Št. 38. V Gorici, dne 12. maja IjJiajn dvakrat na teden t Štirih Izdunjlh, in stser: vsak torek in petek, zjntninjo fzdniijo opoldne, večerno izdniiju pa ob 5. uri popoldno, in stano z ,,GosnodiU'8kiui Listom" in s kako drugo uredniško ižjedno prilogo vred po poŠti prejemanji ali v norici na doni poSiljatia: Vse leto ....... gld. **»&*-. četrt loti;.......» 1-J50 Posamično Številke stanejo t\ kr. Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulici stv. fl v Gorici v «(!oriski Tiskarni*' A. Gabršcck vsakdan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Mu natotilit brez doposlan« naročnino ho ne oziramo. „l»RlMOUEUft,wlinja neodvisno od «So5e» trikrat mesečno in stane vse leto gld. \-H). «Snca-> in cPrimoivc* se prodajata v Gorici v to-baktt'ni Scii\varz v Kolski ulici in Jolloisitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrcnčič na trgu della Casonna in 1'ipan v ulici 1'onte della Fabbra. ^mmm (Večera® izdanje). Uredništvo in odpraruiStro se nahaja v GospoBki ulici 5t 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od ti. do, 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne; spadajo v delokrog uredništva, naj se. pošiljajo le upruviiiStvu. " Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništva ne npravništvo. ______ ;;. Oglasi In poslanice 't se računijo po petit-vistah, če tiskano l-krat'8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat j>6 pogodbi. --' Večjo črke po prostoru. ; Naročnino in oglase je plačati 1;W Gorica. „Gorigka TIskarna« A. GabrSfok tika in zalaga razen «Soče» in .Primorca* še -Slovanske knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih bbsežnttr 5 do 6 pol tar stane vseletno 1 gld. 80 kr. : — Oglasi v «Slov. knjižnici* so računijo po 20 kr. petit-vistica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog- In narod! «Gor, Tiskarnam A. Gabrščck (odgov. Iv. Mcljavec) tiska in zal. Odgovor Italijanov. Na poslulato slovenskih poslancev so Italijani odgovorili s pismom iz peresa deželnega glavarja dr. Pajerja, Kakor je že proludoval »domere", takci se je zgodilo: Italijani so odklonili vse zahtevo Slovencev. Za danes naj prinesemo le odgovor Pajerjev kolikor mogoče v zvestem prevodu; bo že še časa in prilike, da bomo kaj več govorili o tej »'/.javi italijanskih zastopnikov. Pismo se glasi tako-le: Prevzv, gosp. dežOHri podglavar! Cilal sem in zelo mi je ugajal uvod Vašega tast. pisma z dne 27. aprila, ker sem bil očaran po živih utiskiii, ki mm jih prejel iz njega, da se resno misli na pornirjenje, in naglo sem preskočil k terjatvam, katere so imele dokazati namero slovenskih poslancev, da so doseže sporazumljenje, noseče znake trajnega miru in ne samo začasnega premirja. A ko sem prečital prvo točko, se je raztrgala laskava nada ter se umaknila popolni prevari, ko sem poizvedel zadnjo. V prvi teh terjatev se zahteva jamstvo, da se bo v deželnem zboru sklepalo le v popolnem soglasju obeh strank. Ako bi še tako delalo, bi se pačilo ustavno ži vonje v najvažnejšem njegovem pojavu, v svobodi predlogov, javnosti razprav in neodvisnosti glasovanja; kajti premestilo bi se parlamentarno delovanje v prehodni zakotni zbor, v katerem bi morali italijanski poslanci upo-gibati tilnik volji slovenskih, znebiti se svojih prednostij, odpovedati se nalogi, da se po svoji sveti dolžnosti borijo za zadoščenje potreb in opravičenih zahtev italijanskega ljudstva, katero jim je izročilo varstvo svojih korislij, ženo besedo — odstopiti. Popolna ravnopravnost obeh deželnih jezikov, zahtevana v drugi točki, b: nanesla potrebo, da se pri opravljanji vseh deželnih opravil istočasno rabita oba jezika — kar je nemogoča stvar. Sicer pa. MARCOVISCONTI Zgodovinski roman Jlaiijanski napisal Commaso Grossi. (Daljo) «Castel Seprio in Martosana poznata še vedno moj glas (ta dva okraja sta bila Markova fevda), in prijatelji ljudovlade še žive. Lev sicer spi, a naj ga prebudim, bodo slišali v Vatikanu njegovo rjovenje. Živahni golobradoc (tak<5 so imenovali v Milanu Ludovika Bavarskega) si bo kmalu prste grizel. Živela cerkev, in naj poginejo izdajice domovine! to je moj stari vojni klic*. Oe hočemo dobro razumeti pomen teli zadnjih besed, jo treba vedeti, da je bil Marko tak<5 vskliknil osem let poprej, kadar, premagavši papeževe čete, jo udaril na neke milanske uskoke, ki so se vojskovali v njihovih vrstah To njegove besede so bile silno zaslovele, ker so pričale, da on v svojem srcu ni sovražil cerkve, dasi se je vojskoval proti nji. Ko je bilo pismo končano, je tajnik odšel, in Marko je s prijaznim nasmehom rekel Ottorinu: «Ali si se vendarle vrnil! si li prav hotel čakati, d p od-pošljem poslanca k tebi, kaj ne V> «Nisem vedel...> se je začel izgovarjati mladenič. se je raba slovenščine v vseh spisih in opravilih, ki se tičejo slovenske strani, uvedla že davno, in meni ni znano, da bi so ljudstvo v tem oziru kaj pritoževalo. Ce pa ni opravičena terjatev, da morajo vsi deželni uslužbenci (torej tudi oni italijanske in slovenske kmetijsko .šole) popolnoma zmožni bili obeh jezikov, ni nič manj kritična namera, tla bi se spremenil deželni statut, to se pravi, da bi so spremenila naša ustava, temeljni zakon poknežene gro-fovine, s tem, da so sprejmejo vanj analogna določila, ki ne spadajo v področje deželnega zbora ter bi lahko nanesla potrebo nove jezikovne kvalifikacije celo za liste, ki bi so spenjali po poslanskih mandatih. Razdelitev opravil deželnega odbora, o katorej govori tretja točka, jo po deželnem opravilniku že odkazana deželnemu glavarju ter mu pravično nalaga, da ga ima v tem voditi z m o ž n o s t, ne narodnost. Sicer pa so v deželnem odboru že mnogo let italijanskim odbornikom izročena v izvršitev opravila zadevajoča italijansko stran, slovenskim odbornikom pa ona, ki so tičejo slovensko strani, izvzomši malo skupin, pri katerih bi bilo razkosanje nemogoče ali uezmi-selno. O slovenski obrlno-nadaljevalni šoli za deklice, ki je naglašenu v poli točki, ni iz spisov deželnega odbora doznati niti da obstaja, iu naravno je, da bi so eventuvalna podpora iz deželnega zaloga mogla podelili žele po natančnih poizvedbah o nameri in vrednosti tega zavoda, katero poizvedbe bi se naredile vslod formalnega, deželnemu zboru podanega predloga; tako je tudi jasno, da italijanski poslanci niso pokliemi zahtevati, da prispeva za to šolo tudi državni zalog. In tako