CrU^, 24 AVGUSTA 1978 — ŠTEVILKA 33 — LETO XXXII — CENA 4 DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE V Savinjski dolini so začeli obirati hmelj, na tržnicah je sadja vseh vrst, skratka leto se je prevesilo v svojo rodovitno obdobje. Polagoma se začenja poslavljati tudi poletje in če smo mafo ne- hvaležni, ga je sploh kaj bilo? Tudi družbeno-politično življenje se bo vrnilo v kolesnice raz- gibanosti in pobud, pa šole pometajo in pripravljajo za sprejem mladega rodu. In leto se je krepko nagnilo v drugo polovico. Kako hitro mineva čas, zlasti nam, ki mu iz dneva v dan, iz tedna v teden pišemo kroniko. VAŠ UREDNIK PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR NEDELJSKO SLAVJE V JAKOBU »Revolucionarna tradicija teh kra- jev pod partizansko Resevno najbolje opra\'ičuje odločitev, da letošnji občin- ski pi-aznik, posvečen osvoboditvi Pla- nine, praznujemo prav tu. Ti kraji so dajali gostoljubje prvim partizanskim enotam, saj so bile v bližnji okolici ustanovljene prve partizanske enote v žiršem celjskem območju.« Tako je pričel v nedeljo, v J.i.kobu, kjer so občani šentjurske občine pro- slavili svoj občinska praznik — 18. av- gust, svoj govor slavnostni govornik Stanko Lesnika, predsednik skupščine občine Šentjur. že ob osmih, ko je na slavnostnem prostoru zaigrala šentjurska godba na pihala, se je v Jakobu z,bralo mncgo ljudi. Lepo in' sončno vreme, ki se je Sentjurčanom že nekaj let nazaj i av- lo ob njihovem pramiku izneverilo, Pa jih je kasneje privabilo še mnogo, '^o da so s)i usmerjevalci prometa komaj utegnili brisati potna čela. V Jakob je ta dan pripeljalo toliko avto- '^lobilov, kolikor jih do sedaj v celem -^nu ni, ali pa še dalj. Zbranim so pozdravne telegrame po- ^i Milan Kučan, Silva Jereb, Ljubo JasrJč, dr. Jože Brilej in še nekateri •^'"Ugi predstavniki slovenskega družbe- •^olitičnega življenja. Ob deveti uri se je pričela slavnost- ^ seja delegatov občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij ob- čine Šentjur. Prisotne je najprej po- zdravil Ivan Centrih, predsednik kra- jevne skupnosti Šentjur okolica, nato pa je spregovoril Stanko Lesnika, pred- sednik Skupščine občine Šentjur. V svojem govoru je naštel pomembnejše vsebinske naloge, ki so jih uresničiU v preteklem letu ali so v uresničeva- nju, nato pa tudi nekatere konkretne dosežke v gospodarstvu oziroma nego- spodarstvu in nadaljeval: »Naše delovne organizacije so v pre- teklih letih sprejele težko breme inve- sticijskih naložb, zato praviloma niso sposobne zahtevnejšega vlaganja, žal pa doslej nismo uspeli zainteresirati delovnih organizacij iz regije in drugih raz\T.tih središč, da bd v skladu s spre- jeto politiko hitrejšega razvoja manj razvitih območij, vlagale na naš'3m ob- močju. To vsekakor moramo doseči v naslednjem obdobju. V zadnjem ča- su je bilo več dogovorov v regiji, na gospodarski zbornici in drugje, pov- sod pa je bila izražena potreba in pri- pravljenost, vlagati v naši občini. Se- veda pa je pot med načelno odločitvijo ter med uresničitvijo investicijskega programa običajno precej dolga in te- žavna. Očitno še ni dovolj prodrlo spo- zioanje, da vlaganje na manj razvita ob- močja, kjer obstajajo nekatere pred- nosti, ni le v interesu teh območij, am- pak tudi v interesu razvitih sredin. Kljub problemom pa upamo, da bomo vendarle narediU korak naprej.« Seji, na kateri so podelili tudi le- tošnje občinske nagrade in priznanja »18. avg-ust«, je sledil kulturni program v katerem so sodelovali tudi pevci združenega pevskega zbora iz Šentjur- ja ter Ponikve ter člani kulturno umet- niške skupine iz pobratene občine Užič- ka Požega, ki so nastopih s svojim pev- skim zborom ter folklorno skupino. Užičani so se šentjurčanom predstavili s svojim programom tudi že dan po- prej v kulturnem domu v Šentjurju ter tako dali svoj prispevek k praznovanju šentjurskega občinskega praznika. V streljanju na gliioastega goloba pa se je najbolje odrezala lovska družina iz Šentjurja .drugo mesto so si pristreljali člani lovske družine »Bohor« s Plani- ne in tretje drameljski lovci. Praznik šentjurske občine je torej za nami. Proslavili so ga sicer r.ekoliko drugače kot v preteklih letih, a vendar nič manj slovesno. Zadah so si vrsto novih nalog, ki jih bo potrebno ure- sničiti v letu, ki je pred nami. In ko bomo prihodnje leto, kot je to običaj ob občinskem prazniku, spet povslušali bilanco najpomembnejših uspehov, po- tem bodo med njimi prav gotovo tudi U, ki so si jih zadali ob letošnjem prazniku. Ce ne vsi, pa vsaj tisti naj- večji! B. M. PRED VLAKOM BIE 78 TRI KULTURNE SKUPINE TUDI MOŠKI KOMORNI ZBOR Tudi v letošnjem vlaku »Bratstva in enotnosti«, ki bo odpeljal nekdanje izseljence v različne srbske občine in kraje 11. oktobra, bo prostor kulturne skupine, ki bodo med bivanjem v SR Srbiji pri- pravile za tamkajšnje občane več kulturnih prireditev. Medobčinski koordinacijski odbor za pripravo vlaka je tako do roka dobil dvanajst prijav različnih kulturnih skupin, ki so želele nastopiti v Srbiji. Po temeljiti razpra- vi se je organizator odločil za tri večje skupine. Tako bo Gorenjsko področ- je zastopala godba na piha- la železarjev z Jese.nic. ki bo za to priložnost »okrepljena« še z nekaterimi solisti, tako da bo program ne samo kvaliteten, ampak tudi pe- ster. Ta skupina bo med bi- •v^anjem v Srbiji nastanjena v Valjevu, kjer bo pripravila celovečerni koncert, dva kon- certa pa pripravljajo še v sosednjih krajih. Mariborsko-ptujsko po- dročje bo prav tako zastopa- la godba na pihala Impola iz Slovenske Bistrice s solisti. Ta skupina bo v Kraljevu in bo tudi pripravila tri kon- certe. Tretjo kulturno skupino bo dalo celjsko območje. Tako bosta iz Celja nastopila Mo- ški komorni zbor in plesna skupina Pedagoške gimnazije ter iz Radeč zabavni ansam- bel Jožeta Rusa. Obstoja možnost, da bo tudi poleg te skupine nastopil še kdo. Skupina bo imela svoje me- sto v Cupriji, nas.topila pa bo tudi v okoliških krajih. Zaradi velikega števila pri- javljenih nekdanjih izseljen- cev in njihovih najbližjili so- rodnikov se je moral orga- nizator odločiti, da bodo uradne delegacije posameznih občin številčno manjše, kot bi bile sicer. Taiko bodo uradne delegacije imele po {vi člane, tročlanske pa bo- do tudi delegacije krajevnih skupnosti, organizacij zdru- ženega dela in mladine, skrat- ka tistih, ki so v zadnjih le- tih največ storili pri razšir- janju in krepitvi prijateljskih vezi. Tako lahko zapišemo, da to sodelovanje ne traja več samo takrat, ko pelje vlak, ampak da se je na različnih področjih že tako utrdilo, da traja skozi vse leto. To še posebej velja sa sodelovanje na gospodarskem področju, športnem, pri delu mladine itd. V Srbiji za letošnji vlak pripravljajo tudi več kultur- nih priredite^,- in tovariških srečanj, tako da bo slavje resnično prijetno. Tako bo- sta med dmgim Muzej revo- lucije iz Ljubljane in Muzej revolucije v Titovem Užicu pripravila večjo razstavo na temo »Izseljenistvo in povoj- no sodelovanje«, ki jo bodo odprli med prihodom nekda- njih izseljencev v Srbijo. Razstava bo pripravljena ta- ko, da jo bodo kasneje pre- nesli še v nekatere dnige srbske kraje in zatem še ▼ Slovenijo. TONE VRABli TTG CELJE IZ EMA V TOBI v soboto, 25. avgusta, ob dnevu EMA in bO. oblet- nici TOZD TOBI v Limbušu pri Rušah, bo odpotovalo v Limbuš 1300 Emovih delavcev. Organizacija je v ro- kah TrG podjetja iz Celja, ki bo skupaj s prometno sekcijo poskrbel za udoben prevoz direktno iz tovarne EMO. Odhod bo v soboto zjutraj ob šesti uri in pet- intrideset minut. Vse delavcfi bodo prepeljaU v devet- najstih vagonih, kjer jim bo TTG Celje tudi nudil go- stinske usluge. Prevoz iz tovarne v tovarno je tudi za tako podjetje kot je TTG zahtevno tehnično delo, ki ga bodo zmogli le z dobro voljo in v duhu dobrega partnerstva z orga- nizacijo združenega dela EMO. 2. stran — NOVI TEDNIK St. 33 — 24. avgust 1978 OBMOČJE POSOJILA člani izvršilnega od- bora Ljubljanske ban- ke Splošne banke Celje so na svoji redni seji, v torek, 22. t. m., med drugim odobrili štiri nova posojila, od tega tri za šentjursko in šmarsko občino ter eno za žalsko. Pomembne so zlasti nove naložbe v gospo- darsko manj razvitih območjih. Tako bo Mer- xova temeljna organi- zacija Pekama in sla- ščičarna Rogaška Sla- tina gradila v indu- strijski coni zdravili- škega kraja novo pekar- no . z zmogljivostjo 11.148 kg kruha in 19 tisoč komadov peciva na dan. Skupna pred- računska vrednost nove naložbe je okoli 43 mi- lijonov dinarjev, poso- jilo za osnovna in ob- ratna sredstva pa bo 20,5 milijona dinarjev. Nadaljnji dve nalož-' bi gresta v Šentjur. Tu- di v tem primeru na- stopa kot investitor Merx. V primeru grad- nje blagovnice temeljna organizacija Prodaja