Polimerni hnrod tfl ?TMtr. mesečna M«ornim, ? citm«*
V. b, b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO
1953
VSEM SOTRUDNIKOM, NAROČNIKOM IN BRALCEM ŽELI UREDNIŠTVO IN UPRAVA
LETNIK VIL
CELOVEC, SREDA, 31. DECEMBER 1952
ŠTEV. 91 (551)
Enotnost ljudstva naj bo kažipot v novo leto
Zadnji tedni letošnjega leta so potekali v znamenju predvsem notranjih predpriprav za bližajoče se volitve. Še nekaj dni, pa bo volilna borba zdramila in zajela slehernega državljana in ga postavila preti važno odločitev.
Gotovo ne pretiravamo, če trdimo, da je večina zavednih slovenskih ljudi z odobravanjem pozdravila proglas, s katerim je Demokratična fronta pravočasno opozorila slovensko javnost na važnost februarskih volitev in hkrati nakazala možnost in podlago za skupen volilni nastop vseh zavednih Slovencev.
Vodstvo Narodnega sveta sprva ni hotelo zavzeti stališča. Ko pa je končno tik pred zatonom letošnjega leta spregovorilo, je za vsakogar jasno in razumljivo povedalo, da noče volilne skupnosti, marveč da hoče iti isto pogubno pot kakor jo je Slo ob volitvah jeseni leta 1949. Kaj jim je že mar za to, če razmere narekujejo in terjajo čim večjo strnjenost v borbi za koristi vsega naroda. Kaj jim je končno za ljudstvo, ko pa imajo pred očmi le ozke'Strankarske interese in še ožje cilje sve-lovnonazornega boja in razdvajanja.
Morda se jim je zdela njihova KLS vsled zavezništva z OVP ter ordinariatovega botrovali ja ob njenem rojstvu le preveč kompromitirana in so jo zato spremenili r „Krščansko demokratično stranko**. Izgleda pa tudi, da jim izraz „ljudska“ diši preveč po znoju in gnoju, s katerim se ne bi radi mazali. ,,Demo-k^tl^ni” vzdevek naj bi bil vaba za ljudi, ki odklanjajo ozko strankarstvo. Da pa ne bi zapustili linije, izrecno poudarjajo, 'da pojmujejo »demokracijo** tako kakor jo razumejo njihovi duhovni očetje in naredbodajalci na zapadli, na primer Nande Babnik in njemu sorodni belogardisti, ki so se najbolj dobro počutili v mondurah fašističnih črnosrajčnikov' in Hitlerjevih SS-ovcev.
V svojem bori tucat vrstic obsegajočem pro- j glasu izražajo vso( svojo jalovost in duhovno j revščino ter se morajo ob pomanjkanju slehernih lastnih prizadevanj zlasti pri kulturnem in zadružnem delu sklicevati na zasluge bivših političnih predstavnikov. Razumljivo, saj sami že vsa leta žive od puhlega besediče- \ nja o ..delu za narodne, krščanske in 'demokratične vzore**. Edino kar so pravzaprav konkretno povedali, je to, da so se tudi glede j prekrstitve »Krščanske ljudske stranke** v »Krščansko demokratično stranko" predhodno »pogovarjali s krogi’*, od koder sprejemajo obvezne direktive. Da teh krogov niso točno navedli, ima svoje vzroke. Da pa teh krogov tudi tokrat ni treba domnevati daleč izven emigrantskih središč, prezidija v Musenm-gasse, knezoškofijskega 'dvorca in ordinariato-vega sedeža, se jim pač ni zdelo pametno posebej ugotavljati. Saj vendar ni neznano, da se tudi vladajoča rimska De Gasperijcva stranka naziva za krščansko demokratično ne glede na to, da goriški Slovenci in ostali slovenski živelj v Italiji najbolj trdo občuti prav njeno krščansko demokratično pest kadar je treba odrekati Slovencem narodne, kulturne in gospodarske pravice. Dvomimo, da bo lahko stal čist pred zgodovino in bodočnostjo, kdor se včeraj, danes in jutri brati in blati »s krogi", ki želijo vse prej kakor pa »narodno, kulturno in gospodarsko blaginjo koroških j Slovencev.”
Tu pa tam komu morda ni še čisto jasno, zakaj je vodstvo Narodnega sveta odklonilo vse pobude za enoten nastop zavednih Sloven- : cev pri prihodnjih volitvah in zakaj se je odločilo. da gre na volitve s svojim ozkim strankarskim in svetovnonazorno poudarjenim ciljem.
Nobenega dvoma ne more biti o tem, da je tudi najožjemu vodstvu Narodnega sveta prav dobro znano, da bi mogli dobiti zavedni Slovenci svoje zastopstvo v deželnem zboru sa- I mo s skupnimi napori in enotnim nastopom. | Prav tako mu je znano, da se tisoči zavednih
koroških Slovencev ne dajo zlorabiti za strankarsko in ideološko trenje in razdvajanje, vsled česar »Krščanski demokratični stranki” ne bodo dali svojega glasu. Ožje vodstvo NSKS torej točno ve, da -KDS niti z najhujšim duhovnim pritiskom iz pastirskih pisem, prižnic, spovednic in župnišč zdaleka ne bo dosegla 7500 do 8000 glasov, ki bodo potrebni za izvolitev enega poslanca v deželni zbor, saj jih je KLS pred štirimi leti s podobnim pritiskom dobila le nekaj nad 4000, pri zadnjih občinskih volitvah pa še mnogo manj.
Vse to ožje vodstvo NSKS točno ve, a je kljub temu objavilo, da gre s svojo »Krščansko demokratično stranko” na volitve. To se pravi, da hoče s tem dejansko preprečiti izvolitev slovenskega zastopnika v deželni zbor, ljudstvo pa preračunano zavajati na pot, o kateri je že v naprej jasno in gotovo, da jc brezizgledna in pogubna. Kdor bi sedanjo odločitev NS razumel in skušal tolmačiti dru-
gače, je ali v očitni zmoti ali pa tako zaslepljen, da ne vidi tega, kar je za slehernega razmišljajočega človeka, ki zna trezno uporabljati razum in pamet, popolnoma jasno in neizpodbitno na dlani.
Le brezprimerna drznost in ošabnost je zmožna objaviti to, na preračunan poraz in goljufijo ljudstva prikrojeno odločitev najožjega vodstva NS pod visoko donečim naslovom: »Slovenski parlament je govoril**. Dva tucata ljudi, mesi njimi nekaj župnikov, ki jim zadržanje predpisuje celovški škof, in par zagrizenih strankarjev, si upajo nazvati za slovenski parlament samo ljudje, ki si v svoji brezmejni domišljavosti dopovedujejo, da so Narodni svet, v resnici pa so zavestno ali podzavestno orodje tistih sil, ki našemu ljudstvu želijo vse prej kakor narodni obstanek in enakopravno življenje.
Nočemo se še podrobno spuščati v očitne laži, s katerimi skušajo pred nepoučeno jav-
j nostjo odgovornost za svoj postopek naprtiti I Janku Ogrisu v Bilčovsu in Demokratični fronti, niti ne v njihove nestvarne in neupravičene izpade, ki so jim potrebni le za to, da bi vsaj nekoliko opravdali svojo razbijaško odločitev.
Demokratične fronte odklonilni korak vodstva NS ne bo mogel omajati v prizadevanju za utrjevanje enotnosti v vrstah slovenskih ljudi širom dežele. Dosedanji pristaši NS, ki znajo trezno in stvarno presojati škodljivo igračkanje samozvanih vidnih in nevidnih politikantov za račune drugih, pa se bodo ob nastalem položaju morali le zamisliti, ali hočejo še ostati slepi sopotniki na ladji, ki jo čisto očitno krmarijo zagrizeni strankarji in njihovi belogardistični navdihovalci, oboji pa po navodilih iz poznanih centrov, ki so zainteresirani na tem, da se naše ljudstvo ne bi prekmalu zavedlo svoje lastne moči in se enotno in strnjeno zastavilo za svoje pravice.
Eno leto dela in uspehov Zveze slovenskih zadrug
Na svojem rednem letnem občnem zboru je ob številni udeležbi zastopnikov njenih članic — posameznih zadrug širom Slovenske Koroške naša centralna zadružna organizacija Zveza slovenskih zadrug podajala obračun o svojem delu v preteklem letu od zadnjega občnega zbora.
Miiožlčo zbranih zastopnikov - naših zadrug je pozdravil predsednik ZSZ tov. Florijan L a p u š. Posebno obeležje temu občnemu zboru so dala stvarna poročila brez visoko zvenečih fraz in govorniških okraskov ter živahno zanimanje delegatov za vsako v poročilih podano podrobnost. Poslevodeči pod-
predsednik dr. Mirt Zvvitter je poročal o delu upravnega odbora ZSZ, ki je na svojih sejah v preteklem letu reševal tekoče naloge in vodil vso zadružno življenje, pri tem pa storil pomembne sklepe, ki so koristili in še bodo koristili razvoju in procvitu Zveze same, kakor tudi zadrugam na terenu.
33 Hranilnic in posojilnic deluje na denarnem področju, število blagovnih zadrug pa je naraslo na 11, poleg teh pa je začelo še 7 Hranilnic in posojilnic z blagovnim poslovanjem. Tako se je blagovni sektor zadružnega dela v zadnjem letu dejansko več kot podvojil. Da bi pa vzporedno z mladimi blagovnimi zadruga-
mi dvigali tudi razmah starih kreditnih zadrug Sta upravni in nadzorni odbor na svoji zadnji skupni seji sklenila, da se uredi prodajanje na kredit pri blagovnih zadrugah. Vsak, ki kredit potrebuje in ga je vreden, bo lahko dobil posojilo v najbližji posojilnici in tako blago pri blagovni zadrugi plačal takoj v gotovini. S tem bo dosežen živahnejši obtok denarja v okviru naših zadrug samih. To pa pomeni bolj zdravo gospodarjenje ter koristi spet le zadrugam in njihovim zadružnikom.
Nova sredstva za razvoj zadružnega poslovanja in dosego še večjih uspehov si Zveza pričakuje od pametne odprodaje dela sedaj nedonosne. kljub temu pa veliko vredne zadružne posesti. Precej sredstev si je v zadnjem letu Zveza znala zagotoviti s tem, da se je uspešno vključila v posredovanje pri izvozu živine, strojev in drugih predmetov i/ Avstrije v Jugoslavijo. Vidni uspeh tega njenega poslovanja sta dva nova tovorna avtomobila za blagovno centralo in vrsta novih traktorjev za prevozne potrebe pri najaktivnejših blagovnih zadrugah po vaseh.
Referent je govoril še o velikih uspehih, ki jih je opisal tudi že v zadnji številki našega lista: o prvih uspešnih korakih nove Semenar-ske zadruge, o preosnovi živinorejskega zadružništva, predvsem pa tudi o stavbah, ki so vse vzrasle v letu 1952, Nove prostore in mu-gacine v novih zgradbah so dobili zadružniki v Bistrici na Zilji, v Št. Jakobu v Rožu, v 5ko-fičah, v Velikovcu, v Sinči vesi, nov hlev ima Živinorejska zadruga v Libučah, pod lastno
Novo skladišče i v Št. Jakob«. — ?•» gornji sliki: gradnjo
s***

streho sta Hranilnica in posojilnica Celovec ter Zveza sama. Ponos vseh pa je Zadružni dom v Sekiri, ki bo služil v največji meri šolanju in izgrajevanju mladega zadružnega kadra.
Zaključil je tov. dr. Mirt Zvvitter z ugotovitvijo, da smo lahko ponosni na uspehe naših zadrug in zadružništva v letu 1952.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Poročilo sekretariata DFDL
Celovec, 28. XII. 1952. Izvršni odbor Demokratične fronte delovnega ljudstva je na svoji včerajšnji seji po vsestranski temeljili presoji političnega stanja in po poročilih zastopnikov ir naših dolin sklenil, da se ho kljub temu, da je Narodni svet, kakor je razbrati iz njegovega proglasa v »Našem tedniku-Kroniki”, očitno odklonil enoten nastop pri bodočih volitvah, tudi v bodoče vztrajno prizadeval za dosego enotnega volilnega nastopa vseh zavednih koroških Slovencev na podlagi proglašenih osnov.