je skupina italijanskih poslancev čisto nepristojna v to, da bi obvezala k u p-čijsko zbornico, naj dovoli slovenski deški obrtnijski šoli prispevek, zaklevan v Sesti točki; da bi iztrgala goriškemu m c s t u to, kar je pridobilo po razsodbah »Naj bo, naj bo, sedaj si tu in je že vse prav». Govorila sta še nekaj o drugih stvareh, potem pa je Marko po domače položil roko na bratrančevo ramo in mu začel praviti, zakaj da se jo zopet sprijaznil z avinjonskim p-i^ežem, ter mu je razložil vse svoje novo n"3:ie. . «Pa bomo zopet blagoslovljeni*, jo c'ojal Marko. se je častitljivi mož proslavil nad vse druge italijanske vladarje, dasi je papež neprenehoma svoje duhovne strele spuščal va-nj. On, ki je premagal posvetno niv>č svojega protiv-nika, se tudi za duhovsko njegovo oblast ni zmenil. A kadar je v visoki starosti čutil, da se mu je bližala zadnja ura, iii in da ta svet ni bil več za-nj, ga je jelo biti groza tega, kar je zasmehoval celo življenje. Nikdar ne pozabim tiste noči, ko jo, trpinčen od strašnih pošastij, zbral vso svojo družino in vse monške duhovnike v cerkvi sv. Ivana, ter poklek-nivši pred žrtvenik molil "ero in zatrjeval, da hoče umreti udan podložnik cerkve, in s s^L^mi objokoval, da ne bo mogel odpočiti mrtvt glave v blagoslovljeni zemlji. Oh, da bi bil videl njegov obraz, poprej miren v vseh nevarnostih in jasen tudi \ pregnanstvu, a tedaj pobit vslcd nekega neznanega strahu!...* Ottorino se ni mogel dovolj naču-diti, in če bi ne bil Marko govoril s takim občutkom, bi bil dvomil, ali misli za resno. «Jaz», je dejill nazadnje mladenič, * som vedno mislil, da je, kakor so pravili, papež Ivan krivovorec, a Nikolaj pravi pastir. Tako som vedno slišal od vseh teh naših učenjakov, in tudi od vas, kateri, dasi vojak, se ne ustrašite no- ' r»ost, ne ponuja nobene odškodbe, nobenega jamstva na račun Slovencev. Zvedeni, kokoršni ste po dolgi praksi v parlamentarnih stvareh, znali ste, preč. gospod, da sestavljale takoSno zahteve, da je bila že sama misel, da bi se jim utegnili iz slabosti udati, nezdružljiva s spoštovanjem dolžnim dostojnosti italijanskih poslancev; kakor sto dobro vedeli, da ni v oblasti nobene izmed strank, jamčiti za vspeh. Postavljen sem pred nalogo, a dani so mi v to nemogoči pogoji. To vtiska terjatvam značaj pretveze, pod koje krinko se skriva storjeni sklep, da se hoče po vsaki ceni vstajali v abstinenci. V koncu pirma načeperjeno dobrikanje pa, s katerim so povzdiguje na meni modrost, mogočnost, ve. Ijavnost (v eni sapi s glavnim glasilom Slovencev, ,Sočo", katera me zaznamlja njihovemu sovraštvu kakor ,najslabšega med najslabšimi"), dobiva to dobrikanje, v primeriš terjatvami, obrise umetne krparlje podobne parodiji ter močo senco sovrolno pošasti, vzbujajo v moni vse drugačn Čute, nego one hvaležnosti. (Je bo potreba žrtev, da se povzdigne časi in moč naše dežele pod pa-ladijotn osrcčevalnega miru, bodem vedno pripravljen, nasvelovati jih. Toda da se v triumfalni voz našega zmagovalca uklenejo moji izmolzeni in ponižani volivci in da se gospodarstvu drugih na žrtvenik položi narodnost, s katero se mi ponašamo, v to ne stegnem nikdar svoje toke. Jaz se ne bodem ustavljal, ampak radostno in svečano ponesem oljko miru, ki jo V. G. od mene zahteva, tudi na slovensko polje, a nikdar ne črez pokopališče italijanske svobode, nikdar, ko bi se me hotelo siliti, da zasadim poprej tužno cipreso na rokev italijanske Časi i. Sprejmite preč. gc .od zagotovilo naj*-večjega mojega spoštovanja, s katerim se Vam beležim preudanega Pajer, dež. glavar. benega učenjaka. Od moje prve mladosti se že vojskujem proti temu papežu, katerega so imenovali krivega, a glej! sedaj je mahoma postal pravi. No! naj bo, kakor more, jaz ne vem več, kaj bi dejal«. Marko se je grenko nasmehnil in odvrnil: «Zahvaliti se imamo tem brez-značajnim in nehvaležnim gibelinom, da smo zopet krenili na pravo rjot. Veš, da nam je isti papež dobrovoljno ponudil roko ? Obljubil mi je pomoč cerkvenega orožja, da si zopet priborim očetove dežele. In ne misli, da jaz slepo zaupam možu, kateri mi je vedno nasprotoval ; ampak vidim, da ga razmere silijo v svoj prid zavezati se z menoj. Bavarjeva moč gine dan na dan. Mnogo njegovih privržencev, katere je on izsesaval in v sili zapuščal, mu, hfbet obrača. Milan mu je še vedno zvest, a jaz mu ga morem izneveriti. Milanci konečno že začenjajo spoznavati, na kateri strani je pravica, in so tudi -siti cerkvene prepovedi. c Ali navzlic tenuu, je odgovoril Ottorino, «v mestu še vse mrgoli propo-vednikov, ki tekajo po ulicah in po trgih ter zbirajo vkup ljudstvo in ropotajo proti Ivanu dvaindvajsetemu. Ravnokar sem ne daleč od tu slišal nekoga, ki je kričal da je razbojnik, čarovnik, in Bog ve še kaj slabšega*. «Pa kmalu boš slišal druge glasove?«. *Kakfine?' Domače ta razne novice. Knez in nadškof — kardinali — Zopet ia zopet čitamo po časopisih, da naš nadškof in knez dr. Jakob M is s i a bo imenovan kardinalom že v prihodnjem kon-zistoriju. Dunajska »Reichs \vehr« je prinesla imena cerkvenih dostojanstvenikov v Evropi, ki bodo prihodnjič imenovani kardinali, ali imena dr. M i s s i e ni med njimi. — Jedni govore, da kardinal dr. Missia bi se preselil v Rim, drugi pa trde, da ostane v Gorici, kjer bi dobili poleg njega še jed-nega škofa. V nadškofijski palači se bo zidala nova dragocena zasebna kapela za kardinala dr. Missio. — Mi poročamo, kar se govori, no pozitivnega ne moremo nič potrditi. .Adrlatlsehe Post'.