Šentjur. Predračunska vrednost te naložbe je okoli 45 milijonov di- narjev, odobreno skup- no posojilo pa 21,7 mili- jona , dinarjev. Merxova temeljna or- ganizacija Gostinstvo in turizem Celje pa bo v Šentjurju zgradila nov motel v skupni vrednosti okoli 34,6 mi- jona dinarjev ter s po- močjo bančnega posoji- la za osnovna in obrat na sredstva v skupnem znesku 23,2 milijona di narjev. četrto pKJsojilo, odo- breno v torek, pa gre Hmezadu v Žalec in si- cer za povečanje hme- ljišč za 108 ha in za nakup dveh obiralnih strojev za hmelj. Pred- računska vrednost te naložbe skupaj je 21,.5 milijona dinarjev, skup- no posojilo pa bo v znesku 12,9 milijona di- narjev. MB DRUŽBENA SAMOZAŠČITA VAROVATI PRIDOBITVE PRAVICA IN DOLŽNOST SLEHERNEGA OBČANA Za nami je triletno obdob- je, odkar je bila v Celju sklicana konferenca SZDL o uveljavljanju samozaščite in sprejet družbeni dogovor o DS. Preteklo je že tudi po- lovico obdobja uresničevanja družbenega plana občine, v' katerem ima svoje mesto družbena samozaščita. Zato je prav, da ocenimo koliko smo uspeli uresničiti zastav- ljene naloge. Nedvomno je, da so na področju uveljavljanja druž- bene samozaščite narejeni veliki premiki in doseženi lepi rezultati. V tem krat- kem obdobju uveljavljanja varnostne kulture in podruž- bljanja zadev s področja va- rovanja naših pridobitev in družbenih vrednot smo uspeli poleg utrjevanja samouprav- nega položaja delavcev utr- diti tudi naš varnostni si- stem, v katerem je našel vsakdo svoje mesto. Varova- nje samoupravnih pravic je pomemben element varnost^ nepolitične trdnosti. S tem pa ne smemo razumeti le varstva človekovih svobo- ščin, temveč tudi zaščito družbenega premoženja pred vsemi oblikami prilaščanja, preprečevanja antisamouprav- nih teženj in raznim drugim pritiskom. V vseh sredinah združene- ga dela in drugih samouprav- no organiziranih oblikah de- lovanja smo organizirali dru- žbeno samozaščito kot sestav- ni del razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. Druž- bena samozaščita je dobila že tudi normativno formo in je opredeljena v naših splo- šnih samoupravnih aktih. Or- ganizirano imamo narodno zaščito kot organizacijsko obliko izvajanja ukrepov var- nosti in zaščite. Narejeni .so načrti, opredeljene naloge in dane zadolžitve. Družbena samozaščita in utrjevanje naše varnosti ne more biti nekaj izven naših vsakodnevnih prizadevanj in politične aktivnosti. Postati mora del nas, naše kulture in dela. Tega pa se še vsi ne zavedamo dovolj, zato je tudi še marsikje — v krajevni skupnosti ali organizaciji združenega dela čutiti kot da je družbena samozaščita stvar le nekaterih ljudi, ne pa pravica in dolžnost sleher- nega občana. Kljub nekaterim velikim uspehom v preteklem ob- dobju pa bo potrebno v pri- hodnje z akcijo vseh družbe- nopolitičnih dejavnikov še utrjevati zavest in usposab- ljati ljudi, da bodo v celoti pripravljeni uresničevati svo- je pravice in dolžnosti pri varovanju skupnih pridobi- tev. Od učinkovitosti te ak- cije in pa vloge ter angaži- ranosti komunistov je odvi- sno, v kolikšni meri bomo res vsi delovni ljudje in ob- čani postali neposredni no- silci svoje in družbene var- nosti. VIKI KRAJNC PIŠE IVAN SENIČAR STOPNICA V ZGODOVINO v Jugoslaviji smo navajeni na visoke obiske iz tu- jine, predsednik Tito pa je tudi že obiskal veliko šte- vilo dežel. Toda njegov lanski obisk Kitajski in sedanji obisk pri nas Hua Kuo-fenga, predsednika komunistič- ne partije Kitajske in predsednika kitajske vlade, ni »prometa«, ampak je velik korak naprej, po svojih samo količinsko večanje naš^a zimanjepolitičnega posledicah kar odločilen korak v zgxxiovino. Nismo vsak dan priče takemu dogodku. LR Kitajska se hitro bliža ©ni milijardi svojih pre- bivalcev. To je dokajšen del človeštva, ki se po spre- membah zandjih dveh let na Kitajskem odpira v svet kot ogromna zajezena voda. ki bo gnala na milijone gospodarskih, kulturnih in drugih mlinov, ki bo obli- kovala mnoge bregove človeške prihodnosti in bo tako kar najbolj odločilno sodelovala in soodločala tisto, kar čaka človeštvo v naslednjem tisočletju. Ta Kitaj- ska je bila še pred desetletji teren, na katerem so lovili drugi, tuji lovci. S tem, da se je Kitajska s svojo revolucijo postavila v sodobni svet kot socialistična država, je v mnogočem opredelila tudi naslednjo stop- njo v razvoju človeštva — komunizma. Kitajska se je pod vodstvom Mao Ce-tunga razrasla navznoter kot velika azijska in svetoraa celota. Pri tem so bili krči 2aiotraj in zunaj, katere smo občutili tudi mi. V letu 1976, ki je bilo po kitajski astrologiji v znamenju voluciji. Tega leta sta umrla Cu En-laj in Mao Ce-tung, zmaja, pa je nastopila prelomnica, najvažnejša po re- kar je skušala izrabiti skupina srkajnežev na čelu z vdovo Mao Ce-tunga, pa je to Hua Kuo-feng, s po- močjo kitajskih kadrov in brez dvoma široke ljudske podpore, preprečil in nekoliko premaknil krmilo kitaj- ske potiv p rihodnost. Dve značilnosti tega premika sta odločilni: prva, da se Kitajska itsmeri na pot mo- dernizacije v poljedelstvu, industriji, obrambi in poli- tiki, in druga, da se odpre svetu — to pa pomeni, da predsednik Tito lani sprejet v tej ogromni deželi s pri- izzove tudi svoj vpliv v njem. In v skladu s tem je bil jateljstvom in pripravljenostjo za državno in partijsko pred tedni, zdaj pa v Romunijo in k nam (na jesen sodelo\'anje. S prihodom Hua Kuo-fenga v LDR Korejo pa bo obiskal še nekatere zahodne dežele je ta ogrom- na ladja spravljena v tok. Jugoslavija pri tem ni samo sredstvo za kitajski prodor v svet. Naša dežela je majčkena v primerjavi s Kitajsko, vendar sta Tito in Hua Kuo-feng ne samo enakopravna sogovornika, ampak so poglavitne slič- nosti v gledanjih Jugoslavije in Kitajske na najpo- membnejša vprašanja sveta. Pri tem sta Jugoslavija s svojo neuvrščeno politiko, kot socialistična in evrop- ska dežela, ter Tito, kot eden od svetovnih državnikov, povsem na enaki ravni kot Kitajska. Zato je Hua Kuo- feng prišel k nam. Zato ga predsednik Tito in vsi v Jugoslaviji sprejemamo na tak način. VINKO HAFNER \A CELJU DO VSAlCklsM UtLHVliM SINDIKALNE ORGANIZACIJE PRED KONGRESOM v okviru priprav na 9. kon- gres Zveze sindikatov Slove- nije je v ponedeljek obiskal Celje predsednik ZSS Vinko Hafner. S širokim krogom sindika.lniih in drugih druabe- ndh delavcev se je pogovarjal o organizranosti in delovanju sindikata v celjski občini, o pripravah na kongres ter o ekonomskem položaju in raz- vojnih usmeritvah EMA in Cinkarne. Vinko Hafner je na razgovora med drugim poudaril, da je osnovno vpra- šanje širokih priprav na kon- gres, kako ranje vključiti čimveč delavcev in sindikal- nih članov. In kaj je storiti, da bi prišla vsebina predkon- gresnih razprav do slehernega delavca? Predsednik sloven- skih sindikatov je menil, da bi morala biti sleherna os- novna organizacaja — in v celjski občini jih je kar 292 — temeljito seznanjena s kon- gresnimi dokumenti. Povsod bi morali tudi organizirati razprave o kongresnih gradi- vih, ki pa ne bi smele biti zgolj formalne razprave o stališčih, ampak bi morale bi- ti tesno povezane z razprava- mi'o delavčevem položaju v združenem delu in z razpra- vami o programu dela osnov- ne organizacije sindikata. Vin- ko Hafner je ob tem dejal, da imajo kongresi smisel le tedaj, če postanejo nova spodbuda v delu celotnega članstva in njegOT,'ih osno^Tiih organizacij. Pri tem je pred- sednik slov^nsikih sindikatov izpostavil nekatera najbolj pe- reča vsebinska vprašanja bo- dočega delovanja sindikatov. Med njimi sodi med temelj- na prav vprašanje nagrajeva- nja po delu. V delOATiih or- ganizacijah so še premalo storili za to, da bd poiskali ustrezne kriterije za nagra.je- vanje po delu in sicer tako za delavce v neposredni pro- izvodnji, kot tudi delavcev vseh ostalih služb. Prav zato pogotsto prihaja do nezado- voljstev, saj delavcem v ne- posredni proizvodnji dviguje- jo na račun kakovosti in koM- čine dela — kot dveh najpo- gostejših kriterijev za nagra- jevanje po delu — norme in tako želijo povečati tudi pix)- duktivnost dela. Predseidnik ZSS Vinko Hafner je dejal, da se moramo prav vsa zavze- mati za to, da bomo delavce spremenili iz ponekod še mezdnih delavcev v gospodar- je. To pa bomo gotovo dose- gli z ustreznejšim nagrajeva- njem po delu. Vinko Hafner se je v okvi- ru svojega delovnega obiska v Celju sešel z delavci Ema in Cinkame. DAMJANA STAMEJCIČ ŽALEC v žailcu že nekaj časa po- tekajo obširne priprave za proslavo pomembnega jubile- ja, to je 110. letnice Sloven- skega tabora, ki je bil dru- gi za ljutomerskim v Slove- niji. Zlasti v Žailcu je v teh dneh vse bolj p>odobno grad- bišču, kot pa lepo urejene- mu mestu, kajti pred fasa- dami hiš so delavci gradbe- nih podjetij