312
Novičar iz raznih krajev.
Nj. c. k. veličanstvo, Cesar, so z Najvišjim patentom od 19. septembra z namenom, dnarstvo po dnarstveni pogodbi od 24. januarja 1857 uravnati, več odločb ustanovili, kterih poglavitneje tu razglasimo: ^Nemško-zvezni d n ar j i se bodo v srebru, drobiž pa v sebru in kupni kovali, in sicer po funtu, ki je enak 500 gramom. Iz enega funta čistega srebra se bo kovalo 45 fl., in to bo prihodnje dnarno merilo. Goldinar bo razdeljen v sto, vsak stoterni del pa sopet v deset delov. Tako kovani dnar se bo imenoval „avstrijanska veljava". V tej se bodo kovali: tolarji po 2, po 1 11.; četertnjaki ali četerti del tolarja; dvojni zvezni tolarji (3 fl.); enojni tolarji (iy2 fl.) Zlati dnar bo veljal kot kupčijsk dnar, in bo imel ime krona in pol krone. Sreberni drobiž so bo koval po 10 in 5 stotink, in bodo une veljale po 2, te pa po 1 groš, ali po novem merilu 7 in 3% kr. V enaki razmeri se bo bakreni drobiž koval. Od 1. novembra naprej se ne bodo dosedanji duarji več kovali, in s 1. januarjem 1859 pridejo novi dnarji sploh v obteK. Zastran vpeljanja nove veljave je še posebnih postav pričakovati, dosedanji dnarji pa ostanejo, dokler se kaj druzega ne bo ukazalo. — Po ukazu visocega pravosodnega miuisterstva gre jetnikom pri sodnijah perve stopnje, pri mestno-okrajnih in pri samostojnih okrajnih sodnijah vsaki dan juha in kaka druga gorka jed, ob praznikih in nedeljah verh teh dveh jedil še 8 lotov kuhanega mesa brez kosti. — C. k. mioisterstvo za uk je, ker je zvedlo, da nekteri učeniki ljudskih šol brez vednosti in dovoljenja pristojnih šolskih predstojnikov šole zanemarjajo, na terge, somnje in cerkvene žegnanja tudi v bolj oddaljene kraje hodijo, in da drugim šole prepušajo, kteri ob enem mežnarsko in še kako drugo službo opravljajo in tako
učenje njim izročene mladosti iz nemar   pušajo   ali   pa celo za to pripravni niso,   zoper  to   zaoemarjevanje  ojster ukaz razpisalo. — Iz Pariza kakor tudi iz Berlina slišimo za gotovo, da bota naš in rusovski cesar skup prišla; nekteri časuiki pa pišejo,   da   se  bo to   v Vajmarskem   mestu med 30. t. m.   in 2.  oktobra  zgodilo. —  Cesar  Napoleon je prišel 25. popoldan v Štutgart,   kjer ga  je   kralj   na kolodvoru sprejel.    Tedej   se  je   zgodilo,   kar  so   tu  in tam s težkim seicom pričakovali.  Zastran tega shoda so tudi fran-cozki   in   rusovski   diplomatični   namestovavci   po   zaukazu svojih vlad večjim evropejskim deržavam pismeno zagotovili, da bo ta  shod   cesarjev   veliko   prizadevanje   za sklenjenje mitii   zapečatil.  Bodi si kakor hoče, vse kar se v tem govori,  je le   dozdevanje;    prihodnost še le bo vse razodela. — Pravoa Luka Radoniča, kteri je bil več časa v Ce-tinji zapert,  še  ni  končana.   Knez  in   njegova  žlahta   se dobro imata.  Sicer pa v Cerni gori sopet nekaj  vre. Žlahta v Carigradu   umorjenega Cuca naklepa   po   mogočnosti,   se za-nj mase vati. Kdor ve, kako znajo Cernogorci kaj tacega storiti,   si lohko   misli,   kaj  hoče  to   reči. — Na francozki izhodni železnici   poskušajo   nov hlapen,   kteri   ima to dobrega,   da oglje brez  dima gori.    Razun   tega  dobrega pa se tudi toliko kurjave  ne potrebuje. — V Carigradu  se je 17. t. m. zvečer ob 10.  uri jasno nebo  nanagloma  potam-nilo,   morje, malo  pred  še  vse pokojno, je začelo o   čisto tihem vremenu kupeti  in vihrati in   ob enem  se je  zemlja potresla, tako hudo, da so ljudje iz postelj padali.  Terpelo je tresenje  zemlje   38  sekund.   10 stolpov  pri  mošej&h je razpadlo; druge škode ni znane. — Škof diakovarski, čast. g.  Jur i žl. S tr osmaier   je  šel   v   Serbio  v  višjih duhovnih zadevah. — Iz Moldave   in Valahie  nič   posebnega novega; to se bere, da  je AngUžka vlada   se  zastran teh dežel drugim mislim vdala. — Tud v Indii je doslej še vge pri starem.     Na    novo  pa je   vendar   brati,    da   so   prišli zaroti na sled,   ktere  namen je bil,   v Singapuru vse o udi živeče  evropejske kupčevavce umoriti.   Ce bi bilo to zarotnikom po  sreči šlo,  bi se bili Kitajci   z  Mahomedanci ze-dinili   in   po   Evropejcih   planili.    Sicer se  berejo dopisi v raznih časnikih raznih dežela, kteri dokazujejo,   da se Iju-tost  in   kervoločnost   indijskih  vstajnikov po vsi   mogočosti skuša s junaško serčnostjo Angležev.   Pešica teh junakov v primeri s skorej neskončnim številom vstajnikov obuduje res občudovanje vsacega, ki bere, kako kervoločno ravnajo odpadniki zlasti  z ženami, otroci   in starčki. Ni  tedaj prazna beseda  nekega   vojaka,   ki piše, da se zagrizejo Angleži v svoje sovražnike, kakor „buldokia   in   ne   bodo   pred |odpa-stili,   da se   znesejo nad   sovražniki,   kakor jim   gre.    To junaško   obnašanje    pa    tudi   angležka   vlada   spoznava ia si   pri   tem   tudi   prizadeva  z vso   močjo,    nesrečnem   ko-matijam konec narediti. Tako napravlja flotilo (barke), ktera bode po reki Ganges vstajnike kozje molitvice učila. Ob tej reki leži  namreč  muogo  imenitnih mest.   Majnši   parobrodi bodo lahko dalječ po reki pomoč donašali. Angleži so sploh premedene glave; kakor povsod si vejo tudi  tu z majhnimi rečmi pomagati. — Omenili smo, da jeOmer paša izvoljen za poglavarja v Bagdad. Pripravlja se tudi že za odhod na svoje mesto.   Tudi to  volitev  podreti,   si   je francozki poslanec  v Carigradu z vso močjo prizadeval,   in človeka po svojem kopitu tje poslati.    Pa   to   pot   mu je spodletelo. — Sliši se,   da bo prišel čast. g. Silvestri za višjega škofa in patriarha   v Benedke. — Nekdo,   ki je pred   kratkim po Valahii popotoval, pripoveduje: Poleg sela Celatje je oral mlad Valah. Ko pride do srede njive, ostermi, se vstavi, se pri-pogne in začne glasno jokati; našel je namreč cepine svojih staršev, ki so bili o vojski leta 1853 ubiti.   Spoznal jih je na   križih,   ktere   so   nosili  okolj   vratu.   — V več   mestih južnih krajev Evrope   je začela  sopet kolera po   malem na vrata terkati.   Upati je, da se nas bo ognila.