—Izšla je v sredo 9. štev., ki prinaša članke: Die Postulate der Gorzer Slovenen, An die slavischen Wahler Istriens! (proglas istrskih poslancev), Kiisten-land im Staatsvoranschlage, Mai - Avance-ment. Dalje prinaša 45 raznovrstnih sestavkov iz dežel ob Adriji. — List je pisan vseskozi zanimivo, živahno, cesto z žgočo satiro, da dobiva čedalje več čitateljev. Za letos je neizogiben izdaten deficit, najmanj 500 gld., kcteri bo morala po navadi pokriti edino le »Goriška tiskarna«. Naši rojaki po raznih mestih niso izvršili svoje najlažje dolžnosti, namreč te, da bi zahtevali list po kavarnah, v katere navadno zahajajo. Pa naj potem napredujemo. — Učimo se od Nemcev, kak6 ti brezobzirno zahtevajo svoje liste povsod, kamor zahajajo! Korak za korakom. — V teku enega meseca so prešle tri lepe hiše v slovenske roke. Ako bi bil vsak mesec takd rodoviten — to bi bil napredek: Brez slovenskih hišnih gospodarjev pa ne opravimo nič v Gorici! — Naj bo na razpolago še toliko slovenskih trgovcev in obrtnikov, ako pa nimamo za nje pripravnih prostorov, si nismo nič na boljem! — Mi bi le želeli, da bi si vsak trgovec in obrtnik toliko opomogel, da bi si kupil svojo hišo. In vi drugi rojaki: ali bi jim bili zavidni? Tega greha je preveč med nami: tujcu privoščimo vse, domačinom nič! .Krojaška zadruga". — Čilateljem moremo naznaniti prav veselo vest, da je pričetek poslovanja na jesen zagotovljen. Zadruga sama je namreč dobila že . *aj okoli 400 delc-iev, katero število se goti/ j precej pomnoži, kadar začne delovali, — toda iežava je bila z vprašanjem: kje dobi prostore za prodajalnico in zaloge, da bodo na pripravnem kraju in vseskozi primerni namenu. — S tem vprašanjem je bila velika težava. Poskušalo se je ta, poskušalo tam, a vsak korak brez vspeha. Tak6 je, ako nimamo dovolj slovenskih hišnih gospodarjev v prometnih ulicah! Skušalo se je tudi, kupiti kako manjšo hišo, ali tudi to ni šlo. Naposled sta se združili »Goriška ljudska posojilnica" in »Krojaška zadruga" ter sta kupili v sredini mesta večjo hišo, kjer bode prostora za razne namene goriških Slovencev. Tje se preseli tudi posojilnica. Hiša se bode prav dobro obrestovala, de. je glavnica v njej dobro naložena. — Brez tega skupnega koraka obeh zadrug bi na jesen ne imeli še krojaške zaloge in prodajalnice. Ker je torej začetek na jesen zagotov-1 Ijen, priporočamo slovenskim rojakom., da bi se takoj vpisali v »Krojaško zadrego* oni, ki doslej še niso udje, pa da bi po možnosti vzeli po več deležev. V nedeljo po blagoslovu bo shod v Št. Andrežu, kakor smo že naznanili. Dr. Jos. Pavlica bo\ govori} tudi o krojaški zadrugi! Naj bi se it. Andrežanje oglasili v obilnem številu! Vipavska železnica. — V času, ko se Italijani delajo grozno miroljubne, se je dogodilo od njih strani nekaj, kar jasno priča, da z Italijani- ni mogoče pošten mir v deželi. Deželni odbor je namreč razveljavil prejšnji sklep, da izplača tistih 100.000 gld. za ustanovne delnice vipavske železnice; ako bi jih BMont« zdaj tudi dovolil, jih deželni odbor ne sprejme, ker se je izrekel nekompetentnin:!. Tžiko je odločil deželni glavar dr. Pa j er! — Deželni odbor pa je izplačal 50.000 gU. za furlansko železnico, dasi je bil isti sklep deželnega zbora za furlansko in vipavsko železnico. Ako je deželni odbor nekompetenten za vipavskih 100.000 gld., je bil enako tudi za furlanskih 50.0001! — Sklep deželnega odbora ni nič drugega nego čin lahonske brezobzirnosti nasproti Slovencem. In s takimi ljudmi naj bi bil mogoč mir v deželi?! Kaj sedaj V Kaj stori vlada? Prav radovedni smo! Ako bi bilo kaj podjetnosti v Slovencih, bi sami napravili konsorcij, ki bi prevzel delo in plačal teh 100.000 gld. za ustanovne akcije, saj dobiček bo brez dvoma večji! Konsorcij je v veliki zagati. Kako se reši iž nje?! Cepljenje koz v Gorici je prijelo 9. t. m. ter je od 4 — 6 pop. ob dneh, kakor jih naznanjajo lepaki po mestu. Po preteku 8 dnij se mora otroke pokazati zdravniku, ki je cepil koze, da se razvidi vspeh. S cepljenjem se varuje človeštvo pred grozno boleznijo, pred kozami, zato naj nikdo ne zamudi prilike, dati cepiti svojim otrokom koze, ker poleg drugega brez spričevala o cepljenju koz niti v ljudsko šolo ne morejo vstopiti. Koze cepi dr. Luzzatto. Povožen. — Včeraj proti večeru je bilo videti pred lekarno Gironcoli v Gosposki ulici množico ljudij; gledali so v lekarno, kjer je neka žena držala na rokah otroka, ki je bil — kakor so si ljudje pripovedovali — povožen. Stopila je z obokom na ve/. ter ga odpeljala v bomišnico. }trok je bil tih*, videti pa je bilo po glavi in po čelu, da je ranjen hud«. Sadni trg. — Za sadni trg v Gorici je določen ograjeni prostor v ulici Giavdino med hišo Dottori ter med magazinom vojaškega oskrbovališča. Ta prostor služi edino le za sadje, ki je namenjeno za izvoz. Kar se pripelje takega blaga v mesto, se ga mora koj peljati na te prostore, in je prepovedano isto držati po krčmah ali privatnih hišah ter prodajati po dvoriščih. Prestopki se bodo strogo kaznovali. Trg prične s 15. t. m.; otvori se vsaki dan ob 3. zjutraj za uvoz ali prinos sadja. Prodajanje pa sme pričeti šele ob 5. Poštne nakaznice — neizplačane. — »Osservatore Triestino*" je objavil 83 nakaznic, katerih ni bilo mogoče izplačati na-slovljencem niti vrniti odpošiljaleem. Med temi so nekatere v Gorici, Ajdovščini, Tolminu, Sežani in Bovcu. Skušnje učiteljske usposobljenosti. — Pred c. kr. izpraševalno komisijo v Kopru so napravili minoli teden skušnjo učiteljske usposobljenosti za slovenske oziroma hrvatske ljudske šole sledeči gg.: Anten Bezeg, učitelj v Borštu, Ana K1 a n č i č, učiteljica v Gorici, Martin Kranj č i č, učitelj v Št. Vidu •Prepovedi proti Nikolaju — v prilog Ivanu». «Bomo pa videli še to! Ta se le bo lepa !> «Veš», je dejal Marko zaupno, «pa-pež je dovolil nekim, duhovnikom, da se smeio vrniti v deželo, in ti mi bojo pomagali vršiti mojo nalogo, a ne da bi se jim niti sanjalo o tem. Jaz jih skrivno vladam po osebi opata svetega Viktorja: Te dni se prikažejo in pojdejo okrog, da spravijo nazaj na pravo pot tiste, ki ao zapeljani*. «A kaj, ko bi Azzone prijel prve, ki se drznejo tako propovedovati, ter jih prisilil k molčanju ?» «Tega nikakor ne stori, ker se boji ljudstva. In če bi, bo toliko slabše za-nj. Iz njihove krvi se porodi mnogo našče-valcev. Misliš, da se oni bojijo smrti ? Kaj pa je smrt ? Ali ji ne gremo mi tolikokrat naproti na bojišče? — in zakaj ? — Za ped zemlje, za >razno slavo, zaradi kake otročje trme! Pa da bi se je bali tisti, ki čakajo večno plačilo?...