postavili ogrod- ja in napeli juto, za vsem tem pa bodo obnavljali do- trajane fasade, saj želijo, da bi mesto za pomemben jubi- lej bilo čisto in lepo. Oi^- nizacijski odbor je pripravil tudi bogat program priredi- tev, ki bodo trajale vse od 15. do 24. septembra. Zače- tek prireditev bo v polet- nem gledališču Lim1»erg v Grižah z nastopom maribor- skega gledališča, nato pa bo- do sledile kulturne priredit- ve na Vranskem (revi;a fol- klornih skupin). Polzeli (na- stop Slovenskega okteta), Šempetru (korvcert ansamb-^ lov domačih viž) in zala kjer bo nastopil slovensi učiteljski pevski zbor. V 2a cu na stadionu bo tudi za ljučna prireditev v nedelj 24. septembra dopoldne. I prieditvenega prostora, kjel bo kulturni program z zdru ženimi pevskimi zbori m god bami na pihala ter folklorni mi in recitacij skimi skuj na.mi pa slavnostnim govon kom predsednikom Repub ške konference SZDL Mitj Ribičičem, bo prišla povo ka. Poleg drugih spremljaj čih prireditev . pripravljal tudi številna športna sre i2!delal Adi Arzenšek. T. VR-«iBl PREBOLD: KRAJEVNI PRAZNIK Po nekaj letih premora W do krajana skupnosti Prel>o!' letos znova proslavili s'vo krajevni praznik, in to v sp^ min na veliko st-avko dela' cev v domači Tekstilni to-v^ ni. ki je bila 29. av.giista leta skupaj s splošno stavK' tekstilnih delavcev SIoA-eniJ* V počastitev praznika sO * že danes pričele številne reditve. Med njimi bo najv^ športnih in planinskih. OsrC*" nja proslava pa bo v sobo*' 2. septembra, ko bo tudi sla* nostna seja Skupščine K"* jevne skupnosti. Ob tej ložnosti bodo podelili ttiP nekai priznanj in razgla^ rezultate s-ioH-nih fpkniov^^ DARKO N-\R.\GLA' PREBOLD: ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE V spomin na obletnico smr- ti velikega revolucionarja in narodnega heroja Slavka Slandra, bodo člani Zveze re- zervnih vojaških starešin v Preboldu, v okviru krajevne- ga praznika, pripravili to so- boto, 25. avgusta, zanimivo nočno orientacijsko tekmova- nje. Start bo ob 20. uri pri os- novni šoli Prebold, cilj pa pri planinskem domu pod Re- ško planino. DARKO NARAGL.\V FRANJO TILINGER »F ran jo Tilmger je v naši delovni organizaciji zaposlen od 20. marca 1952... 7 svojem doseda- njem delu se je zavzemal, da smo delavci v vseh oblikah združevanja dela m sredstev uveljanAjali odnose na načelih samo- upravnega združevanja in odločanja ob spoštovanju neodtuljvih pravic vsake- ga iia podlagi pravice do dela ... Franjo Tilinger je do sedaj opravljal delo in- dividualnega poslovodnega- organa s posebno zavzeto- stjo in odgovornostjo. V preteklem obdobju se je posebno angažiral pri ure- sničitvi investicijske grad- nje in pridobitve sred- stev za skupno vlaganje v TOZD Grafit. Vsi, ki smo že nekaj let zaposle- ni v delovni organizaciji, se spominjamo, kako za- stareli stroji so bili, ka ko težaško in zdravju škodljitK) je bilo delo. Za- to je posebno skrb posve- čal napredku delovne or- ganizacije. Vsako leto do- segamo vidne rezultate v obsegu poslovnih rezulta- tov in v modernizaciji proizvodnega procesa. Med delavci je priljubljen in si je pridobil njihoi>o za- upanje ter spoštovanje. S svojim zgledom kot aktiv- ni delavec in s pripravlje- nostjo sodelovati v druž- benopolitičnih organizaci- jah in društvih prispeva h krepitvi družbenega so- žitja med Krajevno skup- nostjo Uboje in delovno organizacijo... s posebno akcijskim in odgovornim sodelovanjem se je vklju- čil v gradnjo vodovoda v Libojah, pri asfaltiranju ceste in gradnji novega mostu pa pri gradnji no- vega stanovanjskega na- selja na Gričku ... Vklju- čeval se je in se vključuje pri akcijah, ki pripomo- rejo k lepšemu in ureje- nejšemu izgledu celotne KS hiboje. Je eden izmed najbolj aktivnih članov pri kulturnem društvu DPD Svoboda Liboje ... Delovno mesto direktorja KIL, kjer je še danes, je prevzel leta 1958 .. .a tudi skup- jčini. Dejstvo je, če začnemo pri vodi, da je veliko krivde za takšno stanje treba iskati predvsem v dotrajani vodo- vodni napeljavi, občani pa trdijo, da tudi v nenačrtno- sti gradnje vodovodnega omrežja, ki so ga vsako leto sicer širili, ne pa tudi poso- dabljali. Tudi preostala ko- mimalna urejenost ošteva. .^e ; že tako, da danes mlad človek ne more i hoditi po svetu kot konj s plašnicami. i Treba se je zanimati še za kaj drugega^ kot za nogomet, modo in disco klub. Te ■ besede največkrat ostanejo na papirju, j Ko odpikaš tistih nekaj ur pouka, zdirjaš i domov in vsega je konec. Da obstaja' kakšna mladinska organizacija, še slišal j nisi nikoli. Prav zato so skušaU pnbU- \ žati njeno delo vsakemu na gimnaziji. Na-: mesto ene so sedaj nastale štiri mladinske : organizacije in ta sprememba bo kmalu 3 obrodila pi-ve sadove. | Znotraj so torej številne spremembe. \ Kako je z zunanjo podobo gimnazije? \ Dobila naj bi novo, bolj usmerjeno obliko, j Precej časa je trajalo, da so končno lel izoblikovali predlog, ki je bil najbolj .spre-1 jemljiv. Kar šitri leta so tekli razni pogo-^ vori in prizadevanja, da bi gimnazija do- i bila obliko, kakršno je nakazala tudi reso-^ lucija osmega kongi-esa Zveze komunistov i Slovenije. Ta pravi v eni izmed točk, naj i bo preoblikovanje gimnazije povezano z i izobraževalno kadrovskimi potrebami zdru- ■ ženega dela in odvisno od zahtevnosti po- : sameaiiih poklicev, ki se formirajo dalje j na visokošolski ravni. Dajati pa mora tudi^ ustrezna praktična znanja s politehnično ' usmeritvijo, kar je potrebno za vklju-; čitev v delo. ' Tako so pričeU s konkretno akcijo. ] Dogovarjah so se na vse strani, da so' uskladili razne interese. Iz\'ršnii svet Ob- I činske skupščine Celje je predlag-al, daj se gimnazija vključi ali v Tehnični ali v ^ Pedagoški šolski center. Vendar s temi ni bilo nič. Na štirih, izredno uspelih spe- ^ cializiranih pogovorih, ki so se jih udele-j žiU predstavniki združenega dela, vseh jn- teresnih skupnosti v občani Celje in spe- ^ cializiranih društev so najprej ovrednotili ■ možne usmeritve, ki še niso bile dogovor-^ jene za ostale srednje šole v Celju. Tako [ so aavmih predlog o povezavi s tehnično ■ ali pedagoško šolo. I Dogovarjanja na teh specializiranih po-^ govorih z uporabniki, na roditeljskih se-: Stankih in na seji sveta šole so končno' dala rezultate. Sprejeli so osnovni predlog] za smeri bodoče gimnazije. Tako bi imeU^ v prvem letniku: ; — dva oddelka z biotehnično usmerit- • vi jo, kjer bi se šolali bodoči študentje ^ agronomije, gozdarstva, veterine. Razne i preusmeritve bi bile možne tudi v začetka tretjega letnika; — dva oddelka z usmeritvijo v 'nfor- ; matiko. Tu bi usposabljali kadre od taj-: nikov samoupE&vnih organov do lučunal-^ rnštva; = — dva oddelka z usmeritvijo na kad- rovskem, socialno-sociološkem, pravnem^: in politološkem delovnem področju; —• dva oddelka z usmeritvijo obramb-' ne in telesne vzgoje; i — en oddelek s kulturno jezikovno usmeritvijo. i Kaj laliko pričakujemo od talcšne gl-^ mnazije? To je vsekakor edinstven pri-] mer na tem področju in že zato zasluži J pozornost, šola bo še vedno ohranila kvar J liteto v širini izobi^azbe. Seveda je po- • trebno še veliko dela. S pomočjo gospo-. darske zbornice in s predstavniki zdru-1 ženega dela bodo oblikm^ali določene po- ] klice in jim dali izobraževalno vsebino.' Veliko bo praktičnega dela. Zadali sc si! tudi nalogo, poiskati stik z visokimi šola-i mi, ki bodo te kadre še naprej izobraže-' vale. To nalogo že izpolnjujejo. i TATJANA PODGORŠEK i IS ŽALEC BODO ŽALČANI ŠE DOBILI ZDRAVILA PONOČI? v žalski občini se poraja- jo vedno večji problemi v zvezi s pomanjkanjem lekar- niških delavcev. V primeru, da bi uvedli izmensko delo, bi potrebovali štiri diplomi- rane farmacevte. Trenutno je T vsej občini le eden. Prav tako primanjkuje drugih to- vrstnih kadrov, še posebej prihaja do problemov v noč- nem času. Do pred kratkim sta bili samo dve delavki v 2alcu, ki sta lahko opravlja- li dolžnost tako imenovane »stalne pripravljenosti«. Z uvedbo 42-urnega delovnega tedna je takšno obliko nova zakonodaja ukinila. Res pa je tudi, da je bilo precej Iju- di, ki so po zdravila prihajali T nočnem času brez potreb. Tako vsaj so poudarili pred- stavniki celjskih lekarn na zadnji seji žalskega Izvršnega sveta. V večini primerov je šlo predvsem zato, ker lju- dje niso pravočasno priha- jali po zdravila, predpisana na receptih. Mnogokrat celo nekaj dni kasneje kot pa so dobili recepte, predvsem pa tedaj ko se je bolnikom sta- nje čez noč poslabšalo. Nekaj časa so bili lekarni- ški delavci v dilemi ali naj uvedejo troizmensko delo ali ne. Povprečno imajo v eni noči le en zares nujno potre- ben primer. Sedaj se spra- šujejo, če ta opravičuje tro- šenje strokovnih kadrov in tudi družbenih sredstev. Stro- kovni delavci trdijo, da uved- t^a nočne