Danes pa se je zglasila na sekretariatu DFDl, posredovalna delegacija pod vodstvom | g. Jake Reichmana, ki je izjavila, da se ne strinja s sklepi Narodnega sveta niti nima namena iznašati predloge v smislu v Tedniku objavljenega pisma Narodnega sveta g. Reichmanu. temveč iznaša svoje lastne predloge, ; ki so po njenem mnenju sprejemljivi in jih bo posredovala tudi Narodnemu svetu. Delegacija je poudarila, da se strinja z osnovami za enotnost, ki jih je proglasila DFDL, in jc s svoje strani predlagala za enoten nastop nevtralno ime za volilno skupnost in tudi dva kandidata. Delegacija je na iznašanja prejela zagotovilo, da se DFDL strinja s predlaganim imenom in da je pripravljena pod gotovimi pogoji odobriti tudi predlagana kandidata kot nosilca enotne liste, kratko, da bo Demokratična fronta delovnega ljudstva storila vse, kar je v njenih močeh, da pride do potrebnega enotnega nastopa pri volitvah na objavljenih osnovah. Izrecno pa je bilo delegaciji povedano, da volitve terjajo hitro odločitev in da zato DFDL želi čim prej izvedeti tudi mnenje Narodnega sveta k tem predlogom delegacije.
Po takojšnji intervenciji iste. delegacije pri dr. Tischlerju je g. Jaka Reichman, ki se jc nato ponovno zglasil pri sekretarju DFDL, poročal, da je predsednik Narodnega sveta izjavil, da so zanj merodajni zadnji v Tedniku objavljeni sklepi in da bo prihodnja seja Narodnega sveta šele dne 5. januarja prihodnjc-I ga leta.
i	Iz sekretariata DFDl..
I
Rajanje po slovenskih narodnih pesmi!
Pod gornjim naslovom se je ,,Naš tednik-Kronika" v predzadnji številki Obregnil ob moje kritične pripombe v poročilu o osemdesetletnici celovškega učiteljišča. Ugotavljam, da je ugibanje Tednika o meni kot piscu neiskreno, ker sem gospodam okoli imenovanega lista že na prireditvi sami povedal svoje mnenje in tudi, da bom te svoje kritične pripombe objavil v Slovenskem vestniku. Sedanja namigavamja so zato le potrdilo več, da tozadevno pisanje Tednika ni mišljeno iskreno. Pa k stvari sami:
Slej ko prej zagovarjam svojo stvarno kritiko, da v programu, ki ga je podajala skupina ]xxl vodstvom g. prof. dr. Valentina Inzka, ni Ibilo nič tipično slovensko-izvimega. V čem naj je na primer opazil Nemec, ki ne pozna omenjenih melodij, ki jili je več ali manj spretno igral na harmoniki g. profesor, da gre za slovensko narodno blago? Nasprotno, ves tabor pesmi potrjuje, da je tu nekdo hotel namenoma pokazati „enotnost“ koroške kulture, kajti lahke poskočne melodije vseh v Tedniku navedenih pesmi so znane in domače pri vse srednjeevropskih narodih in nimajo nič sl ©vensko-izvirnega. Ta vrsta pesmi je pri nas, kakor piše L. M. Škerjanc v svoji razpravi O slovenski glasbi, ..vzniknila v dobi Gartemlaub-ske romantike. Začela se je lirika, navdahnjena po zgledih nemško osladnosti. Opevanje rožic, njih cvetja in venenja, žalostne usode metuljčkov in drugih žuželk, brezupna skromna požcljivost podokničarjev, in slični jokavi dogodki so bili motor tvornosti. Le redko opaziš med njimi močno, nad vsako jedko zasmehovanje vzvišeno tu-rrtvo in z njim zvezano veličino. Naši skladatelji tovrstne romantike so sledili zgledom nepomembnih nemških modnih skladateljev in so krotko opevali, Njihove popevke so šle med narod in so postale njegova Last Prav kakor danes šlagerjt, tako so imele takratne pasmi neko magično preprostost, ki je bila dostopna tudi najširšim plastem naroda. Dvomim celo, da so bile njih melodije vse samorasle, morda so jih kje čuti in so jih presajali na naša tla. Enako kot delajo danes po deželi, ko podtikajo primitivna slovenska besedila melodijam barskega obeležja: ,,0 donna Clara" in slično. Ne smemo se vdajati iluziji, da preprosto ljudstvo loči import od .samonikle tvorbe. Marsikatera naša tako priljubljena narodna pesem (Mi se maimo radii!) ni drugega kot Iko-rumpiran šlager kake nekdanje dol>e. Tako se godi tudi zdaj in kdo bo po preteku petdeset let mogel iz narodne pesmi izluščiti jedro šlagerja? Da je temu res tako, se lahko vsakdo prepriča na lastno uho ,.. Harmonika tudi tu stori svoje in odkar aa je še visoka profesura zavzela za njeno propagando, emo lahko sigurni, da lx>mo kmalu obogateli za celo vrsto pristnih narodnih popevk sloga ,,Don:mwellen“, „t)ber den Wellen“, „Auf eten VVelten", „Unter den Wellen“ itd- itd."
Držt torej, kar sem trdil glede podanih melodij, še bolj pa glede izvajanih plesov, ki so bili brez izjeme v slogu plesov ..Landsmannschafta", kar so pisali tudi nemški časopisi.
France Marolt je o teh plesih zapisal: »Stvarno razgledan narodopisen ve, da koroški Nemci ne plešejo svojskih plesov, temveč »o ohranili in posvojili le tiste Ljudsko-družalbne plesa, ki so v navadi še po vsej srednji Evropi in ne le med nemštvom. Postali so konvencionalne formule politično, socialno in nazorsko razkrojene družbe, in od te ros ni mogoče pričakovati svojskih, ro-dnopristnfi izražajev." Kdor namreč trdi, da je pesem „M1 se imamo radii" tipično slovenska melodija in skakanje po tej melodiji tipičen slovenski ples, zamenja po mojem oder z oštarijo in kulturo z izživljanjem gostilniške družbe.
To sem povedal tudi jnz v svojih kritičnih pripombah in pokazal na pristno slovenski ptes pri Zilji- o katerem je zapisal taisti Marolt, da Je delal koroškim Nemcem v njihovem prizadevanju za nemško enovitost dežele hude praglavioo. Pri teh svojih kritičnih opombah pa niti nisem mislil, da je profesor, ki je ta program pripravil, hkrati tudi kulturni referent »Narodnega sveta koroških Slovencev", ki se po zadnjem pisanju prisvaja kar prirediteljstvo 80 letnice učiteljišča. Ce je temu tako, so bile moje kritične pripombe še bolj upravičene in je res žalostno, da kulturni
Občni zbor ESZ
(Nadaljevanje a 1. atrani)
Iz poročila nadzornega odbora, ki ga je podal njegov predsednik dr. Franc Petek, sledi, da je nadzorni odbor z delom in poročilom upravnega odbora popolnoma soglašal in ga odobril.
Po nekaterih internih sklepih, odobritvi računskega zaključka za prejšnje leto in izvolitvi novega upravnega ter nadzornega odbora je ponovno izvoljeni predsednik Zveze slo--en-skih zadrug tov. L a p u š opozoril na čudno »slovensko zadružno zavest" ljudi okoli Ted-nlka-Kronike, Id so sprejeli že ponovno v številke tega lista pod geslom samopomoči kmetov (to geslo so očitno prepisali iz našega lista odnosno iz Obvestil naprednih gospodarjev — op. ur.) ogromne plačane inserate zadružne organizacije, ki je v času nacizma naše zadružne ustanove likvidirala in uničevala ter sl prisvojila njihovo premoženje.
Le tožni občni zbor našo Zveze slovenskih zadrug jo vsekakor spet pokazal, da smo v stanu pomagati sami sebi gospodarsko in s tem tudi kulturno in politično, če se krepko oprimeno naših organizacij ni jih z vsemi močmi podpremo v njihovem plodonosnem delu.
referent organizacije, ki hoče biti slovenska, ni znail mlademu učiteljskemu naraščaju prikazati ros izvirno narodno blago koroških Slovencev, ko je imel za to izredno lepo priložnost.
Samo to sem kritično pripomnil, ne da bi pri tem kakor koli zanikal skrbne priprave in preciznega izvajanja priučenih jim stiliziranih resnih korakov in skokov od strani nastopajočih dijakinj in dijakov, kar mi podtika anonimni pisec v Tedniku. Celo rad verjamem piscu, da so se učitelji« Seniki z veseljem in navdušenjem pripravljali na nastop, ker je bil za njih več ali manj moderni ples vsekakor bolj zabaven, kot nadvse ozko prinesena snov v slovenski uri, kakor so mi nekateri sami izjavili. Ni pa še rečeno, da so bili . prikazani plesi zaradi tega slovenski, ker so se pripravljali. v slovenski uri in ker jih je pripravljal profesor slovenščine ali če že kdo hoče kulturni referent Narodnega sveta.
Končno smatram da ima vsak človek pravico, da pove svoje kritično mnenje o kaki stvari. Zato pisanja v Tedniku tudi nisem prav razumel. Bolestni odgovor na stvarno kritiko mi je postal do
cela jasen šele, kosem bral proglas Narodnega sveta v zadnjem Tedniku. Ce je za Narodni svet, kakca Je iz proglasa razvidno, borba za slovensko učiteljišče oziroma slovensko srednjo šoJo že uspešno končana z nastavitvijo g. dr. Valentina Iraka, potem je razumljiva vsaka, tudi samo posredna kritika tega moža nedopustna, čeprav je še vedno vprašanje, ali ga zagovarjajo kot svojega kulturnega referenta, ali kot profesorja ali pa v njegovi funkciji, ki jo je vršil na elan kritizirane prireditve v predpoIdanSkih urah. Pa to me ne zanima!
V ostalem sem kot Ziljan bil še neprijetno dir-njen, ko sem videl, kako se zlorablja ziljska narodna noša za navadne alpske skoke, ko jo vsaj zavedni slovenski Ziljam uporabljajo res samo za izvajanje svojega častitljivega »Visokega reja". Zato so bili prav ti Ziljani tudi zelo razočarani, ko so prejeli vrnjene delno zamazane starodavne narodne noše, Od kulturnega referenta slovenske organizacij,, so pričakovali vsekakor več kulturnega odnosa do naših redkih narodnih dragocenosti.	Dr. Franci Zwittcr
Francija ima spet vladno krizo
V primeri z drugimi povojnimi vladami Francije se je Pinayeva vlada še kar precej dolgo obdržala na krmilu. Po desetmesečnem vladanju pa je Pinay zaradi nesporazumov glede državnega .proračuna, ki ga niti koalicij, ske stranke niso hotele podpreti, dne 23. decembra vendarle moral odstopiti. Svojo ostavko je podal še pred glasovanjem, o katerem je že v naprej vedel, da mu ne bo prineslo zaupnice. Ko so ga po odstopu nagovarjali, naj sestavi novo vlado, ali naj vsaj v novi vladi sodeluje, je vse to kategorično odklonil ter izjavil da ni nor, da bi še kdaj koli sodeloval v kaki francoski vladi.
Ko je predsednik francoske republike Auriol
nato ponudil mandat za sestavo vlade raznim vodilnim politikom, so ga skoraj vsi odklonili, med drugimi tudi generalni tajnik francoske socialistične stranke Guy Molleti Svojo srečo je poskusil najprej predsednik de-golističnc frakcije v francoskem parlamentu Soustelle, čigar politične načrte pa so vse ostale stranke odklonile in je tako moral Auriolu vrniti poverjeni mandat ministrskega predsednika. V ponedeljek popoldne je mandat sprejel bivši ministrski predsednik in predsednik katoliške ljudske stranke Georges B i-d a u 11. Pa tudi njegove izglede, da bi uspel rešiti Irancosko vladno krizo, v Parizu le slabo ocenjujejo.
Hitlerjevski antisemitizem v ČSR narašča
Kakor se je izvedelo iz Prage, se preganjanje Zidov na Češkoslovaškem čedalje bolj širi. Na pobudo partijske organizacije v tovarni »Stalingrad" so te dni priredili protižidov-ske demonstracijo, na katerih so vzklikali gesla »Žide proč z vodilnih položajev!" Neki praški voditelj je pred kratkim na partijski konferenci dejal o procesu proti Stenskemu, 'ete' češkoslovaške oblasti nimajo plinskih peci ^ 2ide, kot jih je imel Hitler, da pa »jih £odo vendarle počistile". Na Trgu republike v Pragi je bila pred dnevi kot ponavadi vrsta za
limone. Posamezne osebe so začele ščuvati prebivalstvo proti Zidom, vzklikajoč »Žide ven iz vrste!" in podobno. Ni redek primer, da prodajalci v mnogih trgovinah z živili nočejo postreči Zidom češ da za njih ni blaga. V nekem lokalu na Jungmanovem trgu v Pragi odkrito visi napis »Ven z Židi". Čedalje bolj pogosti so ttidi'pojavi, d* Žide perkMrtki pob vržejo <fz sUiM»yjwja. Vsj fi priroerl>j*-pricljivo pobijajo uradno propagando v češkoslovaških časopisih, da »češkoslovaške oblasti niso prati Zidom".