* Na to je potihnil, sklonil giavo in ostal tako nekaj trenotkov. Ko je zopet pogledal kvišku, ni bilo videti več poprejšnjega ognja na njegovem obrazu. Obr-nivši se proti bratrancu, je s hladnim izrazom, pri čemer je bilo opaziti tudi nekaj grenkobe in porogljivosti, zopet poprijel tak<5: «Sicer pa, če so a vin jonski papeži, ko so se vojskovali proti meni, že tolikerim vernikom dali priložnost, da;so si mogli zaslužiti mnčeniški venec, zakaj bi tudi sedaj ne ponudiii slične prilike nekaterim, ko gre za to, da bi meni pomagali? Ali bi jim ti to štel v greh ?» «0, mislite si! govoril sem le tak6... sicer pa... /veste dobro, da sem jaz le meč v vaši roki». «In jaz se ga bom zanesljivo postu-ževal, ker dobro poznam njegovo ostrino. Moram ti pa povedati še. kar je dogovorjeno z našim bratrancem Lodrisiem. On spravi te dni pod orožje svoje pod-ložnike s pretvezo, da mora biti pripravljen, ako bi se kazala potreba, pomagati svojemu bratu opatu svetega Ambroža, kateri pošlje oboroženo četo v Limonto, da bo kaznoval tiste kmete zaradi ustajo. Ti, ki prihajaš od tam, moraš dobro vedeti, kak<5 se je tisto godilo*. «Prav dobro, in rečem vam, da se mi smilijo tisti ubogi gorjani, ki so bili uprav siljeni k tistemu koraku; zat6 pa, če bi se moglo preprečiti...» «Kaj hočeš l opat si je zabil v glavo to trmo, in pa sedaj pride tudi nam prav!» «In" tudi bi mi bilo jako žab, je nadaljev&i mladenič, «5e bi moral vsled tega kaj trpe« grof Del Balzo; kateri biva tam blizMa. «0 res, povej mi kaj o tistem grofu, aH je še vedno tak jezičnik, kakor je bil v svoji mladosti!* (Dalje pride). (Štajersko),Kazimir Rade, učitelj v Buzetu, Josip Kraljic;učitelj v Dragučah, Romana Osana,-učiteljica v Loparjih pri Slov. Bistrici, Jelica Radivoj (a odliko), učiteljica v Omišlju (otok Krk), Vinko Trobec, učitelj v Marezigah pri Kopra in Ivan Vuga, učitelj v Rihenbergu V Postojiao.— Drugi binkoštni praznik, kakor običajno, obiskujejo slavno poslojinsko jamo ljudje od vseh stranij. Zato vodijo tisti dan tudi posebni vlaki. Tako gre iz Gorice dopoludne ob 8-45 poseben vlak ter pride v Postojiao ob 12*37 popoludne. h Postojine se vrne zvečer ob 7*45 ter pride v Gorico ob 11*4G. Vožnja tje in nazaj iz Gorice v Postojino stane za i. razred K 13, za drugi K 10-26 in za 3 K 7'50. V tej svoti je obseženo tudi že dovoljenje za vstop v Jamo. Ta dan bo jama razsvetljena v vseh delih; svirala bo v njej vojaška godba. Obisk s slavnostjo prič^e_-ob_3._pop.J.er^ko^ča_ob_ 6. zvefte;-. Romarji. — S pomladjo pride čas, v katerem ljudstvo od vseh vetrov roma po božjih potih. Med prvimi romarskimi potmi pa je pot na Sv. Goro nad Solkanom. Že vidimo, kako prihajajo romarji polagoma v Gorico ter od tam na različna božja pota. V soboto dopoludne je bilo videti v Gorici skupino kakih 40 romarjev in romaric različne starosti, ki 30 šli s križem in cerkveno zastavo, prepevaje nabožne pesmi, skozi mesto na Kostanjevico; od tam pa so krenili na Sv. Goro. Baje gredd tudi v Klužet na Benečansko, oi tam pa na Sv. Višarje! Kakor se da presoditi po bisagah, ki so jim visele po hrbtih, so res namenjeni na dolgo poti!! V Kormiiiu so pokopali v nedeljo veleč, g. Petra F a brisa. Iz Gorice je šlo mnogo duhovščine in sem^niščanov; ti so nosili tudi krsto. — Fabris je zapustil več legatov v italijanske narodne namene, med temi tudi v korist laškemu političnemu šolskemu društvu »Lega Nazionale". Radikalni listi ga jako hvalijo, ^Razburjenje" v Gradišču oh Soči. — Podgorski fantje so bili najeli za ples v nedeljo godce iz Gradišča; dali pa so tudi v Gradišču pribiti slovenski lepak, ki je vabil Gradiščane v Podgoro na ples. Na zidu gledališča je visel ta usodepolni lepak, ali le malo časa, le do 8. ure v jutro, ker koj potem je prišlo povelje občinskega urada, da se ima nemudoma odstraniti slovenski lepak. Ukazan pa je bil ob jednem lov na nepoznatega »zločinca", ki se je predrznil pribiti slovenski lepak. Tu treba vedeti, da ondotni občinski tajnik je zelo goreč mož; soj je Italijan „puro sangue", Garlo de Go-melli iz družine, ki je solkanskega po-koljenja I Torej „ čisti Latinec", ki v Gradišču seveda ne sme videti nič slovenskega. Nato je nastalo v Gradišču dvoje mnenj-Eni so trdih — in teh je bila manjšina — da v Gradišču ne sinejo biti pribiti slovenski lepaki ; drugi pa so rekli tako: Če Furlani nabijajo tas..a vabila po slovenskih vaseh, jih smejo tudi Slovenci med Furlani. To mnenje je prevladavalo. Tako je mislilo ljudstvo, drugače pa so mislili tisti, ki so se že navzeli duha goriške irredente! Občinski urad v Gradišču s takim postopanjem le Škoduje svojim ljudem, ker gradiščanskih godcev Slovenci ne bodo najemali, ako se bo njihov jezik tako spoštoval v -Gradišču, Treba.. pdvdurjati, da glavna obrt Gradiščanom je godba, od katere žive cele družine. Ti hodijo gost na razne plese tudi med goriške Slovence, ne samo med Furlane; posebno je znana ena družina, ki ponajveč med Slovence zahaja. In ti ljudje ne morejo prehvaliti Slovencev, ker razven velikega dobička so na slovenskih plesih tudi prav dobro pogoščeni. Tako se izražajo tudi o Podgorcih rekoč, da med Furlani še niso doživeli kaj takega. Iz tega poročila se zopet vidi, da Furlani in goriški Slovenci bi živeli v slogi in miru med seboj, ko bi goriška irredenta ne dvigala svoje glave proti Furlani j i ter bi ne upiivula na njo v znamenju narodnega sovraštva! Iz gor. — rišejo nam: Po tukajšnjih prodajalnicah tobaka se bere še vedno: MAI-gemeine Verschleiss-Tariff, Tariffa generale, Befugnis, Licenza. PfHchlendcrTabak Klein-verschleisser, Obblighi dei vendilori di Ta-bacco al Minuto, — „Ali pa razumete, kaj je tam na steni pisano?" sem vpraSal do-tične gospodarje. „ Nič pa i* — »Ati kaznovani pa bodete, če se kaj pregrešite zoper to!" — »Seveda, ali drugačnega pouka ne dajo!" — Težko mora biti oznanjevanje po-korščiue in spoštovanja za »navzgor" pri takih razmerah. Treba že samozatajevanja l -------Včasih sem bil razžaljen, ko so mi deli »šklaf \ zdaj sem pa le globoko užaljen, misleč si; Saj sem res suženj v — ustavni državi! Čas bi bil, da bi bilo drugače.Toda živimo še vedno na jugu, kjer za Slovane skoro ne bo več zakonov. Nevarnost za Tolmin. — Ču jemo, da neki goriški Lah kupuje znano veliko hišo na trgu v Tolminu, kjer bi ustanovil zalogo in prodajalnico kolonialnega blaga, podružnico svoje velike goriške trgovine. Ako se to zgodi, potem gorje vsem malim slovenskim trgovcem v hribih, pa tudi v mestu, ves denar pa bi se stekal v lahonska grla l — Tolmin«!, ako vam je kaj mar — pozor t Razglednice. —- Prihodnji teden poj-dem posnemat razglede na Bovško. Kdor si želi naročiti razglednice, naj se blagovoli nemudoma oglasiti z dopisnico na moj naslov. S spoštovanjem Ant. J e r k i č, fotograf v Gorici. Svarilo prod ponarejanjem In pojasnilo gleda ponarejenih užltnin, od katerih zavisi noš najdražji zaklad, naše zdravje, to je vsakega nujna dolžnost. Spominjali se bodete, s kako velikim vspehom so začeli rabiti pred nekaj leti K&tnreiner Kueippovo sladno kavo in jo pozdravili največji jzvedenoi v zdravstveni stroki. Ker dobi ta kava s tem, da se jo na poseben iznajdljiv način proizvaja, duh bobove kave, se na ta način že sam na sebi dobri okus iz-boljša in poveča. Zaželi so pa to kavo takoj pona- . rajati in jo skušajo še danes v nndebsih zavitkih in pod sličnimi imeni usiljevati občinstvu, največkrat na ta način, da prodajajo na vago navaden pvžen ječmen ali žgan slad pod imenom »sladna kava". Svariti moramo torej nujno pred vsakim ponarejanjem tega pristnega izdelka, kateri se prodaje la v že povsod znanih belih izvirnih zavitkih z varnostno znamko .