob zid, in po- | barval se je s krvjo naših ran. A ostal je nem in nepremičen. Prijel se nas je ! obup. »Ubite nas!« sva stokala in lazila naprej, in vsi so se z gnusom obračali od nas; in videla sva, kako so nekaterim hrbtišča kar vzdrgetavala od ve-* likega studa. Tako sva prilezla do gladnega. Sedel je naslonjen na kamen, in zdelo se je, da sam kamen trpi pod njegovimi ostrimi, bodečimi kostmi. Na njem ni bilo niti koščeka mesa, kosti so ropotale, če se je zganil, in suha koža je zaškripala. Spodnja čeljust mu je visela navzdol, in iz temne odprtine ust mu je prihajal suh in hripav glas: »Laa—čen sem!« A midva sva se zasmejala in drsala hitreje dalje, dokler nisva trčila na štiri, ki so plesali. Hodili so skupaj in potem spet narazen, objemali drug drugega in vrteli se, in njih obrazi so bili bledi, izmučeni in resni. Eden izmed njih je začel jokati; končal je plesati tisti brezkončni ples in je prosil, da bi nehali, a njegov tovariš ga je molče objel in zavrtel, in ko so pričeli znova hoditi skupaj in spet narazen, mu je kanila pri vsakem koraku velika in motna solza na tla. »Jaz bi tudi rad zaplesal« — je dejal moj tovariš; a jaz sem ga povlekel naprej. Zopet je stala pred nami stena, in pred njo sta čepela dva človeka. Eden izmed njiju je v enakomernih presledkih bil s čelom ob steno in zgubivši zavest zgrudil se na tla, a njegov tovariš je zrl resno nanj, otipaval njegovo glavo in potem steno, in ko je oni prišel spet k zavesti, je rekel i »Treba še; ni več mnogo ostalo.« In. goba vi se je zasmejal. »To so norci« — je dejal in napihnil lica. To so norci. Mislijo, da je tam zunaj svetlo. A tam je prav tako temno in prav tako lazijo po tleh gobavi in prosijo: ubite nas.« »A starec?« sem vprašal jaz. »Kaj starec? ... je odgovoril gobavi. Starec je neumen, slep in ničesar ne sliši. Kdo je videl luknjo, ki jo je izvrtal v steno? Ali si jo videl ti? Ali jaz? In razsrdil sem se in ga udaril po mehurjih, ki so se mu dvigali po čre-pinji, in zakričal sem: »A čemu si tudi ti sam lazil?« On je zajokal in oba sva zajokala in drsala naprej in prosila: »Ubite nas! Ubite nas!« Drgetajo so se obračali od naju in nikedo nas ni hotel ubiti. Lepe in močne ljudi so oni ubivali, a nas so se bali dotakniti. Podleži! II. Nismo vedeli, kaj je čas, kaj včeraj, danes in jutri. Noč ni šla nikdar od nas in odpočila za gorami, da bi prišla od tam spet sveža, jasnočrna in pokojna. Zato je bila vedno tako trudna, zasopla in čmerna. Bila je tudi zlobna. Zgodilo se je kedaj, da ni mogla več prenašati našega kričanja in stokanja, gledati naše rane, trpljenje in zlobo, in tedaj je v divji jezi hropela nje črna, evetlodoneča grud. In rjavela je na nas, kakor uklenjona zver, ki se ji je zmešala pamet, in jezno je migala z ognjenimi strašnimi očmi, ozarjujočimi črna brezdanja brezdna, mračno, ponosno-pokojno steno in vsmiljenja vredno kopico drgetajočih ljudij. Kakor k tovarišu, stiskali so se k steni in jo prosili varstva, a ona je bila vedno naša sovražnica. In noč je bila vsa razsrjena nad našo malodušnostjo in plašljivostjo, in pričela je divje krohotati se, tresoč se s svojim sivim, lisastim trebuhom, in stare, plešaste gore so lovile in shra-njale ta satanski smeh. Odmevajočega je ponavljala mračno razveselivša se stena, razposajena je valila na nas kamnje, ki je drobilo naše glave in raz mesar j alo naša telesa. Tako so se veselili ti velikani in klicali drug drugemu; veter jim je žvižgal divjo melodijo, a mi smo bežali in s strahom prisluškovali, kako silno buči nekaj pod zemljo, silno in votlo, in tolče in prosi na svobodo. Takrat smo vsi molili: »Ubite nas!