Kaj hoče Stalin s svojimi najnovejšimi
izjavami?
V svoji številki z dne 25. decembra je ameriški časnik ,,New York Times" objavil pismeni intervju svojega diplomatskega korespon-denta s Stalinom. Na štiri postavljena vprašanja je Stalin dal odgovore, v katerih pravi, da vojno med Združenimi državami Amerike in Sovjetsko zvezo še vedno ne smatra za neizogibno in da bi lahko obe državi živeli v miru. Vzroke trenutnih sporov vidi Stalin povsod tam, kjer se očitno kažejo »napadalne akcije politike hladne vojne proti Sovjetski zvezi". Izrazil je tudi pripravljenost, da bi se sestal z novim predsednikom ZDA generalom Eisenhowerjem, da bi se razgovarjate o možnostih za omiljenje napetosti v svetu. Končno je še izjavil, da ja pripravljen sodelovati pri poskusih, da bi rešili vprašanje vojne na Koreji, češ, da je Sovjetska zveza zainteresirana na ukinitvi vojne na Koreji.
Svetovni odmev na ta najnovejši Stalinov intervju je le bolj mračen kot navdušen. Nekateri sicer spominjajo na nekdanjo berlinsko blokado, ki je bite ukinjena tudi po sličnih Stalinovih izjavah nekemu ameriškemu dopisniku. Prav tako arabske države več ali manj pozitivno presojajo Stalinovo pripravljenost za sestanek z Eisenhowerjem. V ostalem pa v washlngtonskih diplomatskih krogih sodijo, da je propaganda in ne mir poglavitni smoter Stalinove izjave.
„New York Times" piše v svojem komentarju, da ocenjujejo Stalinovo izjuvo kot potezo, ki naj bi premotila svet: »Če gledamo na Stalinove besede v luči sovjetskih postopkov, nimamo nobenega povoda, da bi verjeli, da bi bite ta poteza kaj drugega kot nova spletka v psihološki vojni"
Bodoči zunanji minister v Eisenhovverjevi vladi John Foster Dulles je po telefoničnem razgovoru z Eisenhovverjem izjavil, da bodo »z zanimanjem proučili konkretne predloge",
ki bi jih Stalin morebiti stavil novi ameriški vladi. Kot za vzdrževanje stikov v tej smeri primerno zvezo je omenil Organizacijo združenih narodov, ki je vedno na razpolago za take namene ter za izmenjavo misli v cilju ohranitve svetovnega miru.
Na svoji tedenski tiskovni konferenci je tudi predsednik Truman kratko omenil Stalinovo izjavo za »New York Times". Dejal je, da bi ga resnično veselilo, če bi bilo mogoče doseči s Sovjetsko zvezo sporazum glede svetovnega miru,
Londonski diplomatski krogi ne izražajo spričo te izjave prevelikega optimizma in poudarjajo, da je treba biti oprezen spričo stališča, ki ga je ZSSR zavzela do korejskega vprašanja v Generalni skupščini OZN. Če bi bil Stalin v resnici za prenehanje korejske vojne, poudarjajo ti krogi, je vendarle čudno, zakaj ni ZSSR zavzela pozitivnejšega stališča do indijske resolucije v Generalni skupščini. Sklenitev premirja na Koreji bi bila prvi korak za sestanek med Eisenhosverjem in Stalinom. Predlog o sestanku nima nobene vrednosti, dokler no bo končana napadalnost na Koreji in ne bo sklenjen mir — in ne le premirje.
Prav tako sodijo, da Velika Britanija, pa tudi Francija, ne bi radi dočakali sestanka med voditeljema ZDA in ZSSR, na katerem ne bi smeli sodelovati. Francoski časopis »France Tireur" na primer poudarja, da dvostranski razgovori ne bi bili prijetni Veliki Britaniji in Franciji, še manj pa majhnim državam, ki se spominjajo sporazumov v Jalti in Teheranu.
New York. — Zveza prevoznih delavcev v New Yorku, ki je članica Kongresa industrijskih organizacij (CIO), je objavila, da bo na Novo leto začelo stavkati 8200 newyorških avtobusnih šoferjev, če jim ne bodo zvišali mezde in zagotovili 40-urni delovni teden.
Beograd. — 26. decembra sta odpotovala iz Beograda v Rangun član izvršilnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Milovan Djilas in član centralnega komiteja ZKJ dr. Aleš Bebler, ki bosta zastopate Zvezo komunistov Jugoslavije na konferenci azijskih socialističnih strank, ki se bo začete 6, januarja v Ran-gunu in na katero sta povabljena kot gosta.
Kairo. — Trinajst arabskih in azijskih držav je po dvodnevni konferenci objavilo komunike, ki zavzema ostro stališče proti francoski politiki v Severni Afriki. Komunike pravi, da bo sodelovanje teh držav s Francijo težko, če Francija v skladu s sklepi OZN takoj ne podvzame primernih ukrepov v Severni Afriki. Vseh trinajst držav bo poslalo Franciji po diplomatski poti oiicialne proteste, drugim državam pa bodo note poslane v vednost.
Hongkong. — Agencija Nova Kitajska je prejšnji teden sporočite, da so pehotno in letalske sile Združenega poveljstva kršile nevtralno cono okrog Pan Mun Jona. Kitajska agencija zatrjuje, da je vodja kitajske delegacije protestiral proti tej kršitvi in zahteval, naj se Združeno poveljstvo ravna po sporazumu o nevtralnosti Pan Mun Jona.
Predavanje SKZ v Ljubljani
Na povabilo Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov LR Slovenijo je tajnik Pokrajinskega odbora Slovenske kmečke zveze Blaž Singer predaval dne 22. decembra t. 1. v okviru tega društva o problemih kmetijstva in kmečkega zadružništva na Koroškem.
Predavanja se je udeležilo veliko število kmetijskih strokovnjakov, profesorjev in študentov agronomsske fakultete ljubljanske univerze. Po predavanju se je razvite živahna diskusija o položaju koroških Slovencev in o delu njihovih gospodarskih organizacij.
'Predavanji* je ‘htlb prispevek 'V '■poglobitvi' stikov ne šatno med dvema sorodnima organizacijama kakor sta to Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov LRS in Slovenska kmečka zveza temveč tudi med dvema v kmetijstvu si sorodnima pokrajinama — Slovenijo in Koroško.
Moskva. — Moskovski radio je objavil severnokorejsko sporočilo, ki vnovič očita Združenemu poveljstvu, da uporablja na Koreji bakteriološke bombe. Sporočilo trdi, da so vrgli bakteriološke bombe na Severno Korejo 22. decembru.
KMEČKI FANTJE IN DEKLETA:
Vsi v potujočo kmetijsko šolo!
Sekretariat Slovenske kmečke zveze obvešča vse poverjenike in vse, ki se bodo udeležili predavanj v okviru Potujoče kmetijske šole SKZ, da se prične štiridnevni
POLJEDELSKI TEČAJ
v Pliberku v sredo, 7. januarja 1953 ob 9. uri pri Brezniku;
v Dobrli vesi v četrtek, 8. januarja 1953 ob 9. uri v prostorih Hranilnice in posojilnice;
v Borovljah v petek, 9. januarja 1953 oh 9. uri v prostorih Hranilnice in posojilnice, Dollichgasse 4;
v Hodišah v soboto, 10. januarja 1953 ob 9. uri v stari šoli;
v Rožeku v ponedeljek, 11. januarja 1953 ob 9. uri v gostilni Rutar v Dolinčičah; v Ločah ob Baškem jezeru v torek, 12. januarja 1953 ob 9. uri v gostilni Pušnik v Ratenčah.
Ne zamudite ugodne priložnosti, da pridobite iz ust izbranih in poklicanih strokovnjakov najpotrebnejše sodobno znanje za boljše uspehe kmetovanja, za dosego višjih pridelkov in s tem bolje plačanega dete.
Pristopnina je v primer s koristmi predavanj izredno nizka in bo še v teku tega leta z večjimi uspehi kmetovanja vsakomur bogato povrnjena.
Gospodarji! Omogočite svojemu sinu in hčerki obisk potujoče kmetijske šole SKZ. Posredujte, da se Vaši nasledniki gospodarsko izobrazijo, ker bodo potem rajši ostali na domači grudi in bo njihovo delo bolj plodono-sno. Ne zadržujte jih od predavanj, ker re-. žete s tem v svoje meso.
Poverjeniki! Pohitite s prodajo vstopnic. Ako Vam bo vstopnic zmanjkalo, jih naročite pri Sekretariatu SKZ, lahko jih pa udeleženci dobijo tudi povsod ob pričetku tečaja.
Milan Pugelj:
Zemlja sveta
(ODLOMEK)
Pri mizi za vrati so pričeli peti. Tisti, ki je jemal čez, je imel oduren glas. Včasih se je zdelo, kakor bi zacvilila žaga po žeblju.
Doma smo govorili po nemško. V začetku dobro vem, da sem rekel ženi: „Naučil te bom svojega jezika in ko boš govorila po moje, te bom imel še raj.ši!“ Tudi knjige sem kupil. Ko sva jedla, sem ji pokazal žlico in ji rekel: „Vidiš, to je žlica!"
„šlica!“ je rekla ona.
Žlica!" sem ponovil jaz.
„Šlica!“
,,Ž-ž-ž-ž-lica!“
„Š-š-š-š-lica!“ se je smejala ona in obtičali smo pri šlici. Vino sem naročal od doma. Rečem vam, vsemu se privadi kdo od nas, samo če se je navadil na naše vino, mu ne bo nobeno več tako teknilo. Pil sem po svetu mnogo dobrih vin, pa pri nobenem nisem bil tako zadovoljen kakor pri tejle naši kapljici. Tudi s pivom ni nič. Trebuh si človek priredi sčasoma ž njim, ko ga že tako obtežuje peza starih let. A zaklepetal sem se. Torej vina sem naročil od doma, natočil sem ga, ga povzdignil proti luči, gledal po stari navadi vanj in rekel ženi:	,,To-lc je dobra kapljica, pa
zdrava, zdrava! Na, pokusi!"
Dal sem ji, pa je napravila tako šobo, da sem se ji od srca smejal.
.,Kizel!“ je rekla.
„Kisel!“ sem popravil.
, Ja ... kizel!"
,,Kissssel! In tak mora biti ker je cviček."
„Kako?“
„Cviček!“ sem ji izrekel kolikor mogoče jasno to sloveče ime, a ona je rekla: „Cvipš!“ In to ime je vstalo v naši hiši, ne pa moje. Ona je metala sladkor v cvipš, otroci so mešali vodo s cvipšem in nazadnje sem pil še jaz cvipš.
No, kakor vidite, to vse skupaj je bila bolj šala kakor resnica. A prišle so šole. Veste, kaj je to za nas — nemška šola? In zlasti tedaj, kadar dobi v kremplje naše ljudi, mlado testo, ki se da gnesti in obličiti zunaj in znotraj in ko smo ga poslali še ravno zaradi tega v šolo! Slovenske šole poznam iz svojih časov, zdaj ne vem, kako je. Spominjam se normalke, kjer so me poučevali patri. Zlasti mi je,y .spominu moj nekdanji katehet, ki je že davno umrl. Reklo se mu je pater Ehren-fried. Dovolite mi, da rečem o tem pokojnem možu besedo, to pa zato, da dobite pravo sliko. Hodil je že težko, ker je bil silno debel, plesat in star. Nos je imel zapognjen, velik, po grebenu tenak, a na koncu na znotraj ukrivljen in zelo ozek. Oči majhne in mačje. Bali smo se ga strašno. Ko nisem znal nekoč na pamet dvanajst božjih lastnosti — še zdaj se jih živo spominjam, ko sem siv — mi je rekel: „Boš pa ostal danes po šoli tukaj 1" To je bilo prvo uro zjutraj, in ves čas do poldneva so hodili součenci oprezno mimo mene in se ogibali pomenka z menoj, kakor bi bil bog ve kako zaznamovan. Opoldne, ko so odšli vsi domov h kosilu, sem jaz čakal do pol ene. Takrat je prišaral počasi po-hodniku, od-
prl vrata, pogledal proti meni, ki sem naglo vstal, in mi zamahnil z roko znamenje, naj sedem. Zaprl je vrata in se mi bližal, gugaje se težko z leve na desno. Mene je bilo groza. Stlačil se je k meni v klop, da je sedel na črni deski, kjer smo mi pisali in imeli knjige. Gledal mi je mačje v oči in me vprašal: „Za-kaj se ti ne učiš, kaj? Ali veš, kdo se ne uči? Pobalini se ne uče! In veš, kaj zaslužijo pobalini? Okoli ušes!" In takrat je zamahnil s širokim katarskim rokavom in me udaril ploskoma zadaj po lobanji. Zašumelo mi je in takoj sem sedel. Ko me je udaril enako drugič in tretjič, sem gledal kakor v megli. Domov sem prišel bled in pijan. Nič nisem jedel in tudi vedel nisem natančno za nobeno reč. Oče me je gledal in rekel: ,,Že vem, kaj'mu bo, mati! Dobil jih je in ta je prava! Šiba novo mašo poje!" Samo mačka se mi je dobrikala, kakor bi se ne bilo ničesar pripetilo.