župnik Kneipp" in z imenom „Kathrehiefttt ki se torej ne more in ne sme nikoli prodajati »na vago". Radodarni doneski. Za »Šolski dom": -------Prejelo-je naše-upravništvo: d priliki__ odlikovanja gosp. Iv. Forčiča so zložili fantje iz Preserja gld. 3*72; tej svoti dodal gospod odlikovanec še 3 gld., skupaj gld. 6*72. — Zamorec požrl pri g. Mašeri v Kobaridu gld. 1*12. — Štirje gostje iz Sovodnji v gostilni gosp. Kodermaca, župana, darovali 5 kron. — Preč. gosp. Josip Štrancar, kurat v Štanjelu 5 gld. — Pri volitvi županstva v Kamnjah nabralo se je gld. 4*50 za »Šolski dom" in 4 gld. za „Alojzijevišče*. •— Josip Hrast v Bovcu nabral med veselo Iruštvo 3 gld. — Skupaj gld. 22-84. Za „Slogou: Po položnicah poštne hranilnice so poslali : Josip Primožič, kurat v Logu 5 gl.; Ivan Dugulin, župnik v Ajdovščini 3 gld.; Alfonz Poljšak, vikar v Štomažu 1 gld, 50 kr.; Jožef Sirca v Pliskovci 4 gld. Društvenemu predsedniku so plačali: Neimenovan 1 gld. 50 kr.; Josip Kragelj, dekan 3 gld.; Gabrščik Oskar, župan, 5 gld.; Kenda 1 gld.; Josip Gigoj, kaplan, Rajmund Preselj, Rudolf Polenči5, Neimenovan I., po 50 kr.; vsi v Tolminu. Društvene vesti. Vabilo k vseslovenskemu shodu kršč.-soc. delavcev v Ljubljani dn6 28. maja 1899. leta. (Dobili smo v priobčilo). —- Tovariši, prijatelji krščansko-socijalne organizacije! Že lani smo hoteli pokazati na sijajen način svojo neomejeno in neomajano udanost do našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I. o njegovi petdesetletnici vladarstva. Toda eden izmed privržencev tiste rdeče in-ternacijonale, zoper, katero se borimo tudi mi, nam je zlobno preprečil prelepo slavnost. Toda mi ne odnehamo I Lani nismo mogli, zato hočemo pa letos pokazati dne 28. maja svojemu premilemu vladarju, varuhu delavskih stanov, svojo otroško ljubeKen in' vdanost. Delavski stanovi so v naših deželah silno zaostali v napredku. Čas je, da se ganemo; pri shodu se hočemo resno pogovoriti in določiti, kako naj se vredi zanaprej skupna organizacija vseh slovenskih krščansko-socijalnih delavcev v obrambo in dosego svojih pravic. Binkoštni prazniki so prazniki ustanovitve sv. katoliške cerkve; nedeljo potem pa bodi praznik ustanovitve zveze vseh slovenskih krščansko - socija In i h delavcev. V javnem življenju naše države še vedno vladajo mnoga pogubna načela. Dokler ne izginejo zadnji sledovi teh načel iz javnega življenja, ubogi delavski stanovi ne bodo gledali boljših, srečnejših dni. Na shodu dne 28. maja se bodemo or-ganizovali vsi slovenski krščansko-socijalni delavci v odločivni boj zoper vsa pogubna načela. Skupno hočemo bojevati ta boj na celi črti. Dokler ne zmagamo, tudi ne odnehamo! Ta dan se bode blagoslovila tudi naša zastava. Ta nus bo zanaprej vodila v boj za načela krščanske ljubezni in krščanske pravičnosti. S tem vas, drag? tovariši, in vse cenjene prijatelje slovenske krščansko-socijalne organizacije vabimo k shodu. Pridite! Z Bogom na delo za krščansko ljudstvo! V Ljubljani, dne 7. maja 1899. Pripravljavni odbor za prvi vseslovenski shod krščansko-socijalnih delavcev v Ljubljani. Vabilo. —- Društvo • .,S loga« vabi društvenike k občnemu r.botu, ki bo v Četrtek 25. maja ob 11. uri predpoldne v prostorih goriške Čitalnice z dnevnim redom, ki ga določujejo društvena pravila. Kar ima priti na dnevni red po nasvetu društveni-kov, se mora predsedniku sporočiti vsaj osem dnij prej. Društven račun je razpoložen pri predsedniku. V Gorici, 9. maja 1899. Dr. A, Gregorčič, predsednik. Poročilo ravnateljstva „Trgovsko - obrtne zadruge" v Gorici z neomejenim, jamstvom za opravilni mesec april 189». 1. Število zadružnikov dne t. aimlal898.. . . l'/C3 Naraslo tekom meseca za......... 31 Padlo tekom meseca.......... . — Štev. zadružnikov dne 1. maja 1899, je znašalo 1294 2. Število deležev dne 1. aprila.......2328 Priraslo deleJav tekom meseca...... 60 Odpadlo » » , .... . . — Število deležev dne 1. maja znašalo je . . . 2388 Kron 3. Svota vplačanih deležev do 1. aprila . . 126514*21 » » r tekom meseca . 103-JO^Jž » izplačanih , „ „ • , S-— Svota vplačanih deležev dne 1. maja . . 136892-13 Svota podpisanih deležev po 300 kron dne t« maja.............716.400' - 4. Predtijmov je bilo izplačanih do 1. aprila '377443*58 Priraslo tekom meseca........":'.325*72 Odplavalo , , ........ 8010.86 Stanje predujmov dne 1. maja .... 308758*44 5. Dopolnilni zaklad je znašal 1. aprila. . . 2131!)*55 Tekom meseca se je doplačalo . . . . . 2330*07 Stanje dopolnilnega zaklada dne 1. maja 23058* 62 6. Do konec meseca prosilo je 900 prositeljec za predujme v znesku.......604810*88 Dovplilo se je v znesku.......408414*96 Izplavalo 1i*>r*;...y—'*.U~t~. „ , .. <-.fl&714'96. 7. Hranilne vloge so znaSalc dne 1. aprila . i96l31*66 Vložilo se je tekom meseca..... 10189*12 Izplačalo „ „ „,..... 11404--;; Stanje hranilnih vlog dne 1., maja . . 19485Cv'rf v 165 knjižicah povprek po 1180 kr. 95 vin. 8. Gotovine dne 1. aprila,......: . 739367 Švota prejemkov*t*ekom meseca- - . . • 65343*47 , izdatkov , ,, ... . 65560*18 Saldo dne 1. maja in pri poštni hran. 7176*90 9. Denarnega prometa blagajnice od dne 1. aprila do dne 31. maja*. . • . . . . 138297*32 Hranilne vloge se obrestujejo po 47»%.—Predujmi se vračajo v enem ali večtedenskih obrokih z _obrestmi„vred po dogovoru. Posojila, na krajši čas na_ menjico se obres' "-jejo pblogovoruV— Seja ravnatelji je vsak ponedeljek ob šesti uri zvečer. Uradne ure so od 9. do 12. dopoldne in od 3 do 4, popoldne vsaki dan. Razgled po svetu. Spomenik cesarju so dne 10. t. m. odkrili v parku kadetne šole v Mariboru. Vojaško mašo je o tej priliki daroval Škof Na-potnik. K položaju. — Listi trde, da dr. K a i z 1 je bil zadnje dni v Pragi z namenom, da pridobi Mladočehe za to, da se ne bodo protivili jezikovnemu načrtu, kakor ga misli uzakoniti vlada & pomočjo § 14. Pravijo, da ni dosegel ničesa, in zato da ni izključeno, da ne bi odstopili Tudi stališče, grofa Thuna je baje radi tega omajano, še bolj" pa, ker zadnja posvetovanja v Budimpešti niso imela povoljucga izida. Ogri hočejo" imeti nagodbo po svoje, čemur pa Thun ne pritrjuje v vs h točkah. Tudi so proti vsak« ti« ¦« provizorijo, — Kaj bo torej iz tegs»; Ali odstopi ter da prostora drugemu, ki ki«. * na clntp... [/ota?I Na ka-košna? Na prr-Li.