izmene ni uteme- ljena. Izvršni svet je na svo- ji seji sprejel sklep, naj se 2a nujne primere, ko bolnik ^-ares rabi zdravila v noč- '^em času, dogovorijo Zdrav- stveni dom, Lekarne Celje — enota Žalec in občinska zdravstvena skupnost ter ure- dijo tako, da dežurni zdrav- nik sam da nujno potrebna zdravila kar iz svojega de- poja. Eden izmed vzrokov za f>o- manjkanje kadrov, ki je ko smo že zapisali, precej bole- če, je tudi v tem, ker se ljudje ob koncu študija noče- jo zaposliti več v lekarni- štvu, pač pa gredo raje v laboratorije in drugam, kjer niso le »prodajalci« tovarni- ških proizvodov. Zaradi za- poslitve študentov, ki so iz območja občine Žalec, bo morala kadrovska služba skli- cati razgovore s temi štu- denti in dijaki ter jih usme- riti v zaposlitev na območju občine, kar bo pomenilo tu- di porok za normalno orga- nizacijo dela na področju le- karništva. Lekarne Celje bo- do morale do leta 1979 izde- lati finančne in delovne pla- ne za prihodnje leto, ki bi postali sestavni deli aneksov k samoupravnemu sporazu- mu o temeljih planov druž- benih dejavnosti. Tako bi tudi lekame prešle iz čistih trgovin na svobodno menja- vo dela v okviru zdravstve- nih interesnih skupnosti. Eden izmed sklepov seje Iz- vršnega sveta žalske občin- ske skupščine pa je bil tu- di ta, da morajo Lekame Celje — enota Žalec še en- krat proučiti pogoje dela v enoti. JANEZ VEDENIK ŠENTJUR PODELILI NAGRADE IN PRIZNANJA »18. AVGUST« V okviru praznovanja ob- činskega praznika, so v Šent- jurju tudi letos podelili že tradicionalne občinske nagra- de in priznanja »18. avgust«, ki jih vsako leto prejmejo najzaslužnejši dnižbeno-poli- tični delavci v občini. Letos so tako nagrade prejeh: IVAN CENTRIH iz Grobel- neg"a, z.a svoje uspešno delo v krajevni skupnosti šent- jur-okolica, saj so bili prav z njegovo F>omočjo doseženi pomembni premiki na po- dročju organiziranosti te kra- jevne skupnosti. MIHA ROMIH s Planine, ki je ves čas po svoji vrnit- vi iz Srbije, kamor je bila med vojno izseljena njegova družina, aktivno delal na kulturno prosvetnem področ- ju, kasneje pa se je posve- til gasilstvu in v delo vklju- čil tudi mnogo mladih ljudi; ALOJZ BOLTA, arheolog iz Celja, za svoje uspešno raai- skovalno delo na Rifniku nad Šentjurjem. Prav nje- gova zasluga je, da je Rifnik danes že dokaj raziskan, ter poznan v Jugoslaviji in v svetu. Prav tako kot vsako leto pa so tudi letos poleg na- grad podelili priznanja. Pri- znanja so dobili Gasilsko društvo iz Ponikve, eno naj- prizade-vnejših v občini, ki enako skrbi za gašenje poža- rov ter borbo proti elemen- tarnim nesrečam, kot tudi za opremljenost ter kadrov- sko krepitev in izobraževa- nje. Ljubo Jasnič, predsed- nik RepublišiCe konference ZSMS, ki je vedno našel čas ter priskočil na pomoč pri zagotavljanju pogojev za nor- malno delo zvezne mladinske delovne akcije na Kozjan- skem m Milena Jan iz Šent- jurja za svoje delo na pod- dročju vzgojnega varstva, ki se je v zadnjih štirih le- tih razširilo skoraj v vse več- je kraje v občini. Priznanja prejmejo tudi vse brigade, ki so sodelovale na zvezni mladinski delovxxi akciji »Kozjansko 78«, ko- mandant ter pomočnika te akcije in republiška konfe- renca ZSMS. Podelitev teh priznanj pa bodo opravili v nedeljo, 27. avgusta, ko bo v Bistrici ob Sotli zaključek letošnje akcije Kozjansko. b. m. I OB ROBU ODGOVOR TOV. ČVEKI Pogostokrat sbšim pripombe, da mladina nima vzo- rov, idealov in življenjskih ciljev. Mnogi obupano to- žijo, da se današnja mladina izgublja in pok^-arja t materialnem izobilju sodobnega sveta, pozablja pa na duhovne vrednote ter načela dobrega starega sveta. V tem smislu je pred dnevi tekel razgovor med dvema celjskima »gospema«, ki sta po napornem nakupovanju posedeli na vrtu »Zvezde«. Pili sta kavo in obrekovali mimoidočo celjslco mlado populacijo, ki v teh poletnih dneh obesi nase tudi kaj bolj ekstraragantnega. Ko talcole govorimo in kritiziramo mlade, pogosto mislimo le na en del mladih. V predstavi imamo tiste fante in dekleta, ki ponosno in brezskrbno hodijo po ulicah, ki glasno in uporno govorijo, ki se po svoje oblačijo. Pri tem pa mnogokrat pozabljamo tudi na drugi večji del mladine, ki študira, dela v neposredni proizvodnji in drugače demonstrira svojo mladostno zagnanost. Oboji pa se, eni tako drugi drugače, upirajo starim navadam, ustaljenemu zdolgočasenemu rodu in malomeščanskim normam. Verjetno čutijo, da je v od- nosih med ljudmi nekaj narobe, hočejo spremembo, že- lijo nekaj novega boljšega, čeprav včasih ne vedo kaj hočejo. Videz mladih nas lahko vara in včasih radi iz nekaj slabih primerov posplošimo na celo generacijo. Mladi večkrat tudi sami obsojajo takšno vedenje, starejša ge- neracija pa ima še vse preveč nepreverjenih splošnih vtisov. Mladina se ne spreminja samo po naravnih, temveč tudi po socioloških zakonitostih. Te spremembe mla- dina tudi v naši družbi s svojim vedenjem, (xinosom in delom tako ah drugače burno izkazuje. Napake pri mladini pa žal kažejo tudi na napake družbe. Zato ni mogoče obsojati samo mladine. Druž- ba ima tako mladino, kakršno je vzgojila, vzgoja pa je takšna kakršni smo mi sami. Čeprav so nasprotja med generacijami boleča, pa so nekatera le koristna, saj dejajo rešitve in pospušejejo razvoj. VIKI KRAJNiL ŠENTJUR PRED X. KONGRESOM ZSMS z pripravami na deseti '''"nsres ZSMS je šentjurska 'Gladina pričela v aprilu, os- '^^'ha izhodišča za predpri- 1 P^^ve jxi so prejeli že nekoli- ■ '''^ prej, v februarju. Ta izho- so nato uresničili v ' ^^ru konkretnih akoij. Ta- ' ^° 9o v maju pripravili špor- ! ^ igre, organiziali so kul- . r^i teden in mladmski po- ! ^ po poteh patizanskih , ^^t. Precejšnjo pozornost pa .1 ^ posvetili tudi mladinskim delovnim akcijam. , ^ poletnih mesecih so bi- t f^leg kongresnih razprav ^hne razprave o kmetij- in o reorganizaciji kr^- ^ili skupnosti, kamor se je aktivno vključila tudi mladina. Kongresne materiale za razpravo so dobile vse osnov- ne organizacije ZSMS v de- lovnih organizacijah, krajev- nih skupnostih ter osnovnih šolah ter tudi družbenopoli- tične organiracije. V juliju je bil zaključen prvi del raz- prav. Tako kot tudi v ostalih občinah celjske regije, so tu- di v šentiurju zbrali precej pripomb in predlogov, ki so jih posredovali naprej, na Medobčinski svet ZSMS celj- ske regije. Vendar pa je bilo teh pripomb nekoliko manj, pa tudi razprave niso bile najbolj živahne, kajti poteka- le so v zelo neugc^dnem ča- su, v času šolskih počitnic in dopustov. Ker akcija še ni zaključena, saj bo kongres šele v oktobru, se bo teh pri- pomb in predlogov verjetno do takrat nabralo še kar pre- cej. Sicer pa bo največ kon- kretnih akcij neposredno pred samim kongresom. Šent- jurski mladinci načrtujejo za jesensko obdobje pisanje spi- sov na to tematiko v osnov- nih šolah, več kulturnih pri- reditev ter športnih srečanj, delovnih akcij in aktivnost na vseh ostalih interesnih po- dročjith. B.M. 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 33 — 24. avgust I97ji NOVATORSTVO V CELJU VSAKO LETO BOLJE LANI 511 PRIJAVLJENIH IN 402 URESNIČENIH "V primerjavi z letom poprt-j se je lani tako število inovacij, koristnih predlogov in izumov, kot tudi število inovatorjev povečalo, narasel pa je.tuiU prihranek oziroma gospodarska korist kot posledica inovacij. Kljub temu pa s stanjem v Celjski občini še ne moremo biti zadovoljni, saj .je v množično inventivno dejavnost vključenih le okoli dva odstotka vseh zaposlenih delavcev. Take so temeljne ugotovitve letošnje analize, ki jo je že četrtič zapo- red organiziral občinski svet zveze sindikatov skupaj z občinsko raziskovalno skupnostjo. Ze tradicionalna vsakoletna analiza, ki je letos zajela 27 delovnaii organizacij v celj- skd občini, ki zaposlujejo do- mala trideset tisoč delavcev, je pokazala zelo zanimivo stanje. Zanj je značilno, da je napredek, ki ga v celjski občini pri razvoju množične inventivne dejavnosti ugotav- ljamo že nekaj let, dokaj stalen. Tudi lani je bilo bo- lje kot v letih poprej, rezul- tati pa so še vseeno skrom- ni. StevUke povedo, da so bili lani prijavljeni trije izu- mi ozairoma patenti, eden ures- ničen. Inovatorji so prijavah taidi 265 tehničnih izboljšav, uresničenih je bilo 207, in 243 koristnih predlogov, od katerih so jih uresničili 194. Lani je bilo torej prijavlje- nih aa 37 odstotkov več ino- vacij, uresničenih pa za 46 odstotkov več kot v letu 1976. Največji delež inovacij je s področja tehnike in tehnolo- gije, samo štiri so bile s področja organizacije, 15 pa s področja varstva pri delu. Gospodarsko korist vseh inovacij so izračjnali na do- mala 35 milijonov dinarjev. Medtem ko je v letu 1976 inovacije prijavilo 3S4 delav- cev, se je lani to število po- večalo za dobro petino