„Na gimnaziji," je kimal z glavo starec, .,tam je bila v mojih časih šele prava Sodoma. V šoli smo se čutili kakor v pregnanstvu in naši največji sovražniki so bili učitelji. Kako so gledali, da bi nas kje zasačili in mogli zato kaznovati. Za učitelje slovenščine so izbirali najslaibše blago. Germanist, zgodovinar, matematik, vsak je razumel svoj predmet, učitelj slovenščine ga ni. Ko smo prilezli s snovjo do Prešerna, nam ga je naš profesor, ki je r hrkavo izgovarjal, takole razložil: Pr-heše-rhen je bil rhojen--------vse to najdete v svo-
jih bukvah na strhani sto in dvanajsti. Prhe-
še-rhen je živel in delal pesmi — — vse to najdete na strhani sto in trhinajsti. Pr-heše-rhen je tudi umrhel--------to pa imate na str-
hani sto in dvajseti. To od Prheše-rhena za prhihodnjič!
Drugemu staremu profesorju slovenščine se je pripetilo tole:	Z dijakom sta se prego-
varjala, kdo je boljši pisatelj, ali Jurčič ali Kersnik. Med drugim jc trdil profesor, da ni Kersnik že celi dve leti ničesar objavil, kar je presneto slabo znamenje za dober pripovedniki talent. Dijak je veselo odgovoril, da ni več mogel in da tudi več ne bo. Dve leti je že od tega, kar je zatisnil za vekomaj oči!"
Kaj hodi ta človek — sem si mislil jaz mimogrede — v jasnih in suhih nočeh na holm, kaj tam dela, ko je vse tiho okrog in vse spi! Njegovo trezno in mirno pripovedovanje se ni hotelo ujemati z njegovim nočnim potom, na katerem sem ga opazil že parkrat. Pozno, ko se vrača na stanovanje, kjer živi sam, krene s ceste in zavije na holm. Tam čepi ali kleči ali sedi. česar v temi in na daljavo ni mogoče razločiti. Okrog vse molči, zvezde bleste, mesec ...
„S tem, kar sem povedal, ne mislim izreči nobene splošne sodbe," je nadaljeval, „ali celo obsodbe. Nc! To so moji osebni spomini, ki jih vam pravim za mizo. Povedal sem vam to zlasti zato, da vidite razliko mod šolanjem, ki je doletelo mene, in onim, ki so ga srečno prebili moji dečki. Tam — sebe mislim in nekatere svojo učitelje — se je gojila malen-kostnost v najtanjših potezah, tu se je delalo široko in celotno. Meni so bili učitelji sovražniki, sinovom prijatelji in zaupniki. Tega se-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Skupina koroških otrok pri praznovanju Novoletne jelke v Ljubljani
Praznovanje Novoletne jelke postaja vsako leto vse večje in radostnejše pričakovanje vse slovenske mladine ne samo v Ljubljani in drugih mestih, temveč tudi po vsem širnem podeželju. Novoletna jelka je otroški in družinski praznik, ki ga praznujejo vsako leto v zadnjih
dnevih decembra do Novega leta v širokem družinskem krogu, kjer sodelujejo vsi družinski člani od najmlajšega do najslarejšega.
Posebno letos so za praznike otroškega veselja pripravili nešteto vsakovrstnih večjih in manjših prireditev. Z vso prizadevnostjo je bilo
Del skupine koroških otrok, ki jih je Mestni odbor Zveze socialističnih žena povabil na praznovanje Novoletne jelke, pred odhodom na celovškem kolodvoru
FRANC CEGNAR:
Rojaki
Hej, rojaki! Opasujmo uma svetle meče, plemenita kri po naših krepkih žilah teče,
Bog nam dal je dobro srce, um in pamet zdravo; povzdignimo krepke glase domovini v slavo!
Iz pšenice, vrli bratje, ljuljko populimo, zdravo seme v brazde rojstne njive zaplodimo, da se krepi ona od zaroda do zaroda, da na zemlji diči se o:l vzhoda do zahoda.
Dovršujmo nam od zgoraj dano naročilo, da ne bo nam solnce za gorami zatonilo, da sijalo vedno lepše bo pred naša vrata; hej, rojaki, kvišku, da nam pride doba zlata!
Populimo trnje, lemež naj ledino reže, dokler temna noč na naše grobe se ne vleže; vreme se zjasnjuje, ne bučijo več vetrovi, taja se ledina, vzeli so slovo mrazovi.
Drami se prebela Vila na zeleni gori, sveti se ji lice in oko v rumeni zori; hej, rojaki, kako poje, ppje in prepeva, da se gora stresa, da nebeški strop odmeva.
v Ljubljani poskrbljeno za vse vrste otroškega razvedrila in veselja. Prostore nekaterih ulic so spremenili v živopisana otroška sejmišča.
V kavarni Emona je otroško zabavišče, kjer si lahko otroci ogledajo razne filmske predstave, otroške igrice, balet, poslušajo harmonikaše, bodoče tehnike pa zanimajo letala, mala železnica in druga prometna vozila. Preveč bi bilo navesti vse, kar se v teh dnevih nudi otrokom v razvedrilo in veselje. Razveselil bo otroke posebno „dedek Mraz" s svojimi darili.
Središče praznovanja pa je in ostane družina. Prav tako praznuje Novoletno jelko tudi po več prijateljskih družin skupno, kjer se zberejo pri eni družini s svojimi otroci in prijatelji. Mnogo lepega in plemenitega se odigrava tak večer v družinah. Starši obdarujejo svoje otroke, otroci pa razveselijo svoje starše iz bogate zakladnice znanja, ki ga mladini posreduje šola in organizacija. Praznovanje Novoletne jelke utrjuje družinske vezi, gpji pravi odnos otrok do staršev in preko tega do tovarišev in soljudi in tako raste preko doma in družine ljubezen do lastnega naroda in domovine.
Prvič je letos povabil Mestni odbor ZSZ v Ljubljani tudi skupino koroških otrok kot goste k posameznim družinam, kjer bodo preživeli nekaj lepih dni in imeli priložnost, da se bodo mogli udeležiti prireditev v okviru praznovanja Novoletne jelke. Povabljeni so bili predvsem otroci onih staršev, pri katerih so preživeli otroci iz Slovenije v letošnjih počitnicah nekaj tednov. S tem povabilom se hočejo koroškim staršem izkazati hvaležne za gostoljubje, ki so ga naklonili slovenskim otrokom in se jim na ta način oddolžiti.
Skupina koroških otrok je pod vodstvom tov. Hilde Ogrisove odpotovala v nedeljo, dne 28. decembra, polna lepega pričakovanja doživetij, ki so jo čakala v Ljubljani.
Zaman! Smrt jo vleče v grob, ljubosumnost ijo zaustavlja. V obupu se zvija, moli, kolne, joče in vzdiha: Živeti, živeti! A kaj mara Tahi za tol Draškovič se mu prijazno smehlja, Bator ga ščiti, kralj je daleč, nebo visoko. Tahi se smeje in pije, smeje, kadar ga, prismojenega starca, v zgubančeno lice poljublja lepa grešnica; smeje, kadar vidi kmeta drhteti na vešalih. Sinja mesečina trepeče skozi odprto okno. Ej, mesec! Ali vidiš belo polno roko kastelankino? Liki kača sc zvija okoli starčevega tilnika. Ej, kako ga boža, kako padajo črni razpuščeni lasje na sneg starčeve glave, kako se usta zbirajo v .^>ljub, kako oči od strasti medle, kako dih žge in vzburja. A starec, ki počiva na kastelankinih prsih, prasne v krohot in pokaže s prstom skozi okno na griček.
„Ali vidiš, dušica, tam v mesečini se nekaj guga na drevesu. To je kmečki pes. Rekel je, da si lajdra. Sedaj visi. Ha, ha, ha! Krokarji ga obletavajo in mu kljujejo oči. Dober tek, črni tovariši!" zakriči, skoči in fzprazne vrč vina. Potem spet poljubi in objema, a grešni-
ca hohoče, cvili in zdihuje, krokarji pa krokajo ...
Sinja mesečina se poigrava trepetajoč na obrazu gospe Helene in na Dorini sliki. Gospa se dvigne in strmi v mesec. „Slišiš, Helena" — tako ji pravi skrivnostni glas — ..slišiš? Krokarji krokajo, smrt gre, smrt! A Tahi? Kje je? Ljubi! Strahota!" Tahi ljubi, Helena umira ...
Na grad pridirja na konju neznanec.
„Kje je gospodar?" vpraša sluge.
„Ne vem," odgovori Peter Bošnjak, ki je prihitel k vratom.
„Najbrž igra kastelana Loliča," se tiho roga Drmačič, ki je dotlej s Petrom metal kocke.
„Takoj me vedite k njemu! V imenu kralja!" zapove tujec.
Peter prižge luč in vedo tujca 'Jo kastelano-vega stanovanja, kjer potrka na vrata. Prikaže se Tahi, ki je prišel sam odpirat.
,,Kdo je predrznež, ki me prihaja budit v tako pozni uri?" zavpije Tahi in tujca jezno pomeri z očmi.
,.Homo regius!"* V * odvrne tujec. ..Ali ste vi velmožni gospod Franjo Tahi, vrhovni kraljevi konjušnik?"
„Sem,“ odgovori Tahi začudeno.
„Tu imate pismo pod velikim pečatom od kraljevega državnega tožilca Blaža Hazafyja.“
„Od kraljevega tožilca? Kaj hote od mene?"
* Kraljev človek (odposlanec).
,,Sami berite. Zbogom!" reče tujec se obrne in odbrzi.
Tahi iztrga slugi luč, se naglo vrne v sobo, razmota pismo, začne brati, bledi in drhti.
,,Kaj je zaboga, kaj?" krikne Lolička.
„Kaj?" vzkipi Tahi, „vidiš li onega na vešalih? Ta me je obtožil. Kmet me tožil Slišiš, krokar? Mojo glavo zahtevajo — mojo!"
Ali ste znoreli, gospod?" se prestraši Lolička.
„Jaz?“ se starec iz srca zakrohota. ,.Zdrav sem in zdrave pameti. Kralj me kliče pred sodišče, kjer se zahteva kri za kri. Bomo videli! Iz zasede mečete vame svoje strele, strahopetni bogovi. Ven! Evo me! Vaša črviva pravda se bo odbila od moje duše, kakor so se odbijale od mojih železnih prsi turške krogle in puščice!"
Jadrno pohiti Tahi v gornje nadstropje. Na pragu ga čaka sluga ves bled in prestrašen.
,.Ali se je mladi gospod Gavro vrnil iz Zagreba?' vpraša gospodar osorno.
, Ni se, vaša milost," odgovori sluga, „toda gospa..
,,Pusti me, pojdi!" maline Tahi z roko. Nehote nameri korak v spalnico svoje žene. V okno sije z vso močjo mesečina. Tahi se ustavi na pragu. Helena se vzdigne, skoči k višku in naperi oči v moža. Njega obide groza, oči pobesi v tla. Helena izbulji oči, v katerih gori vročica, sname s prsta poročni prstan in zakriči: , Preklet bodi, blodnik! Naj te zadavi | Arlandova Dora!" in mu ga vrže pred noge.
Prstan na kamnitih tleh zazveni, žena se z obema rokama zagrabi za prša, zahrope, zdi-hne in pade mrtva nazaj. Tahija zazebe.
Čudna svetloba je igrala na mrtvaškem obrazu in okoli Dorine slike; zdelo se je, kakor da se le-ta pošastno smeji, a zunaj so krokarji krokali: Kri za kri, kri za kri!