-.jovat^kai-i 'i'o bi bila zopet velika državna r; osrednja vlada naj da vsem < Ur ¦•¦•", ki tvorijo večino v državi, vse tisto, «uir jim tiče, pa bo mir. Le v Slovanih more imeti vlada trajno ne-omahljivo podporo, nasloni naj se nanjo, pa bode prav. Potem bi Slovani uživali pripadajoče jim pravice, Nemci in Italijani pa bi kaj hitro utihnili, ker sprevideli bi, da nismo dobili nikakih koncesij, temveč samo ravno-pravnost, in njim bi se ne godila nikaka krivica. Ali avstrijska vlada je udarjena s slepoto — in zato se je bati, da spregleda šele tačas, ko bo že prepozno. Zadnji brzojavi javljajo, da vesti po čeških listih o padcu ministerstva niso utemeljene; torej bi jim ne bilo verovati. Španija se hoče oborožiti. — Vojni minister Palavieja zahteva 20 mil. za novo oboroženje španske vojske ter za nabavo novih topov, ker so dosedanji vsi obrabljeni. Odkod denar?! Avstrijskemu vojnemu ministru Kr i e g-hanjmerju je podelila kraljica -regentinja veliki križ vojniskega zaslužnega reda. Jezikovni zakon hočejo Čehi uveljavili potom deželnega zbora češkega, trdeči, da le ta je kompetenten razsoditi o tej stvari. Mi smo tega mnenja, da jezikovni zakon ob sedanji priliki naj se uveljavi za celo Avstrijo ter naj bodo zakona deležni vsi Slovani, ne samo Čehi! V Budimpešti. — Grof Thun je bil 9. t. m. pri cesarju v dolgi avdijenciji. Vsled lega je mogla pričeti skupna konferenca avstrijskih in ogerskih ministrov šele opoldne. Iz mej avstrilskih ministrov so prisostvovali konferenci grof Thun, dr. K a i z 1 in baron D i p a u 1 i. Drugi dan jo došel v Budimpešto tudi minister za zvunanje po&le grof Goluhovrski. Pogovarjali so se o nagodbi. Vspeh posvetovanja baje ni ugoden. Z Dunaja javljajo: Avstrijski ministri so se vrnili iz Budimpešte. Konferenca obeh ministerstev radi nagodbe ni dosegla nobenega rezultata. Avstrijska vlada je zahtevala, ako se sprejme takozvana Szellova formula, da se določi v bančnem vprašanju status quo samo do leta 1903., ne pa do 1910., kar zahteva ogerska vlada. V tem se nista mogli vladi zjediniti, in razšli sta se brez vspeha. Spomenik francoskemu predsedniku Carnotu v Lijonu odkrijejo dne 21. t. ni. Odkritje se izvrši z vso potrebno slovest-nostjo, tičočo slavnemu možu. Razyied po slovanskem svetu. »Privatno" In ,,oftcijeluoB. — Tržaški župan D o m p i e r i je poročal o shodu laških županov iz Istre tudi v Rim minister-skemu predsedniku. Tisto pismo je moralo biti strašno imenitno, ket' ministerski predsednik je odgovoril tudi imenitno, in sicer tako, da »Indipendente** je bil takoj zaplenjen, ker se je predrznil ponatisniti odgovori Na to so bila povpraševanja in pri* ' tožbe. Tržaški namestnik je povprašal župana Dompierija, ali je bila korespondenca privatna ali oficijelna, ministerski predsednik grof Thun se je pritožil pri italijanskem poslaniku Nigra na Dunaju, avstrijski poslanik v Rimu baron Pasetti pa pri ministru za zvunanje stvari Ganevaru. Kakšen je bil odgovor? Da pismo je bilo privatno in nikakor ne oficijelno! Seveda, kadar pišejo v Rim, takrat je vse ..privatno1*, čeprav nosi morda na sobi znake protiavstrijstvo,. kadar pa pišejo na Dunaj, takrat je vse »oficijelno", saj pišejo ali pa osebno posredujejo samo tisti čas, kadar Kaj potrebujejo, tako-le kak j-densri-ittUJJjsto je za njih „oficijelno**, vse" drugo: lopovščine, katere uganjajo s Slovani, škiljenje v ..domovino", zveza z Italijani v kraljestvu, vse tisto je pa ..privatno". In tega avstrijska diplomatje ne vedo!? Glasovi o primorskih pokrajinah. — »Slavisches Echo" pravi: Vse vplivno italijansko novinstvo v Primorju je v ž i d o v-skih rokah I K temu pa prihaja še, da v narodnih stvareh tudi takozvani konservativni lističi plavajo s splošno siru jo. Vpliv židovskega časopisja je med Italijani celo večLnego^na Dunaju. V Primorju je antisemitizem popolnoma obnemogel. Žid je v Trstu so največi podpiratelji irredente! Ako govorimo torej o italijanski irredenti, se moramo dotakniti tudi židovskega vprašanja. Delovanje židovskega novinstva je skrajno razdevajoče ozirom na dinastično in avstrijsko čutstvo, ozirom na verski in patrijolifini čut. To dejstvo sili tudi dunajsko časopisje židovsko, da že leta in leta previdno molči o rovanju italijanske irredente. Dunajski žid ne more obsojati tržaškega zida. Od todi prihaja, da dunajsko novinstvo govori o dogodkih na Primorskem le tedaj, kadar dobiva — seveda zopet od zidov — kaka lažnjiva poročila o slovanski večini prebivalstva. Odločilni vzrok, da je irredenta na Primorskem tako narasla, je pa v vladnem zi-stemu, trajajočem že desetletja! Iz vzrokov, katerih ni možno umeti, se zistem obrača proti slovanski večini in se umika pred šču-vanjem požidovljcnega časopisja laškega. Da je irredenti tako zrasel greben, na tem sta mnogo kriva bivša namestnika Pretiš in Rinaldini.• Tožbam Slovanov v državnem zboru se ne veruje in vse ostaje pri starem, kakor da ni nikdar živel kakov — Ober-dank, kakor da nismo še nikdar kaj culi o tesnih odnošajih med Rimom in Trstom. Poglavje o vladanju omenjenih dveh namestnikov bi se moralo še le pisati, da bi tudi višjo gori prišli do spoznanja, kakovo škodo za državo in za dinastijo provzročajo vladni možje, ako niso na svojem mestu. Tu je pač možno trdili za slučaj, ako bi res kedaj nastalo resno italijansko vprašanje v Primorju, da jo tako došlo po la h komisije ne m postopanju prejšnjih pok raj inskih vlad. V »Hrvatski Domovini" od 8. t. m. čilamo: Ko bi bila vlada uverjena, da je desnica državnega zbora z našimi brali ter da ona njihovo stvar v Istri smatra za svojo, mislimo, da bi bila tudi grof Thun in grof Goess malo obzirnejša ter bi drugače ravnala. Ne samo to, tudi Italijani sar.ti bi nekoliko obzirneje pestopali, ko bi bili uverjeni, da Slovenci in Hrvati imajo koga za seboj. Naši zastopniki dajejo v državnem zboru vso mogočo pomoč slovanskim bratom, a oni, kako