« A vmiraje vsaki trenotek, smo bili neumrljivi kakor bogovi. Prešel je tudi ta izbruh brezumnega gneva in veselja, in noč je pla-kala solze kesanja in težko vzdihala, bljuvaje na nas mokri pesek, kakor bolnica. Mi smo ji z radostjo odpustili vse, smejali se ji iznemogli in slabi, in postali veseli, ko otroci, kakor sladko petje se nam je zdelo vpitje gladnega, in z veselo zavistjo smo zrli na one štiri, ki so hodili skupaj in narazen in se vrteli v brezkončnem plesu. In s časom smo se začeli vrteti tudi mi; in jaz, gobavi, sem si dobil začasno tovaršico. In to je bilo tako j veselo, tako prijetno! Objel sem jo in i ona se je smejala, in njeni zobje so bili belkasti, belkasti in lica rožasta, ro- j lasta. Bilo je to tako prijetno! j Ni treba baš vedeti, kako se je to zgodilo; veselo so škripali zobje, poljubi so postajali vedno bolj okusni in z radostnim krikom smo pričeli biti se in grizti drug drugega. In tudi ona s svojimi belimi zobmi me je bila po bolni glavi, in z ostrimi kremplji se je zarivala v moje grudi in prišla je prav do srca — bila me je gobavega in bednega, tako bednega. In to je bilo straš-nejše še, ko gnev noči same in brezdušni krohot zida. In jaz gobavi, sem jokal in drgetal od straha in natihoma, da me nobeden ni videl, sem poljubljal gnusne noge steni in prosil jo, naj mene, samo mene, pusti v oni svet, kjer ni blaznih in ni ljudij, ki ubijajo drug drugega. A stena me ni izpustila. In i pljuval sem na njo, bil po nji s pestjo i in kričal: j »Poglejte to ubijalko! Ona se vam še smeje.« A moj glas je bil gnusen, in moj dih smrdeč, in nikdo ni hotel poslušati me, gobavega. III. In zopet sva drsala, jaz in moj l gobavi tovariš, zopet je bilo šumno I krog naju, zopet so molčeče vrteli se oni štirje, otresali prah s svojih oblek in oblizavali krvave rane. No ,. CaMiiiAko in uradniška ^ Za pomladno in poletno dobo bogata izbira klobukov za dame po zmernih cenah. Matilda #ai> v Raštelju št. 3, II. nadstropje. Zagčitna znamka: „Sidro" Liiiimeiit. Cspsici comp. Nadomestek za P a 1 n - E x p a 11 e r je splošno priznano kot Izvrstno bol folažajoSc mazilo; cena 80 vin., K 140 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubil Ijonega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko .Sidro* iz ftichterjere lekarne, potem se je gotovo prejelo originalni izdelek. ^ RICHTERJBVA LEKARNA r k ..zlatem levu" v Prani J, isabethgassc* št. 5 nova. L; Dnovno razpoMljuiijo. nVK>| i i ekarnarja A. THIERRY-jev BALZAM prist0?le z v#*i«Kr*«m varstveno znamko zelena nuna. Najstaivjo ljudsko sredstvu proli pisnim m pljučnim l.»l,.