Vsa kraljevina je ostrmela — Tahija, vsemogočnega Tahija so klicali zaradi zločina pred kraljevo sodišče. Namestnik kraljevskega nadzornika Mihael Marey je pismeno pozval kaptol” stolne cerkve zagrebške, da odpošlje v Požun pričo in izbere kraljevega človeka, da preišče vsa zločinstva, umore in nasilja, ki jih je zagrešil gospod Franjo Tahi, vrhovni kraljevi konjušnik. Kaptol je na kraljevo zapoved izbral za kraljevega človeka podžupana Gašperja Družkoviča iz Družkovca in kot njegovega pomočnika njegovega tovariša kanonika Franja Filipoviča, da presvetlemu vladarju razodeneta vse grdobije tirana. Velikaši so se seveda razburili, nižje plemstvo se je skrivoma škodoželjno smejalo, kmetje so si oddahnili, ban Draškovič je skomizgal z rameni, češ, tu se ne da nič narediti, kralj je kralj, in ves svet se je čudil, da je na svetu še kaj pravice, a sredi vse te splošne zmede in začudenja je Franjo Frnakopan rekel svojemu tovarišu banu Draškoviču:
„Vi se čudite, prevzvišeni kolega, kako da ie tako iznenada treščilo. Dobro! Poslušajte
* Zbor kanonikov zagrebške stolne cerkve.
ZLATOROG
zla, marsikaterega divjega petelina in dosti krasnih cvetičnih šopkov je prinesel v tovor-niško krčmo ter si tako pridobil dekličino ljubezen.
Toda kakor zlato in lišp marsikomu zmoti glavo, tako se je tudi z dobrikanjem in laskanjem laških kramarjev deklici naselil napuh v srce. Neko nedeljo, ko je bilo že skoraj pozimi, so prišli laški trgovci z bogatimi tovori iz Benetk v krčmo. Eden izmed njih, bogat, mlad gospod, je poizkušal z zlatom in obljubami preslepiti deklico. Nataknil ji je zlate obročke na prste ter ji obesil niz biserov okoli vratu; gostom je plačeval ognjevito laško vino in velel godcem, da so igrali na ples.
Zdajci je prišel tudi trentski lovec v družbo. Ko je svojo deklico pozval na ples, se je jako kujala in, ko ji je oponesel tujčev nakit, je dejala zasmehoma, da so Lahi prikupni gospodje, dosti prikupnejši od njega, ki vendar pozna vse zaklade v gorah, pa ji doslej .še triglavsko rože ni prinesel. In kakor zasmeh ne seže dalje nego od usten do srca, tako je občutil mladenič v srcu želo teh besed. Na zasmeh ošabnega dekleta je odgovoril z enakimi besedami: ,,Vem tudi“, je dejal, „kje se naj-
de ključ do Bogatina, in če ga dobim, bom kralj proti tvojemu laškemu kramarju, ti pa mu lahko ostaneš za točajko.“
Globoko užaljen je odšel iz krčme. Na poti ga je srečal oduren nepridiprav, „zeleni lovec”, ki so vobče govorili o njem, da je že marsikaterega vrlega fanta spravil v večnost. Ta mu je vedel mnogo pripovedovati o zakladih v Bogatinu in o lepih dekletih na Laškem; prikupil se jim je že marsikdo, ki je iztikal po zakladih, še ponoči sta krenila v gore, da bi zatela Zlatoroga; saj je trentski lovec vedel za njegovo najljubše bivališče. Zalotila sta ga že dopoldne. Strelčeva krogla je zadela Zlatoroga; težko ranjen se je splazil na ozko polico, ki se je končevala ob neprestopni skalnati steni. „Za menoj!” je zaklical zeleni loveo, »ključi od Bogatina so najini!” Zdajci jc ugledal mladenič na nevarni steni med ledom in snegom najlepše rože in med njimi tudi očnico. To je pogostoma trgal v mladih letih, da je iz nje kuhal materi vodo za oči. Spomin na mater, njegov angel varuh sta mu klicala: ..Osramočena te bo prosila tvoja ljubica, naj ji odpustiš, ker se ti je rogala.” Zeleni lovec pa je vzkliknil: „Še je čas ,da ukrotiva Zlato-
Zemlja sveta
J-lanina Jezerca in skalovita Komna sta bili njega dni planinski raj. Tam so prebivale bele žene, bitja milega, usmiljenega srca, ki se jih ljudstvo hvaležno spominja še dandanes. Pogostoma so zahajale v dolino, da so pomagale siromakom v sili. Otročnicam so bile v podporo; dečki, ki so jih te povile z njih pomočjo, so bili vse žive dni v varstvu belih žen. Pastirje so učile spoznavati zdravilne moči posameznih zelišč. Na golih gorskih pečinah je po njih volji klila čvrsta trava, da so koze siromašnih ljudi lahko dobivale hrano. Ljudski zahvali so se odtezale in, če se je kdo drznil v bližino njih planine, so mu grozile in pretile z rokami, naj ne hodi dalje. Ce je kdo zašel ali se drznil v bližino njih bivališča, so ga z gosto kamenito točo, z močnimi nalivi in viharji, ki so se usuli z gora, nagnale nazaj.
Na gorskem grebenu, čigar stene vise strmo v Soško dolino, so se pasle njih lepe bele koze in stražile dohod. Ce se je kdo približal nepozvan, so te koze neutegoma lomile skale z gorskega robu. Vodil jih je postaven kozel z zlatimi rogmi, Zlatorog po imenu. Bele žene so ga bile začarale zoper vsako poškodbo. Najsi bi ga bila zadela strelčeva krogla — kamor je kanila samo ena kaplja njegove krvi, bodisi na golo skalo ali na ledeni sneg, tam je zdajci priklila iz nje zel čudovito zdravilne moči, triglavska roža.
Ko je Zlatorog použil list te zeli, je takoj ozdravel, in naijsi bi ga bila krogla zadela v srce. Se večji je bil čar njegovih zlatih rogov. Komur bi se bilo posrečilo ubiti Zlatoroga in zaseči enega njegovih zlatih rogov, bi bil imel ključ do vseh zakladov zlata in srebra, ki jih mnogoglava kača straži v gori Bogatinu.
Benečan, ki je iztikal po zlatu, je prežal ob vhodu Bogatinove jame. Videl je, kako se je Zlatorog s svojim rogom dotaknil kače; brž je bila krotka kaikor jagnje, ter mu je pustila, da si je v zlaitem potoku, ki teče skozi jamo, po-vosil zlata rogova. Benečan je kasneje dobil iver zlatega roga, ki si ga je bil Zlatorog cb-drgnil ob skali. Z njo je lahko dvignil vse zaklade sveta; vse žive dni je potem nosil vreče zlata iz Bogatina na Laško.
Tako srečen kakor ta Benečuu pa ni bil lovec iz Trente; nehvaležnost in pohlepnost ljudi je celo dolino belih žen izpremenilov kamenito puščavo. To se je zgodilo takole:
Takrat na bovških tleh še ni bilo cest; samo gorska steza je držala iz Kobarida preko Bovca v Trbiž. Tam so mule laških tovornikov prenašale bogato benečansko blago na Nemško. Kjer se izliva Koritnica v Sočo, je stala krčma, ki so tovorniki radi ostajali v njej. Izborna krčmarica je bila visoko v časteh; z dobro jedjo in rujnim vinom je vedela slajša ti počitek. Še bolj je ugajala vsakomur njena hčerka. Ta je bila krepostna in najlepša deklica v vsej dolini. Imela je mnogo snubačev, toda izbrala si je mladeniča iz Trente, ki je slovel daleč naokrog za najboljšega lovca. To je bil sin slepe vdove in na njena stara leta je skrbel zanjo z zvesto otroško ljubeznijo; tudi so vobče govorili, da je v varstvu belih žen. Poznal je vse steze po gorah: lahko je hodil na najvišje vrhove, pa se mu ni bilo treba bati kamenite toče. Marsikaterega tolstega ko-
(Nadaljevanje s 3. strani)
veda ne morem točno razmotriti, koliko je odločalo pri stvari slovansko pokolenje.
Moj večji sin zna slovensko. Ko je bil star deset let. mi je prinesel domov kolke, ki jih je prodajala neka družba zato, da si nabavi denar za uspešnejšo germanizacijo. Rekel sem mu: „Sinček moj, ne kupuj teh stvari in da pokažeš, da jih ne maraš, vrni jih, pa Če tudi ne zahtevaš krajcarjev nazaj. Vidiš, to so reči, ki naj bi škodovale tvojemu in mojemu narodu, in tega ne smeva midva, ki sva sinova tega naroda, podpirati.”
,.Kakšen pa je najin narod?”
»Dober in blag, kakršen sem jaz, tvoj oče, in čvrst in krepak in čil kakor si ti, moj sinček!”
,,Kje pa zivir. ,
„Ne daleč. .. Čakaj, ko pridejo počitnice, le popeljem tja. Lepi kraji so, gozdovi-črni in širni, kakor jih ni tukaj, doline zelene in prostrane, a tudi gore, visoke do nebes in ponosne.”
,,Kdo ti je prodal tiste kolke?” se je vtaknila vmes moja žena.
»Gospod profesor nemščine!”
„No“, je dejala odločno. »Potem mu ne smeš ničesar vračati!”
Zamislil sem se. Kakor senca je padlo name in še huje mi je bilo, keir sem vedel, da sem sam vsega kriv. O šolski vzgoji sem rekel, da je bila bolj celotna in umnejša kakor tista, katere se jaz tako žalostno spominjam. Eden mojih sinov mi je bil v tem enak, da ni :mel o matematiki niti pojma, drugače pa je bil zelo nadarjen. Dovršil je srednje šole iz-
borno, kar bi bilo v mojih časih nemogoče, in je zdaj, kar se službe tiče, mož na svojem mestu. Drugemu zopet sta se obrnila dar in veselje na drugo stran, tretjemu zopet na drugo, ali vsi so lepo zdelovali in vzorno zaključili svoje nauke.
Nekega dne je prišel najmlajši — Brunek — in mi rekel: »V šoli sem vprašal profesorja zgodovine, kakšen narod so to, Slovenci? Dejal je, da je to narodič brez zgodovine, katerega še žive na koroški meji zadnji ostanki.
„To je vseeno, dasi ni resi To je moj in tvoj narod. Vsaka žival ljubi svoj dom, tudi mi moramo imeti radi svojo domovino in svoj rodi”
»Ravno tako sem dejal. A učitelj je rekel, da je moj narodič za ljubezen premajhen!”
„In ti si utihnil in to je pravi” je ppsegla vmes mati. Imk, meni, se je. .obrnila- in. dodala^ »To je že preneumno!”
“»Kaj?” “ ....
»Tvoje počenjanje. Otrokom, še nerazvitim, vsiljuješ nekakšno politiko ..
»Kakšno politiko?”
»Šovinizem!”
»Molči!” se mi je izvil krik in speklo me je v srcu, kakor bi me kdo dregnil z razbeljenim železom.
Pri štiridesetih letih je jela moja žena bolehati. Nagajala ji je kri, ji bruhala v vročih navalih zdaj v prsi in zdaj v glavo in napravila iz nje silno občutljivo in čemerno žensko, ki ni imela več nikakega lastnega življenjske? ga poguma in je govorila samo o bolezni in o smrti. Ob vsakem prazniku je ponavljala, da je v božjih rokah, če ga bo še kdaj obhajala ali ne, na sveti večer, na starega leta ve-
roga, preden se naužije rože čudotvorne. Osr-či se; bogatejši boš od vseh kramarjev, ki so tvojo ljubico zavedli v nezvestobo!”
Tedaj je zmagel glas zla. Po sledu krvavečega kozla, zaznamovanem z rožami, sta plezala lovca po stezi med življenjem in smrtjo. Toda Zlatorog se je okrepil s čudotvorno rožo; na novo oživljen, se je pognal proti svojima preganjalcema po ozki stezi. Rogova sta mu bleščala v soncu krasneje ko kdaj, omamljen od bleska je pogledal trentski lovec v brezdanjo globel; že se je opotekel. Zdajci še en skok Zlatorogov, pa je izgubil tla pod seboj in se zvrnil v brezno. Zeleni lovec pa se je zakrohotal za njim: »Srečno pot na Laško!”
V tem je bil bridek kes obšel dekletu srce. Strahoma je čakala, kdaj se vrne lovec. Sele ko so se vrnile lastovice in je Soča narasla od raztopljenega snega v gorah, je priplavalo po reki truplo trentskega lovca. V rokah je držal šopek triglavskih rož.
Ko so pozno poleti pastirji prišli na Jezersko planino, so ugledali pusto skalnato krajino. Bele žene so se bile za vselej ločile cd tega kraja in z njim bele koze; o nekdanjem planinskem raju ni smel ostati niti najmanjši sled. Zlatorog je bil razkačen razril lepe travnate pašnike; še dandanes se vidijo v skalnatih tleh vtisi njegovih zlatih rogov.
(Ljudska)
čer je pela več let zaporedoma isto pesem: Bog ve, Bog ve, obsorej čez eno leto bo že trohnela zunaj v zemlji...