ozi- roma na 438 inovatorjev. Po- vejmo še to, da največ ino- vacij prijavljajo delavci s, srednjo izobrazbo, sledijo pa jim visoko kvalificirani de- lavci. Sorazmerno veliko ino- vacij so prijavili tudi kvali- ficirani delavci, medtem ko je le 26 polkvalificiranih de- lavcev sodelovalo v množični inventivni dejavnosti s svo- jimi predlogi. To je nekaj osnovnih po- datkov iz letošnje analize občinskega sindikalnega sve- ta in občinske raziskovalne skupnosti. Kljub temu, da rastoče število inovatorjev, inovacij in njihova vse večja gospo- darska korist zadovoljuje, je treba opozioriti, da so skup- ni dosežki le še mnogo pre- skromni, že samo dejstvo, da število delavcev, ki se ukvar- jajo z množično inventivno- stjo dosega komaj dva odstot- ka vseh zaposlenih kaže, da množična inventivna dejav- nost le še nima tistega me- sta, ki bi ga morala imeti in takšne množičnosti kot jo želimo. O vzrokih za takš- no stanje je težko govoriti, saj so kaj različni. Splošen pojav pa je, da je povsod tam, kjer so stvari v zvezi s prijavljanjem inovacij, zbi- ranjem predlogov, nagraje- vanjem in izvedbo uredili, tudi število koristnih predlo- gov in inovacij nenehno ra- ste. Vzgleden primer je Že- lezarna Štore, kjer so kot prvi v občini Celje zaposlili profesionalnega analitika za inovacije z edino nalogo, da spodbuja inventivno dejav- nost, jo kar najbolj smotr- no organizira in skrbi za iz- vedbo koristnih inovacij. Da so rezultati tako organizira- ne službe dobri, priča že sa- mo dejstvo, da bodo v Što- rah še letos zaposlili še ene- ga delavca, ki bo odgovoren za isto področje. Zavest, da lastno, na izkušnjah, potre- bah in lastnih razmerah osno- vano znanje in razmišljanje, ki privede do takšnih ali drugačnih izboljšav velja več kot vsakršno kupljeno zna- nje, danes prodira močneje kot poprej. Zato ne presene- ča ugotovitev, da gredo p>o podobnih poteh kot v Žele- zarni tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah (EMO, Cinkarna, Aero, Gradiš, Li- bela itd.). Tudi velik zavorni element, ki je bil doslej v preskopem nagrajevanju ino- vacij se počasi popravlja. Lani je namreč nagrada za inovacijo v povprečju že do- segla tri in p>ol odstotke od ugotovljene koristi. To pa je mnogo bolje, čeprav še ne povsem ustrezno, kot leta poprej, ko so nagrade ko- majda dosegale odstotek in pol. Vse boljša formalna or- giiniziranost za zbiranje in vrednotenje predlogov, večja podpora inovatorjem v de- lovnih organizacijah in rast množičnosti vzbuja apanje, da bo množična inventivna deja-vnost v prihodnjih letih še hitreje rasla in se razvi- jala tako v zdmženem delu kot v društvih DIATI, ljud- skih tehnikah in DIT. B. STAMEJCIC KOMENTAR PIŠE: BRANKO STAMEJCIC Celje, ki mu že njegova nesrečna zemlješisna lega sa- ma v zaprti kotlini diktira Ix>goje razvoja industrije, je kaj primemo za razmišlja- nje o vseh oblikah varstva pred onesnaževanjem, borbo za ekološko varnost voda, tal in še predvsem zraka. KotU- na z značilnim pojavom in- verzije, ko se zaradi zaprto- sti zrak le počasi, če sploh čisti, je neprimerna za raz- voj industrije. Na drugi stra- ni pa je prav razvoj občine Celje povsem odvisen od hit- rega in učinkovitega razvoja industrije. Trenutek 2a razmišljanje o celjskem zraku in ekolo- giji nasploh je še primernej- ši zaradi dveh dejstev. Prav te dni se v republiki odlo- čajo o pogojih, ki jih v Ce- lju zastavljamo za nadaljnji razvoj kemične industrije v Cinkami. In drugič, že kar prava histerija, ki nas je za- jela do Cinkarne in vseh nje- nih bodočih načrtov v mno- gočem megli pogled na de- jansko stanje pri ekologiji v Celju. Nesporno je, da je Cinkar- na največji onesnaževalec Celjskega zraka, še zdaleč pa ni edini in vprašanje je tudi, če je najnevarnejši. Na čem utemeljujemo takšna razmišljanja. Celje je kot razvit indiistrijski center, ne&rečno lociran v kotlini, z velikim delom svoje industri- je in tudi (na kar preradi pozabljamo) s svojo urbani- zacijo sa-mo in posledicami, ki jih ta nosi (ogrevanje na primer) hud onesnaževalec zraka. To vemo vsi, obstaja pa tudi že kopica podatkov, ki dokazujejo vzročne in p)0- sledične zveze med stanjem v ozračju in pojavi specifič- nih oibolenj. Toda, kaj sploh vse strupenega je v celjskem zraku, ne ve nihče. Tudi naj- bolj poklicani ne. Razmišlja- nja gredo zato v povsem do- ločeno smer, še posebej, ko se na vse kriplje borimo in trudimo, da bi s sanacijo v Cinkami izboljšali stanje zraka glede na žveplov dvo- kis, ki ga je v Celjskem zraku vsakodnevno nekajkrat preveč. Zavest o njegovi ne- varnosti je močno prodrla. Znano je tudi iz kaiterih to- varn in domov prihajajo naj- večje, nedopustne količine. Ni pa še iprodrla zavest, da žveplov dvokis, vsej svoji strupenosti navzlic, sploh ni najnevarnejši odpadni plin. Je najpogostejši in sorazmer- no tudi najlažje zaznavljiv. A najnevarnejši ni. In zato dej- stvo, da v Celju še sploh ne vemo, kako je v zraku še z drugimi strupenimi snovmi (floridi, dušiki itd.) ki jih mirno, brez sence strahu da bodo odkriti in po zakonu kaznovani lahko spuščajo v zrak vsi, zaskrbljuje. Skupnost za varstvo zraka je z družbeno pomočjo in nemajhnimi napori lahko ku- pila le en aparat za merje- nje žveplovega dvokisa v zra- ku. Z njim je imela, vsaj glede lokacije, nemalo težav. Toda meritve so tu in skup- nost jih vestno opravlja. To- da, kako je z ostalimi stru- penimi snovmi, ki so in ver- jetno v večji meri še bodo prihajale v celjski zrak? Ne poznano jih, ne vemo od kod prihajajo, v kakšnih koncen- tracijah in količinah. Samo domnevamo, da so. Toda, je to dovolj? Zaskrbljenost vzbu- ja veriga, kakršno si v mi- slih, nekoliko naivno in pre- prosto, predstavimo. S skraj- nimi napori in velikimi druž- benimd sredstvi bomo v C!e- Iju, še zlasti po ekološki sa- naciji Cinkarne, v prUiodnjih letih odpraviU problem žve- plovega dvokisa. Bomo šele. takrat pomislili na flori^ pa dušike in druge strupe^ snovi. Se lotih odprave sp^ enega od vzrokov, slabega j strupenega ozračja in poč; kali z drugimi. Kaj lahko |); v takšnem primeru seved^ prišli do verige brez koncj Pred družbeno skupnostjo predvsem še pred skupnostj za varstvo zraka, so zato ij jemno težavne in odgovori naloge. Ne bi smeli vse enej gije in p>ozomosbi namenij le odpravi problemov z plovim dvokisom. Nujno \ treba izvršiti temeljito inver, tarizacijo onesnaževanja vseh treh agregatnih stanjj v prav vseh industrijskih oj, ganizacijah in tudi drugod E>obiti bo treba jasno ij popolno sliko o vseh virih jj oblikah onesnaževanja in po tem probleme postopno n sevati. Narobe pa se zdi poiskati le enega ali netaj »grešnih kozlov«, jih javn križati in pozabljati na dni ge. Očitki ne lete na skupnos za varstvo zraka. Lete na k vedno prešibko zavest o vseli vprašanjih ekologije in n nezmožnost, da s sedajijt stopnjo opremljenosti odkri jemo vse, kar je narobe. ] Celju, katerega zrak je pn nasičen 's strupenimi snovmi pa takšnega stanja in odno sa ne bomo mogli dopustiti KOZJANSKO 78 Na pobudo delavcev Ijub- Ijanksega podjetja za avto. matizacijo prometa, so na Kozjanskem v soboto orga- nizirali že drugo udarniško akcijo v tej zadnji^ četrti iz- meni. Prva akcija je bila namreč v soboto, 12. avgusta. Poleg vseh štirih brigad, ki trenutno delajo na Kozjan- skem^ je na udarniški akciji sodelovalo tudi okoli 240 de- lavcev ljubljanskega Podjetja za avtomatizacijo prometa, petdeset vojakov vojašnice Boris Kidrič v Ljubljani in pa delavci celjskega PTT pod- jetja. Ti slednji so bili or. ganizirani v treh udarniških brigadah, so štele po štiride- set brigadirjev. S tem so celj- ski ptt delavci še enkrat do kazali svojo solidarnost z ob. čani manjrazvitega območja. Udarniki so se vsekakor do- bro izkazali, saj so vihteli krampe in lopate kot za sta. vo. Tudi uspeh ni izostal; iz- kopali so le nekaj metrov manj kot dva kilometra jar- ka za telefonski kabel na de- lovišču ki poteka na realciji Slivnica — Prevorje. Akcijo so posvetili bližajo- čemu se X. kongresu ZSMS. Popoldanski prosti čas so udarniki namenili ogledu spo- minskega parka v Kumrovcu. Zvečer pa so najboljšim udarnikom seveda podelili tu. di priznanja za njihovo delo. B. M. KOTLARNA V NOVI VAS! ZGRAJENA V ROKU VSA GRADBENA DELA OPRAVILI V MESECU IN POL Natanko v pogodbenem ro- ku, ki se je iztekel 31. juli- ja, je gradbeno podjetje Gra- diš iz Celja zaključilo z iz- gradnjo kotlarne v Novi va- si. Ta izredno pomemben objekt so sedaj prevzeli de- lavci Ema, ki vanj montira- jo vso potrebno opremo ui stroje. Zmogljivost kotlarne bo 30 Giga calorij, z vodo za ogrevanje in z vodu za potrošnjo pa bo napajala ok- rog 800 stanovanj. Ob zaključku gradbenih del na kotlarni smo obiskali pod- jetje Gradiš in poprosi;! za kratek razgovor direktorja