vračajo ? Oni se pogajajo z grofom Thunom brez odra na Hrvate in Slovence v Istri. Ti so doslovno žrtvovani. N6, niso pa samo desničarji državnega zbora dolžni, da pomagajo našim bratom, Še je nekdo, ki je obvezan in poklican, da jim pomore vsaj v moralnem pogledu! Odkod objestnost Italijanov v Primorju, in posebno v Istri ? Od njihove solidarnosti z Italijani v kraljevini. Ni dneva, da jim bi ne prišla kaka pomoč, bodisi materijelna, bodisi moralna iz Italije. In ta pomoč jim ne prihaja samo od opozicije, temveč od vseh italijanskih krogov, in celo od samega italijanskega kralja ter od njegove vlade. Deželni šolski zakon v Istri točno opredeljuje, kje in katere ljudske šole se imajo zasnovati. Po odredbah tega bi morale biti nove ljudske šole ali hrvatske ali slovenske. Kaj pa je storila deželnozborska večina. Preprečila je donesek za zasnovanje novih ljudskih šol. Ko bi bila stvar umljiva, ali to je pokrajinski denar, torej denar ponajveč samih Hrvatov in Slovencev. In deželnozborska večina dela tako v tistem času, ko hoče, da dobi ogromno svoto za italijanski gimnazij v Pazinu! »Hrvatska Sloga" pravi o irredenti, da ni nič drugega nego politiški anarhizem ; irredentistiška misel je jednako jaka v Istri, Trstu, Gorici, kakor v Italiji, kar je razvidno iz odgovora bivšega italijankega mi-nisterskega predsednika Rudinija na pismo Dompierja. O vladni politiki v' Primorju pa pravi: Kaj torej je mogoče misliti o tej politiki kot to, da je dvolična, kakor je vodi avstrijska vlada. Z jedile strani obeta, da hoče biti pravična, z druge strani pa podpira Italijane. To je zopet po tistem starem načelu »Divide et impera 1", samo to pot se utegne zgoditi, da vspeh te politike bo nosila irredenta, ako se vlada na Dunaju skoro ne spametuje! Slika Iz LJubljane. — V »Slovenskem Nar." čitamo: »Sv. Jožef v Ljubljani. Piše se nam: Ali se je to godilo v Berolinu, pravi domovini vseh Prusakov, ali seje godilo v Betlehemu, pravem mestu vseh kristjanov? O ne, to se ni godilo niti v Berolinu, niti ˇ Betlehemu, ampak v — Ljubljani! Rodbinski oče išče stanovanja po slovenski stolici, kakor ga je iskal nekdaj sv. Jožef, a ni ga dobiti slovenskega: škandal je to, da niti 5% vseh stanovanj ni naznanjeno dvojezično, nobeno le slovensko (izven Kurje vasi in Vodmata), marveč skoro vse nemški. Potrkaj, pozvoni! »Prosim, rad bi zvedel kaj o stanovanju v tej hiši!" »Sie vvfinschen? Ich bHte, deutsch zu sprechen". »Radi stanovanja bi rad poprašal ..." Škandal seje začel; ker sem vedel, da dotičnik zna slovenski, pa" hie odpravi s toliko ne-uljudnostjo. ne vedoč, da se je treba gospo- • darjem ravnati po strankah, odgovarjati na slovensko vprašanje v istem jeziku, sem zaloputnil vrata in odšel. Tudi po slovenskih hišah te nagovarjajo, če nimaš čisto raztrganega klobuka, navadno nemški. Za Ljubljano bi moralo veljati pravilo: Slovenec začne povsod slovenski; bodisi da je pred Nemcem ali Slovencem; večina pa jih pozdravlja po gostilnah in sicer nemški, če ne ve, kake narodnosti so gostje. To je hlapčevsko suženjsko. Ljubljanska manjšina se ne ravna po večini. — Po prodajalnicah si misli naše ženstvo, moram govoriti nemški, če me komi nagovori nemški. Trgovci če-stokrat najprej nemški nagovarjajo, da bi ne užalili kakega Živca s slovensko besedo. Kje je slišati po prodajalnicah one slovenske dame, ki nabirajo za Prešernov spomenik? Kje so oni hišni lastniki, ki so zmagali v prvem volilnem razredu? O Ljubljana, jokam ob tvojem zidoTJu! »Naša Straža" t kranjskem dežel, zboru. — 10 t. m. je predlagal posl. Kalan po obširnem utemeljevanju, naj se za društvo »Naša straža" dovoli 1000 gld. podpore in ne 100 gld., kakor to predlaga finančni odsek, — Posl. dr. Tavčar je dejal, da se z »Našo stražo" dela le reklama za klerika-lizem, zato je on proti podpori 1000 gld. — Posl. dr. Maj ar on se je izjavil za podporo 1000 gld., ker v »Naši straži" ne vidi ne klerikalizma, no liberalizma, ampak le potreben branik za narodno samoobrambo naših obmejnih Slovencev. -— Za predlog sta govorila posl. Povše in Pa k i ž, proti pa Se enkrat posl. dr, Tavčar. — Posl. Hribar obširno opisuje krivice, ki se gode Slovencem na mejah, potem pa izjavi, da je — proti podpori 1000 gld. — Pri glasovanju po imenih je padel predlog posl. Kalan. Zanj so glasovali sanjo poslanci katoliško - narodne stranke. — l^osl. dr. Majaron se je zdržal glasovanja, ker je bilo klubovo vprašanje, — Deželni glavar Oton Detela pa je izjavil, da se vzdrži glasovanja, kar je po našem mnenju vsega obžalovanja vredno ter je provzročilo očitno zadovoljnost pri Hribarju in tovariših. Tako poroča »Slovenec". Istrski deželni zbor. — Dne 9. t. tn. je bila seja. Slovanska manjšina ni došla. Deželni glavar je prijavil, da je poziv slovanskim poslancem v italijanskem jeziku, naj pridejo v deželni zbor, smatrati dostavljenim, da je odklonitev od strani manjšine neutemeljena in neopravičena, ker 30 slovanski poslanci, kakor dokazano, vešči italijanskemu jeziku in ker se deželni glavar v uradnem občevanju rnore posluševati le italijanščine kakor ofi-cijelnega jezika deželnega zbora istrkega, zbok česar bo deželnemu zboru po preteku 8 dni po seji dne 2. t. m., v kateri je on prijavil odklonitev, odloČiti nadaljnje odredbe v zmislu deželnega reda. Iz deškega deželnega zbora. — V seji 9. t. m. je naznanil višji deželni maršal knez L o b k ow i t z, da je pozval'nemške deželne poslance, naj se tekom štirinajstih duij opravičijo, zakaj ne prihajo k sejam, sicer izgube svoje mandate. Nemški poslanci niso nitr prišli niti se opravičili, zato je vprašal deželni zbor, aH je smatrati nemške mandate za zapadle. Načelnik mladočeškega kluba dr. E n g e 1 je predlagal, naj se vprašanje deželnega maršala odgodi. Cehi morajo biti v sedanjih težk»h dneh spravljivi. Ako bi izgubili nemški poslanci svoje mandate, bi bila popolnoma onemogočena vsakatera nemška kontrola, kajti tudi mandati deželnih odbornikov bi zapadli. Čehi pa tega nočejo. Zato naj se na Lobkowitzevo vprašanje sploh ne odgovori. Radikalec posl. Baia je dejal, da je zavlačevanje tega vprašanja nevarno. Zategadelj predlaga, naj se izvoli posebna komisija, ki bode tekom 24 ur poročala. Predlog je bil nezadostno podprt, zato se nanj ni oziralo. Predlog dr. Engla je bil na to sprejet z vsemi glasovi proti 5 glasom radikalcev. foški turisti v Kadru. — Tudi v Zadru