Sinčke sem peljal nekoč v svoje kraje. Razkazal sem jim vse, povsod sem jih gostil, povsod navduševal in videl na svojo žalost, kaj jim sije iz oči in jim brodi po glavi: Eh, kaj je to, kaj je to proti temu in onemu! Kaj so ta mesteca, te vasice proti mestom, ki štejejo stotisoče in milijone, kaj ta kultura proti oni ogromni svetovni...
Nekoč mi je rekel najmlajši in najljubši sin Brunek — v osmi šob je bil — tole: „Kaj vse to, kar čebetaš ti, kaj vse drugo povrhu! Fest steht nur die Wacht am Rheinl” Planil sem, gospod, planil, kakor nikoli ne v življenju in težko železno lopatico sem pograbil, s katero je metala dekla premog v peč, in s tisto sem zamahnil, gospod... Čutil sem, da je v moji duši nekaj počilo, odlomilo se je in nič bi mi . ne bilo za to, če bi bil tedaj koga ubil in če bi bil tisti kdo tudi moj lastni sin."
Razjaril se je bil in razvnel, kakor ga še nisem videl. Sapa mu je bila težka in oči mu je zalila kri. Ozrl sem se po sobi in videl, da ni bilo nobenega gosta več razen naju. Za pečjo je sedela mlada oštirjeva hčerka in dremala.
Mati je planila vmes in me držala. Prestrašila se je bila, da je več dni ležala. A med menoj in sinovi je zrastla meja, ki nas je ločila kar dve dolini. Zdajle, gosjx>d, glejte, skoraj bi zaplakall Premislite, premislite! Iz-redil sem si nasprotnike, štiri trde neizprosne sovražnike, ki prezirajo moj rod in se sramujejo mojega jezika... Eh, prime me včasih, gospod, prime me, kakor bi zgrabil z železno pestjo za prsi... Ob grobu matere smo se. rasli kakor tujci. Oni, že preskrbljeni, svojo pot, jaz, nesrečnež praznih rok v domovino.
me! Vi ste nameravali za zdaj še prizanašati Tahiju zaradi politike, čeprav vem, da ste njegovih zločinstev siti. Toda jaz pravim, pravo je pravo, a krivo je prekleto — to je moja politika. Jaz sem mu na dvoru podkuril, temu sosedu volku. Vse vem, kar počenja. Upravitelj Grdak je poštenjak in ko mi je našteval Tahijeve grozote, je vzkipela v meni kri. Videl sem na svoje oči, kako Turek zemljo opu-stoša in ljudstvo zatira, toda verjemite, da ne-krščeni pogani niso hujši od Tahija. Kako naj, recite mi, ljudstvo skupaj z nami brani našo domovino, ko vidi, kako ga fare zlo pod ,pravico* krščanske gospode? Vojak sem, moja duša ne prenaša tega tiranstva, zato sem po svojih prijateljih kralja pripravil do tega, da je odredil preiskavo.”
»Eh, dragi moj tovariš,” se nasmehne škoi, .,mar mislite, 'da bi se jaz ne znebil rad te kuge, tega nepopravljivega grešnika, ki tako predrzno ruši svetinje božje? Nikoli ne bom pozabil, kako je postopal s starcem župnikom, kako je z oboroženo silo vdrl v hram božji. Bog mi je priča, da tudi mene boli, da tako brezsrčno zatira podložno ljudstvo. Toda predobro poznam ljudi na dvoru. Danes je zanje belo, ker je črno, a jutri je črno spet belo. Tahi ima na kraljevem dvoru mogočne prijatelje, v saboru je večina plemstva na njegovi strani, nam pa sedi na vratu turška sila, a prva skrb nam mora biti, 'da osvobodimo zemljo vraga naše domovine. Moja skrb pa bo tudi ta, da raztrgam mogočne zveze Tahija z
dvorom in obrnem tudi 'domače plemstvo od njega. Toda zato je treba previdnosti, treba oprezovati, da se nam ponudi najugodnejša prilika. Vi hodite naravnost, toda pazite, da se vam plameneči meč ne skrha ob kamniti buči Ferkovi in na ščitu njegovih mogočnih zaščitnikov.”
»Videli bomo!” odgovori Slunjski, »če se pravda ne konča, kakor zahteva pravica, grom in peklo, naj..in knez zaškriplje z zobmi.
Drugega dne v malem srpanu so začeli kraljevi ljudje od vasi do vasi zbirati podatke o črnih grehih zverinskega velikaša, o vseh mukali ubogih tlačanov, najprej v Zagrebu, potem na susjedgrajskem gradu, na Stubici, v Stenjevcu, na Kaptolu. In so se 'dvignili vsi poštenjaki:	Krsto Mikulič, kanonik-bravec,
Ivan Dombrin, kanonik-pevec, Mirko Velikinič, arhidiakon, Jurij Ilerešinec, kanonik-čuvar,* sodnik plemenitega mesta na grški Gorici, Anton Knežič, župnik na Pušči, Ivan Babič, župnik v Brdovcu, Jurij Raškaj iz Crnkovca in vsi so položili roko na razpelo ter ogorčeni prisegali: »Tahi je rabelj, Tahi je kriv!” Z njimi se dvigne ves okraj, tristo kmetov se zbere pred kraljevimi ljudmi in razodenejo vse svoje rane, vse svoje gorje, jasno povedo vse, naj se sliši do neba, in zakrite:	»Pravico, pravico
nam dajte! Ljudje smo, pa nas pobija gosposka zver!”
* Vse to so bde in so doloma še, cerkvene ali I cerikveno-upravne službe, ki so jih upravljali ka-
I lioniki stolnega kajritla (Kaptola).
In ko se zbere na dan pravde in sodbe ljudstvo na Stubici, dvigne pred kraljevim človekom svojo ponosno glavo kmet Matija Gubec, položi roko na srce in reče:
»Gospoda! Uvala svetli kroni, da nas je nesrečne siromake uslišala. Ljudje smo, srce in dušo imamo. Pravico nam dajte, da bomo mogli dihati in živeli. Hodite po vsem okraju, vprašajte vsakega prosjaka: .Zakaj si prosjak?* Zaplakal bo in odgovoril: ,Tahi je kriv!1 vprašajte vsa vešala, ki jih boste ugledali po gričih: ,Kdo vas je postavil?* Odgovorila bodo: ,Tahi v svoje veselje!* Vprašajte rane na našem telesu: ,Čigava znamenja ste?* Rane bodo odgovorile: .Znamenje Tahijevega biča, Tahi-jevega meča!* — Pravico želimo. Ta nam bo edini lek. Ne dajte, da bi zopet tekla kri iz starih ran, ker kri rodi kri, po krvi postaja krščen človek divja zver. Te besede povejte kralju, naj pravično razsodi, za to je postavljen.”
In poštenjak Draškovič je zvesto zapisal vsako solzo, vsako muko, zapisal vsa Tahijeva zveš Iva in posla] vse kralju pred presto).
Na vratih župnišča je zvečer stal župnik Babič in držal za roko upravitelja Grdaka.
»Prijatelj,‘‘ je rekel starec skozi solze »hvala, vi ste prava hrvaška duša. Če ne bi bilo vas in vašega srca, ne bi bil napočil za Tahija st dni dan. Oh, koliko solza in krvi ste od ubogega ljudstva odvrnili; kar jih niste mogli, i ni vaša krivda. Ce bi se ne bili zavzeli pred
kraljevim licem za naše ljudstvo vi, bi ne bilo upanja, da sc ljudstvo reši krempljev živega satana. Naj vas blagoslovi Bog, kakor vas blagoslavljam jaz in vse to borno zapuščeno ljudstvo.”
»Spoštovani oče,” pravi Grdak in poljubi starcu roko, ,,da v meni bije staro hrvaško srce, ki sem ga dobil od svojega očeta, poštenjaka. Sprejmem vaš blagoslov, naj me krepi v svetem boju za pravdo in, ako Bog da, bomo strli glavo razbojniški pošasti na Susjedu. Zbogom, oče!”
Poln svetega navdušenja je stopal plemič proti svojemu domu, a izpod lesenega župnikovega krova se je dvignil v nebo vzklik starega duhovna:
»Hvala ti, odrešenik, ki.ga slavijo vsi narodi sveta. Bog, reši moje ljudstvo!”
XX.
S imen Drmačič je Židane volje. Suknena kapa, za katero ima zataknjeno kokošje pero, mu sedi na levem ušesu, rdeči nos sije ko roža v jutranji rosi, bradica se neprestano trese, a iz zameglenih oči se krešejo iskre. Od pro-ščenja se vrača, stoji gugajoč se, pred suajed-sko krčmo kraj ceste in vleče z levo roko za seboj Petra Bošnjaka.
»Šimen,” reče Peter, pod kapo.”
»ti ga imaš pošteno (Dalje)
3H3HEBEH3II
Sreda, 31 .december: Silvester.
Četrtek, 1. januar: Novo leto.
Petek, 2. januar: Makarij, opal.
Scibota, 3. januar: Genovefa Nedelja, 4. januar: Tit, Škot Ponedeljek, 5. januar: Telesfor Torek: 6. januar: Sv. trije kralji Sreda, 7. januar: Valentin Četrtek, 8. januar: Severin, opat
SPOMINSKI DNEVI
31. 1. 1850 — Začela ižluijati v Celju ..Slovenska Cbela", ki jo je avstrijska vlada odobrila le pod pogojem, da so n« srne pečati s politiko. — 1942 Padli v Begunjah na Gorenjskem prvi talci.
2. 1, 1889 Ustanovljena stranka socialne demokracije v Avstriji — 1942 Na Koželjku ustanovljen, bataljon Ljube Šercerja.
4.	1. 1797 — V Ljubljani začele izhajati Vodni-
kov,, ..Lublanske No vize".
5.	1. 1849 — Slovencem je bilo spet dovoljeno
koledovanje s petjem v slovenskem jeziku. V Avstriji je bik) koledovanje 40 let prepovedano.
6.	1. 1910 — Ustanovljena Zveza socialistov n«
Balkanu.
7.	1. 1893 — Umrl na Dunaju Korošec Josip
Štefan, fizik slavnega imena.
8.	1. 1819 — Umrl v Ljubljani pesnik Valentin
Vodnik.
Smučarji pozor!
Slovenska fizkulturna zveza v Celovcu je sprejela od Koroške smučarske pod/.veze v Ravnah vabilo, da bi se iz Koroške v čim večjem številu udeležili zimsko športnih prireditev v črni v Mežiški dolini. Prireditev Koroške smučarske podzveze v Ravnah bo predstavljala zimski del v okviru vsakoletnega koroškim Slovencem dobro znanega tradicionalnega ,,Koroškega festivala".
Prepričani smo, da bomo z objavo tega vabila vzbudili veliko zanimanja med našimi ljubitelji smučarskega športa in se bodo prav mnogi prijavili in se prireditev v Mežiški dolini udeležili.
Ta zimski del imenovanega festivala bo med časom od 25. janičarja 1953 do 1. februarja 1953 z bogatim in pestrim sporedom. Med tem časom se bomo tovariškemu povabilu z veseljem odzvali tudi iz zamejske Koroške. Dneve, ko se bomo športnih prireditev, ki bodo med drugim obsegale slalom, veleslalom, smuk in solo-skoke, udeležili tudi mi, bo Slovenska fizkulturna zveza pravočasno objavila.
Vsi, ki se želijo teh skupnih športnih dne-vov udeležiti, naj se prijavijo najkasneje do dne 20. januarja 1953 pismeno ali osebno pri Slovenski fizkulturni zvezi v Celovcu, Gaso-metergasse 10, in naj navedejo, v kateri panogi želijo tekmovati.
Smučarjem, ki se bodo prijavili k udeležbi smučarskih prireditev v Mežiški dolini, priporočamo, da se vključijo po možnosti v smučarska tečaja v Bilčovsu 3. in 4. januarja in Št. Janžu v Rožu 5, in 6. januarja, da bodo mogli v Črni čim uspešneje sodelovati.
Biloovs
(Šolska prireditev)
V nedeljo, 21. decembra t. 1., je tukajšnje šolsko vodstvo priredilo s šolsko mladino prav lepo uspelo ..božičnico". Z marljivostjo in navdušenjem so sc naši otroci pripravljali na to prireditev. Na sporedu so bile božične pesmi in deklamacijo ter dva nastopa mladih igralcev. Dvorano pri Miklavžu so napolnili šolarji in številni starši otrok ter se mnogi drugi gledalci. Nastopi posameznih otrok, kakor tudi skupin so bili zelo dobro pripravljeni in reči moramo, da se je učiteljstvo res potrudilo in mu gre zato splošna zahvala. Nastopi so se vršili v obeh deželnih jezikih in tako smo lahko na tej prireditvi videli, da boj gotovih ljudi proti dvojezičnosti na naših šolah nikakor ni upravičen. Našim otrokom se namreč tukaj daje možnost, da se priučijo obeh jezikov pravilno, kar bo gotovo našim otrokom samim le v korist. Že star pregovor pravi: kolikor jezikov znaš, za toliko ljudi veljaš. Kako lepo so otroci podajali slovenske božične pesmi in deklamacije in kako lepo so nastopili in krasno govorili pravilno slovenščino pri igri! Tudi podajanje nemškega sporeda je bilo lepo in mi nikakor ne odklanjamo pouk nemščine. Dobro in prav je, da jo naš i lovek obvlada in mu je tako tudi odprta možnost oplajati svoje srce in 'Juha na podlagi kulturnih dobrin dveh narodov, slovenskega in nemškega.