Alberta Praprotnica. NT: Kotlarna v Novi vasi je bil gotovo najpomembnej- ši objekt, ki ga je Gradiš gradil ^ zadnjih niesecih. Je njegova izgradnja terjala ve- Uko naporov? A. Praprotnik: »Res je bi- la kotlarna zelo pomemben objekt tn zato je bila tA.idi naša odgovornost toliko več- ja. Namreč, mi smo se zave- zali, da bomo v roku opra- vili gradbena dela, da bomo torej kotlarno zgradili. Ven- dar pa s tem objekt še zda- leč ni zaključen. Sedaj so v njem monterji, ki morajo v najkrajšem času opraviti montažo vse potrebene opre- me. Mislim, da bo koilai-na res pričela delati s polno pa- ro 15. oktobra, kot je prestajali ljudje, občudovaU in gledali... Tako kot razstava, se je tu- di povorka končala z geslom in vabilom: Na svidenje 1980 . leta v Celju. Zdaj je na vrsti Celje. Po pripravah sodeč, ki so v polnem teku, bo tudi celj- ska hortikulturna manifesta- cija mogočna in lepa! M. BOŽIČ Ivart Zupan, predsednik mo- zii-skega Turističnega društva, sicer pa tudi začetnik In .srlav- ni organizator za ureditev Sa- vinjskega gaja. Tri.1e člani celiskeea Vrlna-^stva pred šopkom cvetic, ki je na razstavi dobil druEfo mesto. In tako je bil v cvetlični novorki okrašen avto celjskega Vrtnarstva. VODNIK PO GORNJI SAVINJSKI DOLINI v dneh, ko je Mozirje v središču leto«ije hortikultuir- ne akcije, je Gorenjesavinjska turistična zveza izdala Vodnik po Gornji Savinjski dolini, ki predstavlja dolino kot zaklju- čen turistični prostor, torej taJc, kot je. Vodnik, ki ga je napisal in uredil Aleksander Videčnik, predstavlja najprej Gornjo Savinjsko dolino v celoti, nje- ne geografske, zgodovinske in gospodarske značilnosti. Ra- zumljivo je, da ima turizem v tem delu publikacije poseb- no mesto, saj gre na koncu koncev za turistično predsta- vitev doUne. V nadaljevanju pa je avtor posvetil enake opise še kra- jevnim skupnostim v mocar- ski občini in nekaterim kra- jem posebej. Tudi ta poglav- ja popestrujejo zapisi turisti- čnega ziaačaja in prav tako obeležja NOV. Ta del Vodni- ka zajema Rečico ob Savinji, Ljubno ob Savinji, Radmirje, Bočno, Gornji Grad, Novo Šti- fto, Šmartno ob Dreti, Nazar- je, Luče ob Savinji, Pdarili tudi spominska darila in se zadržali z njimi dalj časa v prijetnem in de- lovnem razgovoru. Občinska konferenca ZSMS Šmarje pri Jelšah pa se že pripravlja na novo delo\aio akcijo, ki to pot ne bo do- ma, pač pa bodo skupaj z brigadirji pobratene občine Arilje odpotx>vaU na zadnjo izmeno brigadirjev na delovi- šče proge šamac—Sarajevo. Dela pa kar noče zmanjka- ti. Približuje se čas odhoda brigadirjev zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 78, ob tej priliki pa bodo doma- čini seveda morali pripraviti slovo. Svečan zaključek de- lovne akcije naj bi bil v Bi- strici ob Sotli nekje okoli zadnjega v mesecu. mst ZAKAJ TAKO? ZASTRTE ŽALUZIJE NAHUDINJI STANOVANJE ŠT. 3 ŠE VEDNO PRAZNO Vsakič, ko sem šla mimo manjšega stanovanjskega stolpiča na celjski Hudinji, ki ga je gradilo podjetje Ciradis in ki nosi številko 17 B v ulici Frankolovskih žrtev, mi je oko za- stalo na zastrtili žuluzijah d\eh oken visokega pritličja. Dolgo sem se spraševala, z,ikaj so žaluzije venomer spuščene in kdo vendar stanuje za njimi. Pred kratkim pa sem iz ust so- sedov slišala, da gre za pra2;no stanovanje, v katerem že deset mesecev — pravzaprav že od vselitve stanovalcev t ta blok na Hudinji — nihče ne stanuje. In seveda me je zanimalo, zakaj je stanovanje prazno, pa čeprav se v Celju otepamo c veliko stanovanjsko stisko. V prvih dneh novembra la- ni se je v štiriintrideseti sta- novanjski blok v ulici Fran- kolovskih žrtev Številka 17 B na celjski Hudinji vselilo Le tariintrideset družin. Sta- novanje številka 3 pa je tudi po vselitvi novih stanovalcev ostalo naprej prazno. Pa ne brez razloga. To stanovanje je stanovanjska skupnost ob- čine Celje rezervirala za hi- šnika. Po odloku skupščine občine Celje je namreč sta- novanjska skupnost dolžna zagotoviti na tri sto stano- vanj tudi eno stanovanje za hišnika, ki bi bil v rednem delovnem razmerju in bi op- ravljal vsa potrebna dela. Seveda ni nujno, da bi delal le v interesu stanovalcev ene- ga bloka, ampak bi lahko opravljal hišnika dela za dva, tri ali celo več stanovanjskih blokov. Skratka, za približno tristo stanovalcev. V tem primeru pa se je zataknilo že na začetku. Že mesec po vselitvi so stano- valci stolpiča na Hudinji, kjer je bilo stanovaanje reae^ vJjano za hišnika, sprejeli soglasni sklep o tem, da ne bodo plačevali hišnika, ker ga enostavno ne potrebuje- jo. S sklepom so na zboru stanovalcev tudi zavezali hi- šni svet, da bo skrbel za popravilo dvigala in ta vsa ostala vzdrževalna dela. In pri tem je ostalo. Tu pa tam so s samoupravne stanovanj- ske skupnosti seveda povpra- šah, če so si stahovalci že premislili in če morda le potrebujejo hišnika, a stano vald so vztrajali pri svojeo prvotnem sklepu. In tako tn rej enosobno stanovanje i dvema kabinetoma na števil ki 3 še vedno samuje. Pni vijo tiidi, da je bilo že po plavljeno in da se je ted^ na praznih podih storila v« lika škoda. A kdo ve? Na samoupravni stanovanj ski skupnosti občine Celje se veda dobro vedo, da je sta novanje v stolpiču na Hudi nji ixraano. Merida so pra meseci kanili v njem naselil kurjača, ki pa je stanovanj odklonil. Direktor skupnosi Tone Stopa.r je povedal, d še vedno iščejo hišnika, ki I opravljal vse potrebne pot le v tristotih stanovanji! ob tem pa m znal odgovoil ti, do kdaj bodo hišnika š iskali. Enostaivno bi seved lahko rešili problem, če 1; stanovalci bloka v ulici Frai kolovskih žrtev 17 B sogl( sno ugotovili, da hišnika va darle potrebujejo. A oni ti masto vztraijajo pri svojen kar so dokazali tudi v peteil^ ko je predstavnik samoup ravne stanovanjske skupnos* ponovno sprožil to vpraši nje. Kar lep vozliček se je spi tel okrog praznega stanovi nja številka 3! Rezervirano J za hišnika In pri tem stan« vanjska skupnost tudi vztr( ja, stanovalci pa hišnika o« klanjajo. Tako je stanovanj« zaradi nesoglasja med stano valci in stanovanjsko skup nostjo že deset mesecev pr» zno in nihče ne plačuje m© sečne stanarine v stanovanju številka 3, ki znaša 1014,OC dinarjev. Ob vsem tem pa se veda ne gre za tisti milijoc starih dinarjev, ki ga stano vanjski skupnosti doslej n nihče plačal, gre pravzaprav za čisto nekaj drugega. 'V celjski občini je približno tli tisoč družin, ki živijo v tak šni ali drugačni stanovanjski stiski in verjetno bi biK stanovanje številka 3 za mino ge med njimi varno za toči šče. Kdo pa bo srečni stano valeč, ostaja za sedaj še ve dno skrivnost. DAMJANA STAMEJCIČ Zvone Romilji Filip Gorjup Marjan Golavšek GASlLCi-ŠPORTNIKI IZ MATK NOVO IGRIŠČE Matke so vasica v mrzli- škem grabnu. Vas sodi k krajevni skupnosti Šešče. V kraju so še posebej akti^mi gasilci, ki p>oleg svoje dejav- nosti akrbe tudi za kulturno, prosvetno, športno, komional- no ... Skratka, člani PGD so tisti, brez katerih si napred- ka te idilične vasice ne bi mogli predstavljati v takšni meri. V nedeljo bodo odprli novo igrišče, ki so ga zgradi- li člani športne sekcije gasil- skega društva. Kaj so nam {>ovedali ob našem obisku? ZVONE ROMIH, predsed- nik mladinskega kolektiva pri PGD: »V Matkah doslej ni bilo nobenega igrišča in prav zato, ker nismo imeh stalnega mesta, kjer bi se la- hko rekreirali, smo se odlo- čili, da ga zgradimo kar sa- mi. Nekaotrebovali. Je pa Pre- bold kar daleč, želja po re- kreaciji pa je iz leta v leto bila večja. V prostovoljnih delovnih akcijah so sodelovali takorekoč vsi mladinci iz Matk, pa tudi starejši so nam radi priskočili na po- moč. Parcelo za igrišče nam je podaril predsednik PGD Marjan Golavšek.« MARJAN GOLAVŠEK. predsednik PGD Matke: »Rad bi pohvalil izredno prizadev- nost mladincev iz Matk. Ti so še enkrat dokazali, da so tudi v obrobnih delih doma izredno delovni ljudje, mor- da celo bolj kot kje v večjih krajih, želim pa, da bi svo- je igrišče lepo vzdrževali tn da bi služilo tudi starejšim krajanom.« V Matkah bo v nedeljo ve- selo kot že dolgo ne. Res da ne gre za kdo ve kako drag objekt, ljudem v tej vasici, pa brez dvoma mnogo pome- ni. Bolj so vajeni skrom- nosti, kot marsikje drugje. Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR §t. 33 — 24. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 7 pAZGOVOR S KONZULOM NA ŠVEDSKEM IVANOM ANDREJAŠEM ŠVEDSKA KOT TEHTNICA VTISI DIPLOMATA CELJANA O DEŽELI 140.LETNEGA MIRU pva tlni pred njegovim odhodom iz domovine na Švedsko smo se v uredništvu pos^ovarjali g konzulom v Giiteborgu Ivanom Andrejašem, nekdanjim političnim delavcem iz Celja. Po- govor smo >'znkoličili« v tri skupine vprašanj; življenje naših zdomcev v tej severni de/eli in paloge konzularne službe; Švedska kot država v svetovni skupnosti, njeni notranji, ijred- fseiii socialni politiki. NOVI TEDNIK: Najprej dobrodošli doma! Kako ste preživeli počitnice v domovi' Qj in kako vam je zdaj, ko ge vračate na službeno dolž- nost v tujino? ' IVAN ANDREJAS: Počuti] sem se prav prijetno doma, izvzamem dneve, ko sem bil bolan. Pred odhodom na tuje mi je malce tesno pri sr- cu, čeravno sem se švedske v enem letu bivanja dobro na- vadil. Toda domovina je le domovina. I NOVI TEDNIK: Začniva pri vašem delu. Kako so na Šved- skem organizirana jugoslovan- ska predstavništva? IVAN ANDREJAS: Na Šved- skem imamo tri diplomat&ko- konzulama predsta\Tiištva. Eno od teh je v Goteborgu, generalni konzulat, kjer tudi delam. Pokrivamo vso šved- sko in obenem še nekatera področja drugih skandinav- skih dežel. NOVI TEDNIK: Kako to, da ima švedska poleg Nem- čije, ZDA, Avstrije in Italije večje število diplomatskih predstavništev? IVAN ANDREJAS: Švedska je specifična dežela, tako z geografskih kart kot geo- strateških vidikov. Poleg tega dela na švedskem 51.500 na- ših ljudi na začasnem delu v tujini. Poleg tega ima švedska družbena ureditev precej slič- uosti z našo — jugoslovansko, zlasti na zunanjepohtičnem polju. NOVI TEDNIK: Švedska je bila s strani Jugoslovanov poz- no odkrita kot dežela za za- poslitev. Bolj znane so bile Nemčija, Holandija, Francija, ZD.\ in celo Avstralija. Šved- ska je bila »odkrita« šele po dnigi vojni. Kak> so se naši ljudje • našli in znašli na Švedskem? IVAN ANDREJAS: Moramo sedeti, da je švedska demo- g^sko v težkem položaju. ^ sedem in pol milijona prebivalceiv. Po drugi svetovni vojni, po gospodarski ekspan- ziji so Švedi spoznali, da vo- ^, v katerega so se vpregli, ^rez tuje pomoči ne bodo zmogli. Imajo kar mdhjon in Poi upokojencev. Naši delav- ci so na švedsko prišU pch ^eclno. že poprej so^se naha- jal na delu v Nemčiji, Avst- ^ji, Francijd in drugih &v- ^<^Pskih deželah. Dobri pogo- ^ na švedskem so jih priva- Y to se\'emo deželo. No, ^^tem ko veleposlaništvo v Sjiciiholmu opravlja pred- j državne posle, se konziu-i ukvarjata predvsem z ^fašanji, ki zadevajo naše ^e^avce. NOVI TEDNIK: V kakšni '^liki in obsegu poteka ta J^^a konzularna pomoč našim JUdem. da se lažje znajdejo tujini, se lažje vključijo v "■azmere, ki jih obdajajo? IVAN ANDREJAS: General- ni kanzulat iana organizirane vse tiste službe, ki so potreb- ne. Gre za devizno-pasoške za- deve, delovno-pravne, socialne, izobraževalno-kultume in po- dobne zadeve. Na konzulatu lahko naši ljudje razrešijo vsa vprašanja v odnosu do domovine, seveda pa opravlja- mo tudi posle za švedske dr- žavljane in druge tuje držav- ljane v odnosu do SFRJ, predvsem vizumske zadeve in stike med predstavništvi. NOVI TEDNIK: Gotovo poz- nate delovanje naših društev na švedskem. Koliko jih je in kako delujejo? IVAN ANDREJAS: Naši dr- žan^ljani na Švedskem so do- bro organizirani. Pred mojim odhodom v domovino je bilo 106 društev, združenj in klu- bov za naše ljudi. Vanje je vključenih približno 21 tisoč naših delavcev in njihovih svojcev. Naši »jugoviči« so se kar dobro znašli. V teh dru- štvih tn klubih imajo svoj ko- šček domovine, tu pridejo do izraza tako športna srečanja, kulturni večeri, gojitev Ijud- slcih običajev in tu potekajo tud;i proslave naših državnih praznikov. NOVI TEDNIK: Po svetu, na primer v Nemčiji, obsta- jajo močne asimilacijske tež- nje. Zlasti za drugo generaci- jo jim gre, da bi ostala in se i zlila v njihovo družbo. So na Švedskem, glede na njihove demografske težave, podobne težnje? IVAN ANDREJAS: Ta težnja je od samega začetka. Dose- ljence so sprejeli s to motiva- cijo, da bi postali Švedi. Se- veda svojo politiko v tem po- gledu imenujejo integracijo. Švedi, ki so zelo rada sodniki, nekakšna tehtnica v svetu, ki presoja kaj je praw in kaj ni, večkrat očitajo Nemcem asi- milacijo tujcev. Vendar je v končnem učinku njihov posto- pek nekaj podobnega. Je pa I seveda v skladu z resolucijo Zdi-uženih narodov, ki prepo- veduje nasilno asimilacijo. NOVI TEDNIK: Z ozirom na to, da smo Jugoslovani južnoevropska, sredozemska dežela, švedska pa je severna, hladna pokrajina, kako se zli- vajo ti različni temperamenti glede na to, da je vse več za- konskih zvez med našimi in švedskimi državljani? IVAN ANDREJAS: Švedska je bila deseletja nazaj še za- prta dežela. Bolj kot na po- gled se Švedska spreminja po miselnosti ljudi. Deset odstot- kov tujcev, integriranih v nji- hovo družbo, nekaj p>omeni. Vedeti moramo,da poleg Ju- goslovanov na švedskem živi- jo tudi ljudje drugih narod- nosti, največ z juga Evrope, pa celo Male Azije in Bližnje- ga vzhoda. NOVI TEDNIK: Kakšna se vam zdi švedska v etnograf- skih in drugih pogledih? IVAN ANDREJAS: Švedska je predvsem lepa dežela. Mi- slim, da tudi to privlači naše ljudi. Poleg ekonomskih pred- nosti vplivata tudi geografska in ekološka plat. švedska ni samo dežela neštevilnih jezer, tn bogatih gozdov, je tudi ze- lo urejena tn čista. Hladen, nekoliko zajprt značaj Švedov je precej spremenil tempera- ment tujih delavcev. Zlasti naši »Jugoviči« so se dobro znašli. Moram reči, da je zla- sti nežni sipol dobro sprejel naše vročekrvne fante. Je pa v mešanih zakonskih zvezah nemalo problemov. Tu je v prvi vrsti treba omeniti poseben status ženske na švedskem. Na švedskem je malo zakonov, ki bi jih, kot v vašem Novem tedniku, lah- ko počastili z opisom ob zla- ti poroki. Toda n!i švedskem razveze niso nič nenavadnega, sicer pa tudi socialna ureditev zmanjšuje posledice takih raz- vez. NOVI TEDNIK: Tn kaj je res na tej tako opevani soci- alnosti? IVAN ANDREJAS: Kar se socialne politike tiče, je šved- ska res izredno napredna dr- ž&va,. Po nacionalnem dohod- ku je Švedska na tretjem me- stu na svetu, ▼ družbenem standardu pa po vsej verjet- nosti na prvem. Družbeni standard je precej višji od osebnega. Šved je preskrb- ljen od zibelke do groba. Na švedskem v določeni starosti dobi pokojnino vsak, četudi ni bil nikoli redno zaposlen. Vendar se v tem pogledu že kažejo težave in bržčas bodo monali preveč širokogrudno zakonodajo in sooialo nekoli- ko korigirati^ NOVI TEDNIK: In kakšno je varstvo družine v tej de- žeU? IVAN ANDREJAS: To. je ravno tisto, kar ne drži žensk za vsako ceno vklenjenih v zakon. Po razvezi zakona do- bi ženska celo več, kot je ime- la v zakoaiu. Status ilustrira podatek, da je razmerje med povprečno plačo in najvišjo plačo 1 proti 1,8. Seveda je ta družbeni standard v deželi pogojen s tem, da švedska 140 let ni bila v vojni, da je v spopadih, kot sta bili obe svetovni vojni, več dobila kot izgubila. Švedi svoje široko- grudne zakonodaje ne izkori- ščajo. Njihova zavest je v dol- gih desetletjih zgrajena do stopnje medsebojnega zaupa- nja. Vzemimo na primer var- stvo okolja. Šved raje vidi, da ima na leto eno obleko manj, samo da družba poskr- bi za čisto in zdravo okolje. NOVI TEDNIK: S politolo- škega stališča smo Švedsko večkrat omenjali kot deželo, ki bi lahko v socializem pre- šla po mirni, evolutivni poti. Kakšen je po vašem mnenju vzrok, da je Palmejeva soci- al-demokratska stranka po dolgih letih vladavine na volit- vah izgubila? IV.\N ANDREJAS: To je povzročil notranji faktor, če- ravno tudi zimanjih ne gre zanemarjati. Zelo važno vlogo je igrala želja po spremembi. Toda o kakšnih spremembah bi težko govorili, ker so si strankarski programi zelo ze- lo podobni. Ce gre za spre- membe v notranjem življe- nju, gre za odtenke, ne za bistvene stvari. Kakor že, če bi danes predčasno razpisali volitve, bd stara, preizkušena socaalno-demokratska stranka, po raziiskaiiah javnega mne- nja, spet prišla na krmilo. NOVI TEDNIK: V enem prejšnjih odgovorov ste de- jali, da švedska rada igra vlogo tehtnice na svetovnem prizorišču. Kako to komenti- rate? IVAN ANDREJAS: Švedska je nevtralna dežela in si zato- rej predstavlja, da je najbolj demokratična. Javna sredstva obveščanja v takih okolišči- nah sodijo o vsem, kar se do- gaja na vzhodu in zahodu, v kapitalističnem in socialistič- nem taboru. Od take usmerit- ve izhajajo tudi težave okoli zlonamernega predstavljanja razmer v Jugoslaviji, ki jih včasih ekstremisti spravijo v javnost. Kot Švedi radi sodi- jo po dokazih in protidoka- zih glede vseh vprašanj, tako se Švedska obnaša tudi v mednarodnih zadevah, šved- ska demokracija je demokra- cija brez okvirov. Ravno zato so naša predstavništva vložila v zadnjem času veliko napora v to, da so pojasnila švedski javnosti, kdo predstavlja eks- tremno emigracijo. Po začasni ohladitvi odnosov se stiki, do- bri odnosi med švedsko in Jugoslavijo, vračajo v tradi- cionalno dobre vode. JURE KRu\SOVEC CELJE V mm PRIPRAVUENI OSMOŠOLCI BODO ZAČELI NOVO ŽIVLJENJE Ni se mi težko vživeti v položaj deklet in fantov, ki letos stopajo v srednje šole. Pred nekaj