so bili češki turisti vsprejeli najsrčneje. Že na parobrodu so jih pozdravili zastopniki hrvatske čilaonice in zadarskega Sokola ter poslanci dr. Klaič, knez Borelli in Jurij Bian-kini. V hrvatski čitaonici jih je društveni predsednik pozdravil najprisrčneje, izrekši svoje veselje, da je toli odličnih Slovanov s severa došlo v hrvatsko Dalmacijo, Voditelj turistov Pasovski se je zahvalil na prisrčnem pozdravu, naglašuje čvrste zveze, ki spajajo češki in hvatski narod. Češkim gospem in gospodičinam je društvo podarilo vsaki Šopek cvetja. Zvečer je bila na parniku »Panonija* večerja, na katero je bilo povabljenih tudi več hrvatskih odličnjakov, Gosp. Pasovski je napil bratstvu češkega in hrvatskega naroda, češka poslanca Skala in Sileny svojim hrvatskim tovarišem v državnem zboru, dr. KIač vzajemnosti slovanski, Biankini oživotvo-renju državnega prava kraljevine češke in hrvatske. Mi se moramo le radovati na vsakem takem dogodku, kajti stokrat bolj nego z najlepšimi knjigami, se spoznavamo po taki osebni dotiki. In še le potem, ko se bomo poznali dobro, se borno znali tudi ljubili in le ob spoznanjanju in ljubezni se morejo plesi* niti vzajemnosti naše. ^EcL« Poroka črnogorskega prestolonaslednika Danila bo jeseni. Dotle prestopi njegova zaročenka meklenburška princesinja Juta v grško-katoiiško cerkev. Prestop se izvrši v Berolinu. :|i Rohseidene Bastkleider Fi.8'65 bfs 42*75 per Stoff z. kompl. Robe — Tussors und ¦ Shanlmigs - Pongees - sowie schvrarze, \vei3se und ¦ farbige Keimcborg-Seide von 45 kr. bis II. 14*65 per Met. — in den modernsten Geweben Farben und Dcssrns. in Private porto- und steaorfrei fnsHana. Aluster umgehend. (3*1 Soldea-Fftbilken O. Hennebei*j> (k. n. k. Hofl.) Zuricb. •AAAAAAAAAAAiAAAAAAAj i Fran Willieli < O d v a i a i o p. 3-a Maznanilo, Pcdpisanec usojam si naznanjati slav. občinstvu, da sem preselil svojo krojaško delavnico in zalogo blaga iz ulice Sv. Klare šiv. 6. v ViV Ponte Isonzo (nasproti vojaške bolnišnico). — Kar je blaga še v zalogi, razproda]»\ je bodem prav po nizkih cenah in tudi pod cerio. Krojaško delavnico pa obdržim nadalje, v kateroj bodeni vedno točno in po jako ugodnih cenah izdeloval obleke za vsaki stan. — Nadejaje se, da mi slavno občinstvo oslane še nadalje naklonjeno, priporočam se z spoštovanjem udaiii FRANC NOVIC, krojaški mojster v Gorici Via Potite Taonzo (nasproti vojaške bolnišnice). Alojzij 'Žiiric, ključavničar in izdelovalec štedilnikov, p v Gorici, Rabatišče št 3 Priporoča se a KakavrsUa v ti striki spadajoča t±, katera izvriuje po naročih hitro in po nizkih cenah.' l^arol praščiK, pekovski mojster in slačtčicar v Gorici na Komu št. 3. Priporoča vsakovrstno peci to, kolače za birrnance, torte i. i. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Stoj s, pekovski mojster v Gorici Gosposka ulica štv. 10. izdeluje dober in zdrav kruli iz navadne in fine pšenične moke, v različnih oblikah, kakor: hlebe, štruce, zemlje itd. Izdeluje tudi različno pecivo. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja točno in solidno postrežbo po jako zmernih cenah. jLeta 188i. v Gorici ustanovljena tvrdka EBiessDerjNMiftil (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slnvnt-mu občinstvu svojo lastno izdeJovJuuieo umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vesieev, za mrtvaške polrebr. voščeno svečo itd.. rsc po za.crni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.) tiskarno ;rk na perilo. (P. ci.) Domača slovenska gostilna črtati *V)ateUč v Trstu v ulici Solitario št. 12 toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko In okoiičausko vino. Daja se tudi vino na debelo krč mar-jem in družinam po znižani ceni.— Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. ¦ Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valetič. krčma.*. P. Drašček trgovec z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 3. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 64 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primaso iz tovarne ARNOE.O& GUTNMNN z Dunaja. Zaloga žireplenk družbe sv. Cirila in Metoda. Jhi mizarja Ma" v SlILKftHli |iri Gorici je otvorila 1. maja t. 1. v novih proslorih grosp. Otona Lenassija mehanično tovarno vsakovrstnega pohištva ter stražarskih izdelkov. Izdelovalo se bode z najnovejimi slroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in stru-garsko obrl. V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjer se bode prodajalo na drobno in debelo, ima v veliki izberi najmoder-neje izdelanega pohištva za spalne in sprejemn« sobe ter za salone. — Nadalje ima v zalogi vsakovrstne strugarske fcdelke. Pismena naročila je pošiljati direM m na tovarno, kjer se izvršujejo ločno in solidno. Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši štv. 8 v prostorih »Uršul i n k". Svoji k svojim! Priporočam voleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Patcrnollijcve knjigarne in loterije. ObJjubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani C«S—9 Anton Tncclj. Ivan Premrou trgovec z jedilnim blagom v ulicj Par car štev. 10 (v Podlurnu) v Gorici. Priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v Gorici in z dežele. Obljubuje točno in hitro postrežbo. Maičitna znamka: SlOrtO. LINiENT. CAPSICI COMPOS. iz Richterje ve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ublažujoee mazilo} za ceno 40 kr., 70 kr. in ! gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se -zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v oris. steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom*' namreč, iz IiICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Kuštrin Anton trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah. Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste carije. Sprejema naročila raznih divanov ter naročila od priproste do najfineje ^ jedilne, spalne in poselne sobe od prvih mizarskih mojstrov, posebno od odliko- ^i vane Grnigojeve delavnice v Gorici. Vf Reči, kalere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo so po izberi cenikov v naj- Jr krajšem času. *w Daje se I tuli na obroke, bodisi tedenske ali mesečno. — Pošilja se'tudi izven 'fp Gorice po železnici in parobrodih. ^ Nadejajo se obilega obiska iz mesta in dežele, belježim z odličnim spoštovanjem # Anton Breščak, <* ^) Oosposka ulica Štev. 14 (Via• SiRtiori"N.o 14.) ^