Seveda je pri tem zelo važno, kako se nemščina podučuje, ali na podlagi domačega maternega jezika ali kakor koli z drugim načinom. Nikakor ne moremo odobravati, da se učenci mučijo s stalnimi dnevnimi nalogami,
L
Uspela gospodlnjsko-kuharska razstava
v Pliberku
Pokrajinski odbor Slovenske kmečke zveze, ki je omogočil pri Jurju v Šmarjeti pri Pliberku šesttedenski gospodinjsko-kuharski točaj, lahko knjiži lep uspeh v svojem delokrogu za širjenje gospodinjske prosvete v vrste slovenskih kmečkih deklet. V tem primeru je bila dana priložnost, da so se poglabljale v poklicno strokovno znanje dekleta iz hribov pli-berške okolice, iz Šmarjete, Belšaka, Borovij in Grabelj, ki nimajo vedno tako ugodnih pogojev. Takoj prve dneve in tedne tečaja se je izkazalo, da je bila izražena in zapisana bojazen, da tečaj ne bo dosegel zaželjenih uspehov, neosnovana. Voditeljica tečaja Milka Wie-serjeva, ki ji je z uspehom pomagala strokovna učiteljica tov. Dušica Kolaričeva, si je
takoj v prvih dneh osvojila naklonjenost vseh štirinajstih tečajnic čeprav je imela tokrat šele prvi praktični tečaj. Dekleta tečajnice so pokazalo hvalevredno disciplino in vztrajnost in niso hotele zamuditi nobenega dneva pouka in so čas temeljito izkoristile, j Ob tej priložnosti moramo hvaležno omeniti predvsem Jurjeve, gospodarja in gospodinjo, ! ki sta šla vodstvu in tečajnicam v vsakem ozi- | ru na roke ter sta s tem pripomagala, da se j je mogel pouk -nemoteno vršiti. Pa so tudi dekleta, vajena trdega dela na hribovitih kmetijah, pokazala izredno brihtnost, ki sta jo morali priznati tudi voditeljici, kor so praktičnemu in teoretičnemu pouku sledile s popol-
nim razumevanjem in pri vsakem delu zavestno sodelovale. Zaradi toga lahko ugotavljamo, da so od tečaju odnesle vse prav mnoge koristi. K uspehu tečaju sta med drugimi doprinesla tudi načelnik občinskega odbora SKZ Kos Janez in Kolenik Lipej in njima velja tudi iskrena zahvala.
Na zunaj je uspeh šesttedenskega pridnega dela v gospodinjsko-kuharskem tečaju pokazala ob zaključku razstava kuharskih izdelkov in ročnih del. Lahko trdimo, da dekleta tečajnice niso imele časa praznovati običajnih božičnih praznikov, ker so vse imele polne roke dela, da so vse potrebno tako lepo in okusno pripravile. Pri vseh razstavljenih predmetih, v vsej pestrosti in slikovitosti, jc vsaka posamezna tečajnica sodelovala in vložila v izdelke svoj trud in svoje v tečaju pridobljeno spretnost.
Številen je bil obisk razstave. Komaj so ,se odprla vrata na razstavo, so pričeli prihajati ljudje iz Pliberka in okoliških vasi po stopnicah v prvo nadstropje pri Brezniku in vse dopoldne se je kar trlo obiskovalcev. Lahko so bila dekleta ponosne na tako živo pozornost, ki so jo ljudje, kmetje in gospodinje, dekleta in fantje, izkazali razstavi in s tern tudi tečaju Slovenske kmečke zveze. V razstavnem prostoru se jc oglasilo tudi mnogo pliberške-ga meščanstva, več pliberških gospa, ki so se o razstavljenih izdelkih zelo laskavo izražale. In zares, vsi so priznavali, da razstava nikakor ni zaostajala za drugimi tovrstnimi razstavami, ki so jih imeli mnogi že priložnosti videti. Razstavljeni predmeti kuharske umetnosti od preprostega peciva do najlepših tort so bili za oko in okus zelo lepo razpredeljeni in je bila celotna slika prav umetniška, poleg tega je pristojala tudi okusna dekoracija. Številni obiskovalci pa razstavljenih izdelkov niso samo občudovali in pohvalili, temveč so tudi vse v korist tečaja pokupili, Lahko si opazil, da so bile tečajnice in voditeljici na ta uspeh upravičeno ponosne, kar je dokazovalo dobro in nasmejano razpoloženje tečajnic, lep nastop in prirojena slovenska vljudnost nasproti vsem gostom. Brez dvoma bo marsikatera teh deklet postala dobra in zaželjena gospodinja in nensvsezadnje vzorna slovenska mati.
Popoldanski kratek, toda prisrčen in posrečen kulturni nastop je gledalce prav zado-
Zadnje opozorilo izseljencem
Šc enkrat opozarjamo vse .tiste izseljence, ki doslej še niso zaprosili za izstavitev uradnega potrdila za žrtve fašizmu (Amtshescheinigung) oziroma izkaznice za Žrtve (Opferauswcis), da oddajo svoje prošnje še danes, ker z današnjim dnem poteče rok z« vlaganje tozadevnih prošenj. Prošnje je treba oddati ali osebno ali pa priporočeno po pošli na pristojno okrajno glavarstvo. Pozneje ni mogoče več zaprositi za zgoraj navedene izkaznice.
Zveza slovenskih izseljencev
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
voljil in spravil vse v dobro voljo. Vsaka izmed deklet je k nastopu nekaj doprinesla in kar je treba posebej omeniti je, da so vse izgovarjale zborno slovenščino prav dobro in jc to dejstvo dokaz, da bi so z nekoliko trudom na področju prosveto dosegli razveseljivi uspehi. Ta plat dela med slovensko mladino se ne sme zanemarjati, ker je imenovani nastop pokazal, da bi se ob dobri volji dosegli hvaležni uspehi. Ta mladina ima veselje in sposobnost za prosvetno izživljanje in morda se ho našel kdo, ki ji bo pomagal, da se bo kmalu spet postavila s kakšno večjo prireditvijo na odru.
Ko se je nagibal dan h koncu, se je pričela v nadaljevanju sporeda v prostorih Breznikove gostilne neprisiljena in zares prijetna domača proštu zabava. Dolgo so se zadržali ljudje, med temi gostje različnih nazorov in mnenj, in se v najlepši slogi najbolje razumeli. K temu je pripomagala v nemali meri dobro negovana Štefejeva klet, nadalje muzikant, ki je povzročil, da je marsikateri par zaplesal. Šole v pozni noči so se pričeli ljudje razhajati brez vsakega incidenta pod zvezdnato nebo v lepo zimsko noč proti svojim domovom.
Naslednji večer so se še enkrat sestale tečajnice s svojima voditeljicama in nekaterimi drugimi domačini na poslovilnemu večeru pri Jurju. Po prisrčni tovariški domačnosti je nastopil trenutek poslovitve in ko sta voditeljici podajali dekletom roke v slovo, so marsikateri zaigralo solzo v očeh kot zgovoren dokaz, ka-1 ko tesna je bila povezava med vsemi, ki se je j izgradila in skovala v napornih a nepozabrvh j dnevih gospodinjsko-kuharskega tečaja pri ; Jurju v Šmarjeti.
ki jih otroci, oddaljeni po več kilometrov od šole, ne premorejo in jim to le zagreni učenje. Tudi ne moremo odobravati, da se pri pouku rabijo besede, katere bi vzbujale prezir ali omalovaževanje enega ali drugega jezika. Pripovedovali so namreč šolarji, da se je izjavil mlad učitelj tukajšnje šole napram otrokom: „Wie weit kommt denn ihr mit eurer dum-men Sprache, kaum bis Tschaohoritsch." (Kako daleč pridete vi z vašo neumno govorico, komaj do Čahorč). Čahorče so namreč vas, ki je kakih 7 km v smeri proti Celovcu oddaljena od Bilčovsa. Taka izjava učitelja nikakor ne odgovarja ustvarjanju mirne atmosfere med slovenskim in nemškim ljudstvom, ampak nujno vzbuja pri otrocih nek prez:r do slovenskega jezika. Nismo in nočemo biti šovinisti, toda isto zahtevamo tudi od drugih, posebno pa od učiteljev.
Zvedelo se je tudi, da je razpisano mesto tukajšnjega nadučitelja. Apeliramo teni potom na šolsko oblast, da mora biti to mesto podeljeno učitelju, ki Ima res tudi izpit iz slovenščine. Sicer je to vključeno pri pogoj’h za dosego tega mesta, a izkušnje imamo, da se dostikrat ta pogoj prezre.
Leše pri Št. Jakobu
Posestnik Gregor Gabriel, p. d. Petrič v Lc-šah pri Št. Jakobu v Rožu, nas je naprosil, Ja objavimo naslednje vrstice:
Spet smo se lahko prepričali o spretnosti in velikem strokovnem znanju našega živino-zdravnika dr, Krista Pušnika, ki se nam je vsem v času svojega plodonosnega delovanja že zelo priljubil. Imel sem mlado kravo, ki je imela dnevno do 14 litrov mleka, katera pa je nenadoma začela zgubljati molznost in jo v leku 14 dni popolnoma zgubila. Razen le hibe kravi ničesar ni manjkalo, marveč je prej ko slej imela dober tek in bila popolnoma zdrava. Bil sem seveda v skrbeh in sem se o nesreči pogovarjal tudi s sosedi, ki pa so mi \ si zagotavljali, da tukaj ni nobene pomoči in da naj kravo oddam mesarju. Tako sem se konjno tudi odločil, k sreči pa sem v tej za-j devi še prej obiskal živinozdravnika dr. Puš-! nika, čeprav nisem imel več nobenega upanja. Toda komaj sem mu začel pripovedovati o svoji kravi, me je prekinil in dejal, da že ve,
kaj ji manjka, da je to bolezen, ki je zelo redka in proti kateri je le ena pomoč. Brez da bi si prej kravo ogledal, je izbral zdravilo in šel z menoj na dom, tam je živali nabrizgnil zdravilo in povedal, da se bo v nekaj dneh pokazalo, če je še kaj pomoči. In res se je kmalu začelo obračati na boljše; kravi se jc polagoma spet začela vračati molznost in do danes je dosegla dnevno po pet litrov mleka. — Tako hitre ozdravitve krave sem seveda zelo vesel in se dr. Pušniku zahvaljujem tudi tem potom.
*
Toliko posestnik Gregor Gabriel iz Leš. V našem listu smo že ponovno pisali in poročali o spretnosti dr. Pušnika, ki si je zlasti s svojimi operacijami pri živini napravil ime, katero ni znano le v Št. Jakobu, kjer je njegov delokrog, marveč tudi v mnogih drugih krajih. Tudi v bodoče mu želimo mnogo uspeha pri njegovem koristnem delu.
Št. Primož v Podjuni
Pred nekaj meseci smo pri nas ustanovili Živinorejsko zadrugo. Zadruga bo povezovala kmete našega kraja in vplivala na vzrejo živine. Priznati namreč moramo, da smo v naši okolici na področju reje zaostali, kar dokazuje slika o stanju naše živine. Uvideli smo, da tako dalje ne bo šlo več. Zato smo se združili v Živinorejski zadrugi Št. Primož in okolica, da napravimo red v naših hlevih. Hočemo donosnejšo govedo, ki bo pomenilo boljši vir dohodkov v naših gospodarskih obratih. Na ta način bomo ugodili tudi zahtevam državnega gospodarstva. Mlečnost naših krav moramo nujno zmeriti. To delo izvaja na vsem avstrijskem ozemlju Kontrolna zveza (Kontroll-verband). V to svrho smo prijavili nekaj posestev, kjer so lastniki pripravljeni podvreči svoje krave molzni kontroli. Računali smo, da bo s prijavo že vse v redu. Razočarani pa smo bili, ko je prišel nameščenec Kontrolne zveze in zahteval pristop članov naše zadruge k drugim živinorejskim zadrugam, čeprav poznamo le zakone, ki pravijo, da zadostuje, če imamo sami pravilno ustanovljeno živinorejsko zadrugo,
Člani naše zadruge so torej lahko tudi člani Kontrolne zveze. Kdor pa hoče podpirati na-
predek v naši živinoreji na način, kot je razvidno iz tega primera postopka nameščenca Kontrolne zveze v Velikovcu, pobija voljo samopomoči nas kmetov, ki smo se organizirali v zadrugi v ta namen, da izboljšamo živinorejo v našem kraju, ki ne bo prinašala koristi samo nam, temveč tudi skupnosti v državi. Ta zahteva nameščenca Kontrolne zveze je v nasprotju z zakoni in ukrepi za pospeševanje kmetijstva v državi in s tem tudi njen nasprotnik. Za pospeševanje kmetijstva so potrebni organi, ki imajo nalogo, da pomagajo povsod tam, kjer so potrebe največje in kjer obstoja volja in smisel za napredek v živinoreji, Pri nas pa hočemo napraviti nekaj koristnega za skupnost, zato pričakujemo le pomoč ne pa ovir in pobijanja volje.