*nii». kašljn, ribanju. ži'1'hIOiu'Iihi kron, sIiioimiiu teku, kiselici. zpigj,i, zaprtju, napihovanju, influenci, ranam, »)bo-bolu itd. Franko na vsako pošto z zabojem viv.l: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic 5 K, 60 malih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. pS Centifolijno mazilo. (Mazilo iz cvetlic tavžentrož.) Najmočnejše Čistilno mazilo sedanjosti. Učinkuje gotovo pri zastarelih bolečinah in ranah, stan«* s spremni«) in poštnino vred: 2 lončka K 3"60. PrNtno joilino i/, lekarne pri angelju varuhu A. THIERRY-ja v Pregradi pri Rogatcu-Slatini kamor naj so naslavljajo naročila. Da ta zdravila gotovo učinkujejo tor ko nenndomcstna, pričuje broSuvica s tisočerimi zahvalnimi pismi, ki jo pridjana zastonj balzamu, •• li se i.-,to dopošljo ] osoIh-j na zahtevo. Ogrska cvetlična paprika us? ,s;- priznano i/, vrstne vrste. Lastni pviuVlok kg za K r>. Razpošilja po povzetju od 1 kg daljo franke. Xr.daljn> posebnosti: Slanina, Ogrski salami itd so za-aouinjo imjoenoje- Razpošiljalnica vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf Budimpešta (Ogrsko) VII. Ovodagasse 22. Hočete dolgo živeti n se radovati svojega zdravja! Da pa to dosežete, morate skrbeti za zdrav Želodec in za urejen* prebav« Vsakemu, kdor si je pokvaril ali pa prehladi) želodce z neprebavljivimi, prevroč mi ali premrzlimi jedili [pomapa gotovo Germanova življenska esenca, katera se da vspežno upor.-bljali pri: pomniij** nnjn teka, oslabelem želodcu, napenjanju kohanUi, s-ga*!, slabostih, glavobolu, omotici, krčili, zaprtosti In tap«ceuosti, Uemorojidah (zlata ži'a.) Po prcobilih obedih, postbno po mastnih in težko prebavgivib jedilih, odstrani omenjena esenca pritisk in b. leuini), po-speSuje tek, v.-led Česar pripomore v veliki meri k vzdrževanju in hranitvi telesa. S tem da izloča vse pokvari/ne sokove iz telesa, čisti tudi naSo kri in ima med vsemi enak mi sredstvi predaost radi svoje absolutne neškodljivosti tudi po dolgoletni uporabi, ker je pripravljena iz najfinejših in n jboljsih rastlin*'-ih sokov, ker ima prije'.en grenkoaromatičen okus tako, da jo rade zauživajo celo občutljive osebe ženske in otroci. . (Jerniunova življenska ese red ostjo. Kot znamenje pristnosti nosi vsaka steklenica zavita v zelenem kartoni polno ime firme: lekarna „IM črnem orlu" K. (.cnnau v »cloraru (HrvaŠko), kamor naj te pošiljajo tudi vsa poUna naročila. Cena steklenici je K 1*40, po posti ?e p-.siljajo najmanj tri steklenice. Za itek stano 40 vinarjev pri posluem povzetju, pa iudi če se raprej P«!, je dolično svoto. Naslovi bodijo toč o pisani. Poja nila na v«»ra5a«ja, prospekti m navodila k uporabi zastonj. . . Uermanovo življensko esenco priporočam kar nglopleje trpečemu človeštva ker sem se prepričal na ^Di m tudi na mnogih mojih faranov, ka'enni sem iste priporo il. o najboljšem njenem uspehu Kdmnnd Medeotti, župnik v Troj tvu (Hrvaško). Poročam Vam, da sem poskušava! z tazličnimi sredstvi, toda nobeno ni imelo istegavpliva name kol »ermanova življenska esenca. Andreas Žižek, Sv. Ana. . , , Prosim zopet za osem steklenic življenske e ence, katero hočem priporočati vsem onim, ki 1 olehajo «»oacu. Čutim, kako se mi vrača vedno bolj zdravje Polonica Haber v Semriaehu pri Pcggavanu. Slovanska knjigarna M m fl. GflBRSCCK u Gorici ss"' m priporoča naslednje knjige in muzikalije: Album »Kranjsko v slikah in opisih", eleg. vezan i •4 K. I Aleksandrov: Pesmi in romance, broš. 3 K 50 h, j eleg. vez. r, k. Aškerc A.: Zlatorog, planinska pravljica iz Trente, broš. 1 K 60 h, eleg. vez. « K. I Cankar Ivan: Vinjete, broš. 3 K 00 h. eleg. v platno vez. i k no h. — Jakob Ruda, drama, broš. I K '20 h. — Za narodov blagor, komedija; broš. -2 K, eleg. v platno vez. 3 K. — Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K no h, eleg. v platno vez. B K *o h. — Kralj na Betajnovi, drama; 2 K. — Erotika, II. i7.daja; broš. 2 K. eleg. vez. 5$ K 20 h. — Hiša Marije Pomočnice, broš. 2 K, eleg. vez. a K a 1 h. — Gospa Judit, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h. Cehov Anton : Momenti, broš, 3 K, eleg. vez. i K. JnlovSck Vlad.: Simfonije, broš. 2 IC. JelovSek Ernestina: Spomini na Prešerna, broš. •1 K, eleg. v platno vez. :? K 4» h. Dr. Ilešifi Fr.: Prešeren in Slovanstvo, 70 h. Kaj hofiemo? Poslanica slov. mladini, broš. :>i) Ii. Kersnik Janko; Zbrani spisi. I. sešitek. Cjklamen, broš. 2 K 30 h. II. ReSitck. Agitator, broš. i K 60 h. III. sešitek. Na Žerinjah, broš. a K 50 h. IV. sešitek. lutrski ljudje, Testament, broš, 2. K no h. V. sešitek. Rošlin in Vrjanko, 2 K r>o h. VI. sešitek. Jara gospoda, OCetov greh, broš. -2 K r.o h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Knietske slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. 5 k. Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po (i K, v fini pol franc. vezbi po 7 K. I. zvezek: Cvklamen in Agitator. II. zvezek. Na Žerinjah, Lutrski ljudje in Testament. III. zvezek; Rošlin in Vrjanko, jara gospoda in Očetov greh. IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetskc slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo- Keltu Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K M h. (Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Fran: Pregovori, prilike in reki, nn h. Dr. Krek Gojmir: Anton Aškerc, Studie, broš. l K M h. Kveder Zofka: Iz naših krajev, broš. H K 50 h, eleg. vez. 4- K. Murnik Rado: Navihanci, broš. 2 K r.o h, eleg. vez. :i K r,o h. Murnik Hudo: Bucok v strahu, broš. 70 h. Prešernove poezije. Uredil A. Aškerc;, broš. 1 K H) h. Klzevir izdaja :i K. Dr. šorli Ivo: Človek in pol, broš. 2 K ">0 h, eleg. vez. :i K r>o h. Trdina Franc: Bahovi huzarji in Iliri, broš. :? K, eleg. vez. 4 K r,0 It. — Bajke in povesti I., broš. '2 K, eleg. vez. a K *20 h. Vasičeva M.: Dobra kuharica, v platno vezana 0 K, 0 K, po pošti (i K r>"> h. Vseačiliški zbornik, broš. 4 K. Zupančič Oton: Caša opojnosti, broš. -2 K, eleg. vez. :$ K. Zupančič Oton: Čez plan, broš -2 K, eleg. v nsnjo vez. 3 K. Za mladino: Pisanice. Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič. Kartonirane 80 h. Medvedji lov. čukova gostija. Povesti. Spisal Josip Brinar. Kartonirano 80 h. Na rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt Kartonirano 80 h. Roža Jelodvorska. Povest. Spisal Krištof Sehmidt, S r, koloriranimi podobami, eleg. vez. 2 K. Nove pravljice iz tisoč in ena noč. S koloriranimi slikami Eleg. vez. 2 K. Zoologijski atlant. riestavil H. Lcutemann. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. U tabel s 2">r> koloriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vez. 6 Y.. Dobri otroci. Kolorirane slike s pesmicami. Za najnežnejšo mladino. Cena 24 h. Naše domeče Živali. Kolorirane slike iz domačega živalstva brez besedila. Broš. 40 h. Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 h. Drobiž v podobah. Leporello-izdaja (slike so napete na močni lepenki s platnenimi hrbtirin sicer na eni strani .Drobiž«, na drugi pa „Naše domače živali"). Cena l K 50 h. Noetova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolorirana izdaja. Cena l K «.-0 h. Sladki orehi. Računski primeri v slikah in pesmicah. Cena kolorirani in karton, izdaji 1 K «0 h. Muzikalije; Podoknica iz Teharskih plcmičev za klavir. Hoff- meister K., I K. Pesmi za visoki glas s spremljevanjem klavirja. Hoffmoister K., 1 K 50 h. Trije jahači, melodram za klavir. Hoffmoister K., 1 K. Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H., op. 9. 90 h. Slovenske narodne pesmi, Pirnnt Stanko, partitura 3 K 40 Ii. — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Itisto Savin. 3 K40h.. Zimska idila. Balada za »rednji glas. Itisto Savin. I K. Pod oknom. Samospev za bariton, dr. Gojmir Krek. 1 K m h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt. s! K. Bela Ljubljana, vaičak za klavir. Parma Viktor, -J K 40 h. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. I. zvezek, Gorbie Fran, '1 Iv. Album slovenskih narodnih napevov m klavir, II, zvezek, Gerbič Fran, '.i K. Možičck, Enodujnnska pantomima za klavir, Ipavec. !) K. Tri pesmi za en glas b spremljevanjem klavirja. Lajovic Anton, 2 K ."»0 h. Lcgijonarji. Uglasbil V. Parma. I. Zapoj mi, ptičica, glasno. Pesem zn sopran b klavirjem. I K 20 h. II. V petju oglasimo. Možki zbor h klavirjem l K 80 h. III. Kuplct za moški glas s klavirjem 1 K. IV, Romanca. Za tenor z moškim zborom in klavirjem. 1 K 80 h. V. Ptička. Za sopran s klavirjem 1 K 20 h. VI. Skoz vas. Koračnica. Za petje s klavirjem 1 K 2t> h. Rokovnjači. Uglasbil V. Parma. I. uvertura za klavir k2 K 50 h. II. Kuplct za inoškjr gla3 s klavirjem 1 IC. III. Zora vstaja. Za sopran l K. IV. Gvetočih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K. Mladi vojaki. Koračnica za klavir, Uglasbil V. Parma 1 K ^0 h. Ista za citre I K. Zdravijcc. Za samospeve s klavirjem. Uglasbil V Parma 3 K. Triglavske rože. Valček po slovanskih napovih za klavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napevih za klavir. Zložil V. Parma 3 K. Za citre: Venec slovenskih pcsnrj za citre. Mešiček Jos. II. natis, t K 40 h. Slovenski citrar št. I. Mešiček Jos. Narodna koračnica, 80 h. Slovenski citrar št 2. Ko/eljski Fr. S., Na vasi, fantaz., 90 h. Pouk v igranju nacitrah. Koželjski Fr. S. I. zvezek 3 K, II. zvezek 3 K, III. zvezek 2 K «0 h. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. NaL«lstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilno vlogo se obrestujejo po 4»/**. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpov i "jo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plaCuje pos. sama. Posojila s na. vknjižbe po 5 7» V, na varščino ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem leta 57*%¦• Stanfo 31. dec. 1904. (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1,554 989 13.—Posojila 1,570.810-3» — Vrednost hiš 110.675 — (v resnici so vredne ve6). — R«servn* zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon št. 79. O priliki Velikonočnih praznikov priporoča PETER COTlC §nr~ svojo veliko zalogo čevljev za odrasle in otroke; V Gorici, v RašteUu št. 82. > te*n msl>. goi)fel