Mnogi so še taki
Nedavno me je zanesla pot v neki naši vasi v vaško gostilno. Nekaj gostov, po videzu delavcev, se je ob obmizju prav živahno raz-govarjnlo. Pozdravil sem jih z našim slovenskim ..dober dan" in takoj so postali pozorni in rekli ,,Vi tudi govorite slovenski, to jc lepo, tudi naš jezik nokaj velja in naša pesem, razgovorjamo se kakor znamo in se dobro razumemo. Svoj materinski jezik moramo spoštovati in če pridemo v Celovec znamo za potrebo pa tudi nemški." Tako so modrovali delavci, katerih življenje je trdo in pokazali globino pristnega slovenskega značaja, ki ga še najdemo na slovenski zemlji, kjer še vedno v mnogih primerih omalovažuje slovensko govorico in ji odrekajo enakovrednost.
Iščem službo kot KUHINJSKA POMOČNICA
po možnosti v gostilno Naslov na upravi lista
OPOZORILO
Prihodnja številka Slovenskega vestnika izide v petek 9. januarja 1953.
■»■■■■■■■■BBBBBBBBBBBBBBBBBBB
RADIO CELOVEC
l>nevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
6.20 Jutanja glasba — 8.15 Kaj kuham danes? — 8.30 Pozdrav zato — 9.05 Želje poslušalcev — 10.15 in 15.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert —
14.10	Kar si želite — 17.10 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno ob: 7.00, 8.00, 12.30, 17.00,
20.00	in 22.00.
Sreda, 31. december:
10.30	Mali koncert — 10.4-5 Iz ženskega sveta — 11.00 Pondrav z.a mesto in deželo — 15.00 Slovenka poročila in objave. „Iz dnevnika veselega samca". — 16.00 Glasba popoldan — 20.15 Silvestrovanje — 0.05 Ples v Novem letu! —
Četrtek, 1. jantar:
7.10	Veselo v novo leto — 10.00 Maša — 11.00 Govor zveznega prezidenta — 11.15 Novoletni koncert — 14.00 Vedra novoletna, oddirja — 14.45 Pozdrav za mesto in deželo — 17.45 Šport in glasba — 20.15 Opereta — 23.00 Plesna glasba.
Petek, 2. jamar:
10.45	Za podeželsko ženo — 11.00 Pozdrav za mesto in deželo — 14.30 Slovenska poročila in objave. Sodobna vprašanja — 16.00 Koncertna ura — 16.30 Polke — 18.45 Kmečka oddaja —
20.15	Teden lahke glasbe — 21.44 Slušna igra.
Sobota, 3. januar:
8.45	15 minut za iraše malčke. Kar športnika /anima — 11.00 Veder dopoldne — 14.30 Zeli si kaj! —- 10.15 Filmski magacm — 18.30 Zvočna igra: B. Nu.šič: Analfabet — 20.20 Vesela oddaja.
Nedelja, 4. januar:
7.15	Pester gla-dsemi spored — 8.10 Kmečka oddaja — 8.20 „Vesela nedelja!" — 9.45 Spominjamo se Tolstoja — 10.00 Maša — 11.15 Lepe melodije — 12.45 Kulturne zrcalo tednu —■ 14.45 Pozdrav /a mesto in deželo — 17.30 Šport in
R ADIO-PROGR AM
glasba — 18.30 Mala nedeljska revija — 20.15 športna poročila — 20.30 Najbolji šlagerji minulega leta — 21.30 Krknimalm slušna igra.
Ponedeljek, 5. januar:
11.00	Ženska oddaja — 11.15 Pozdrav za mesto in deželo — 13.45 Glas mladine — 14.30 Slov. oddaja — 16.00 Pevska ura — 16.30 Za osamljenega in bolnega — 19.15 Internacionalni promenadni. koncert — 20.15 Veliki duhovi kot prijatelji in nasprotniki — 21.00 Koncert.
Torek, 6. januar:
7.15	Lepe melodije —' 8.10 Pesmi k sv. kraljem — 10.00 Maša — 14.00 Slušna igra — 14.45 Stare štajerske orgle — 15.15 Vsi otroci poslušajo! — 16.00 Igra graška godba — 20.15 Mali radijski oder — 21.00 Želje, ki jih radi izpolnimo — 22.30 Lepe melodije zvečer.
Sreda, 7. januar:
10.45	Iz ženskega sveta — 11.00 Pozdrav za mesto iu deželo -— 14.30 Slov. oddaja — 16.00 Pevska ura —	19.15 Lepe melodije — 20.15
...in zdaj igra Popi Naar!
Četrtek, 8. januar:
10.45	Nasv et v življenj škili vprašanj ih — 11.00 šolska oddaja —• 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 14.30 Slov. oddaja — 16.00 Solistična ura — 18.30 Slov. oddaja — 19.15 Lepe melodije —
20.15	Igra plesni orkestri-.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah:
5.30	Dobro jutro dragi poslušalci! — 7.00 Radijski koledar in pregled tiska.
Poročila dnevno ob: 5.45, 6.30, 12.30, 13.00,
22.00	— 19.00 Radijski dnevnik.
Sreda. 31. december:
12.00	Z!x>rovske skladbe Emila Adamiča —
12.46	Zabavna glasba —	13.00 Z obiskov pri
pionirjih — 13.15 Za ljubitelje operne glasbe —
14.40 Igrajo Veseli godci — 15.10 Zabaven popoldanski spored — 15.50 Zdravstveni nasveti —
16.00	Slavni umetniki, ki so nas obiskali v letu 1952 — 17.00 Kar po domače — 18.00 Lahka -glasba — 19.20 Zabavna glasba — 20.00 Veseli večer za konec leta — 21.30 Prenos silvestrovanja iz velike Unionske dvorane — 22.30 Zabavna in plesna glasba — 23.00 S pesmijo v Novo leto.
Četrtek, 1. januar:
6.00	Srečno Novo leto! — 9.30 Vedre melodije — 11.30 Rojakom v zamejstvu — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 15.30 Kmetovalcem na Novo leto — 16.30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 17.00 Radijska igra — 19.40 Klavir v ritmu — 21.00 Pester spored vedrih melodij.
Petek, 2. januar:
9.00	Litoramo-glasbena oddaja — 11.00 Oddaja za pionirje — 13.00 Želeli ste — poslušajte! —
15.10	Novoletni običaji — 16.15 Posnetki Silvestrovega sporeda v veliki Unionski dvorani —
18.15	Promenadni koncert — 20.00 Tedenski zunanije-politjčni pregled — 20.15 Koncertni valčki — 20.30 Radijska igra.
•
Sobota, 3. januar:
13.50 „Novi svet" v minulem letu — 14.00 Hr-vatska narodna glasba — 16.00 Po naši lepi deželi — 16.40 Zabavni zvoki — 17.20 Za pionirje —	17.40 Poje Ljubljanski komorni zbor —
18.15	Glasba za prijeten zimski večer — 20.30 45 veselih minut — 21.15 Pesmi domače zdaj zaigrajmo, s plesom veselo teden končajmo.,.
Nedelja, 4. januar:
13.00	Pogovor s poslušalci — 13.10 Želeli ste — poslušajte — 15.10 Hammond orgle v ritmu —
15.30	Za naše kmetovalce — 15.40 Sinoči sem na vasi bil... — 16.30 Anton Ingolič: Meja, radijska igra — 17.30 Promenadni koncert — 19.40
Zabavna glaslsa — 20.00 Luoia di Lammcnuoor. operni prerez — 21.00 Odlomki iz glasbenih filmov, ki smo jih videli v letu 1952.
Ponedeljek, 5. januar:
18.40 Slovenske narodne pesmi — 19.20 Glasbena medigra — 19.40 Igra Ljubljanski plesni sek-stet — 20.00 Okno v svet — 20.10 Simfonični koncert Radia Ljubljana.
Torek, 6. januar:
11.00	Šolska ura za nižjo stopnjo — 11.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 12.00 Opoldanski koncert — 12.40 Med glasljenim sporedom zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.00 Rosini in plesi naših narodov — 15.10 Zabavno melodije ■—
17.10	Filmska glasba — 17.45 Tečaj angleškega jezika — 18.00 Slovenske narodne pesmi — 18.30 Kulturni pregled — 19.40 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana, poje Irena Vandot — 20.00 Radijska univerza —20.15 Naši solisti pojo arijo hi znanih oper.
Sreda, 7. januar:
15.50 Zdravstveni nasveti — 18.30 Zunanjepolitični feljton — 19.40 Slovenske narodne pesmi — 20.00 Radijska igra — 21.20 Večerni koncert orkestralne glasbe.
Četrtek, 8. januar:
■ - 14.00 Od melodije do melodije — 15.10 Slovenske narodne pesmi — 15.30 Ali znate poslušati? — 1600 Koncert po željah — 17.10 Lahka glasba — 17.25 Oddaja za žene — 17.50 Partizanski spomini —	18.00 Hrvatske, srbsko in
makedonske narodne pesmi — 19.40 Slovenske narodne pesmi — 20.00 Domače aktualnosti —-
20.10	Zabavne melodije.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-und Verlagsgesellschaft m. b. II., Klagenfurt. — Dopisi naj so pošiljajo na naslov: Klagonfurt, 2, PostschlleCfacli 17.
cStehio ut mjfLtliM polno f utiw leto 1953
Prav obilo lepega sadja in dobre domače kapljice želi v novem letn svojim članom
SADJARSKO DRUŠTVO ŠMIHEL PRI PLIBERKU
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „PECA“ V ŠMIHELU
želi svojim članom in ljubiteljem naše prosvete veselo novo leto
Dipl. trg. Milan Breznik
Celovec
Stavbeno podjetje (
Rado Janežič
urednik
*
Celovec
(Jože Kotlar
SV. PETER 24, SV. JAKOB V ROŽU
Družina
Jakob Janežič
B r e z n i c a pri Št. Jakobu v Rožu
se priporoča vsem čitateljem našega »Slovenskega vestnika" in želi napredno
NOVO LETO 1953
Mnogo uspeha v novem letu 1953 želi vsem svojim prijateljem in znancem
družina Vošnjak
Celovec
FRANC
fotkilt
Sinča ves
želi vsem svojim poslovnim prijateljem srečno novo leto
Vse najboljše v novem letu želi
Družina Tomo Zeljug
Celovec
pozdravlja vse svoje prijatelje in znance ter želi mnogo uspeha v novem letu
96am SSarBander & trnovi
CENTRALNE KURJAVE IN SANITARNE NAPRAVE
Družina Pavlin
Celovec
' želi vsem prijateljem iu znancem uspešno in zadovoljno novo leto
Klagenfurt, Villacherstras.se 4
Lovro Potočnik
Pliberk/Celovec
1'ortschach, llauptstralic 228
Feliks Smolnik
C e 1 o v c
Vsem svojim prijateljem in znancem želi s- novem letu mnogo uspeha
družina Samec
Celovec
Irma Mak
nameščenka
C el o v e c
------1-
SILVA KMET
dopisnica »SLOV. POROČEVALCA"
Celovec
Družina
Blaž Singer
Celovec
Uspeha polno novo leto vsem svojim odjemalcem želi
VINSKO KLETARSTVO KREBS
Celovec Villacher Strahe 1 telefon 32-74
Srečno novo leto 1953 želi
f
Ivan Marfelak
iz Slo v. Javornik a
vsem koroškim Slovencem, posebno pa izseljencem iz Hesselberga
Markova družina
n a 15 r n c i
— -
Družina
Družina
Miha Pak p. d. Krznar
P1 e š i v c
Pogačnik in Einspieler
Bistrica v Rožu
France Picej
Požarnikova družina
2 a m a u j e
n a B r n c i