leti sem sama doživljala isto. Razmišljaš o bodočem poklicu, ocenjuješ svoje sposobnosti, če odlo- čitev ni prava, vidiš šele po- tem, ko je že prepozno. Vse to me spominja na hojo po ozki brvi. Samo nepreviden korak in že si v vodi. Vsi vemo, da je vedno manj kandidatov za poklic- ne šole, vendar le za neka- tere smeri. Na Šolskem cen- tru Borisa Kidriča imajo več oddelkov, učence sprejemajo na podlagi učnih pogodb. Oblačilna šola ima v celoti izpolnjen vpis za konfekcio- narja, dovolj prostih mest pa je za krojača in šiviljo, saj se je doslej prijavilo le 8 kandidatov. Tudi na šoli za frizerje ni stanje nič bolj- še, saj se dekleta zaradi dela v dveh izmenah in slabega nagrajevanja le nerade od- ločijo za ta poklic. Bolje je na oddelku za kovinarje, saj imajo kleparjev in avtokle- parjev dovolj. V zadnjem ča- su se zmanjšuje zanimanje za zlatarski poklic, nasprotno pa je vedno več optikov. Av- tomehanikov je dovolj, saj imajo do sedaj sklenjenih 100 učnih pogodb. Pritožili so se predvsem nad pogoji dela v stari teh- nični šoli, ki sedaj spada pod njihovo okrilje. Na sre- čo je to le začasna rešitev, šolo na Ljubljanski cesti pa obnavljajo zunaj in znotraj. Sofinancirali so tudi izgrad- njo telovadnice, Id jo bodo uporabljali skupaj 2 novim dijaškim domom. Tudi Tehnična šola ima več odsekov. Na gradbenega so sprejeli 128 učencev, na strojnega 120, na kemijskega 36 in na elektro odsek 35 učencev. Ker je šola še nova, o obnovitvenih delih ne mo- remo govoriti. Zanimiva stvar, ki sem jo ob obisku opazila, je bila mala trgovi- na s šolskimi knjigami v pritličju šole. Po številu sprejetih je še vedno prva gimnazija z 248 učenci, malo manj jih bo na Pedagoškem šolskem centru. Ne eni, ne drugi ne bodo obnavljali same šolske zgrad. be, ampak bodo sredstva na- menili za druge potrebe: gimnazija za obnovitev cen- tralne kurjave. Pedagoški šol- ski center pa za ureditev igrišča. V načrtu je tudi dograditev novih prostorov in telovadnice. Povsod imajo takšne in drugačne probleme s profe- sorskim kadrom. Na šol- skem centru Borisa Kidriča in na Tehnični šoU si po- magajo z zimanjimi sodelav- ci, na Pedagoškem šolskem centru pa so sprejeli 6 novih profesorjev. Pravijo, da je vsak začo- tek težak in kar strinjam se. Vi, dragi prvošolci, pa le za- vihajte rokave, da vas na bodo prehitro šteU med od- pisane. TATJANA PODGORŠEK 8. stran — NOVI TEDNIK St. 33 — 24. avgust 197j KALOBSKI ROKOPIS ,POHUJSLJIVE' LJUDSKE P^SMI PIŠE: MILENKO STRAŠEK Kalobje v šentjurski obči- ni, gručasto naselje nad Ja- kobom južno od Šentjurja vrh slemena, le malokdo po- zna. Nič, razen dominantne lege, ne pade popotniku v oči. Kraj dobro poznajo ko- zjanski borci pa borci XIV. udarne divizije, to pa je tudi vse. In vendar Kalobje ni tako neznano, kot da bi si človek mislil. Raztepeno naselje je dalo Ime pomembnemu rokopisu, ki ga najdemo v sleherni slo- venski literarni zgodovini in čigar pomen za slovensko literarno ustvarjalnost je ne- sporen. Kalobski rokopis je že zdavnaj dobil svoje me- sto med znanimi rokopisi, katerih imena- smo se mo- rali učiti na pamet v šol- skih klopeh, četudi ni tako zelo pomemben kot na pri- mer stiski pa škofjeloški in drugi. O kalobškem rokopisu go- vori tudi Krajevni leksikon Slovenije, čisto na koncu, v zadnjem odstavku, lahko preberemo: »Kalobje se prvič omenja 1. 1278. Tu je od 1850 do 1860 župnikoval pesnik in '"komponist Jožef Virk. Na pokopališču je grobišče in spominsko znamenje padlim borcem. Tu je bila najdena dragocena zbirka cerkvenih pesmi, znana pod imenom Kalobski rokopis. Napisal jih je neznan zbiratelj med 1643 in 1651.« Kaj je prazaprav prived- lo do tega, da smo dobili Kalobski rokopis? Treba se bo nekoliko sprehoditi po zgodovini in izbrskati iz ar- hivskega gradiva vse tisto, kar nas zanima in kar je nujno potrebno za čimboljše razumevanje pomena tega iz- rednega dokumenta. Seme, ki ga je vsejala vne- ma Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev v drugi polovici XVI. stolet- ja, sto let p>o izidu prve slo- venske knjige, je še vedno klilo. Tedanja posvetna, to je ce- sarska in cerkvena, to je škofovska oblast, sicer bolj naklonjena uveljavljanju nem- škega in latinskega jezika, se je lahko ljudstvu, Id je tod živelo, približaal le v njihovem, slovenskem jeziku. Zato je tudi osrednja oseb- nost katoliške protireforma- cije, ljubljanski škof Tomaž Hren s svojo duhovščino moral misliti na nadaljeva- nje slovenske cerkvene hte- rarne tradicije z izdajo ka- tekizmov, molitvenikov in pesmaric. Te so tiskali, četudi jih je bilo v katoliški protire- formacijski dobi - manj kot protestantskih. Nekaj več je izšlo molitvenikov. Najmanj pozornosti pa so bile delež- ne pesmarice. Take pesmarice so si ka- toliški duhovniki, predvsem tisti, ki niso bili redovniki, ohranjali v rokopisih in ta- ko nadaljevali tradicijo pi- smenstva iz časov pred izi- dom prve slovenske knjige pred letom 15.50. Zelo po- memben tak rokopis je po velikosti majhna, po obsegu pa kar precejšnja, z roko napisana knjižica z latinskim naslovom, ki jo slovstveni zgodovinarji imenujejo tudi Kolobski rokopis, ker je bila sredi XIX. stoletja ponovno najdena na Kalobju pri Pla- nini, nato pa izgubljena in znova najdena šele leta 1930 v zapuščini škofa Slomška. Te cerkvene pesmi, kajti zanje gre, si je sredi XVII. stoletja, najverjetneje med 1643 in 1641 kot smo že omenili, najbrž po uporabi Hrenovega gradiva zapisal nek gorenjski duhovnik, ki je služboval na ozemlju celj- ske grofije. Vemo namreč, da je kar precejšen del te- ga ozemlja spadal pod ljub- ljansko škofijo. Od tod tu- di formulacija v latinskem naslovu. Zgodovinar France Kova- čič, ki je rokopis ponovno našel, domneva, da bi uteg- nil biti pisec, oziroma zapi- sovalec Filip Trpin, po rodu Gorenjec iz Selc nad škofjo Loko, ki je bil nekaj časa župnik v Gornjem gradu, 1633—1P38, od 1643 do 1655 pa v Braslovčah, vendar pa ta domneva ni dokazana. Znano je tudi, da je bil Fi- lip Trpin vnet zapisovalec krajevnih dogodkov. Iz poznejših, drugotnih za- pisov na rokopisu je raz- vidno, da so ga v XVIII. stoletju im.eli v la'5ti in urto- rabi razni or,ganisti v Slo- venskih Konjicali: Mihael Ra- taj, Andrej, Jurij in Janez Šparber, Franc Virt. Eden teh organistov ali pa eden konjiških duhovnikov je ro- kopis iz konjiške okolice prenesel na Kalobje. Od ka- lobških župnikov da je v prvi polovici XIV. stoletja nekdo izročil škofu Slomšku, ta pa ga je pred letom 1846 posodil za uporabo Matiji Majerju, ki je dva teksta uporabil v svoji pesmarici. V Slomškove roke je knji- žica prišla predvsem zato, ker je s svojim duhovniškim krogom in s svojo vnem^o nadaljeval prizadevanja kato- liških protireformatorjev, da bi s pevnimi cerkvenimi po- božnimi pesmimi izpodrinili ljudske pesmi, ki so se jim kot duhovnikom zdele pre- živahne in pohujšljive. Eden takih duhovnikov iz proti- reformacijske dobe je bil tudi Gorenjec Ahacij Srži- nar, ki je kot župnik v Gor- njem gradu in Radmirju iz- dal 1729 Katoliške krščan- skega vuka pesme. Nekatere pesmi, nastale ▼ Slomškovem duhovniškem krogu, predvsem tiste, ki so z istim namenom opevale posvetno vsebino, take so na primer pesmi, po Koroškem in štajerskem znane, ki so 1833 in 1838 s Slomškovim sodelovanjem izšle pod ime- nom Matije Ahalca, so za- dele ljudski ton. Mnoge med njimi so ponarodele, čeprav nimajo toliko sočnosti kot pristne ljudske pesmi, ki so jih zapisovali naši razsvet- ljenci in romantiki Zois, Vo- dnik, Prešeren, Smole, Ko- rytko, Miha Kastelic idr. Od 45 cerkvenih pesmi ka- lobskega rokopisa seveda ni- ti kaj takega ni mogoče reči, kot o Slomškovih in Ahaclje- vih, čeprav so ti prevodi in parafraze latinskih pesmi, za- pisani po svoje prisrčno, v štirivrstičnih kiticah. Le ena od njih je stara, zaradi po- gostega petja po cerkvah ponarodela pesem Jezus je od mrtvih vstal, od njega bridke matere. Obsežna le- genda o sveti Uršuli, ki se nanaša na Plešivec pri Slo- venj Gradcu pa je preko Ma- jerjeve pesmarice našla pot tudi v prvo knjigo štrekljeve znanstvene kritične izdaje slovenskih pesmi. Pesmarica iz kalobskega rokopisa torej ni pomembna po umetniški vrednosti tam zapisanih pesmi, ampak predvsem kot značilno pri- čevanje o slovenskem slov- stvenem izročilu, ki je sredi XVII. stoletja poganjalo ko- renine tudi na ozemlju te- danje celjske grofije. Danes se kalobski rokopis nahaja v mariborski študijski knjiž- nici. KARIKATURIST M. ALAŠEVIČ V MONTREALU Na povabilo organizatorjev mednarodne razstave karikatur je v petek odpotoval v Montreal v Kanado celjski karikaturist in naš sodelavec Milan Alaševič. Ob drugih jugoslo^/anskih karikaturistih bo sodeloval na razstavi z naslovom Dober dan, onesnaženost. Milan Alaševič je v Montreal poslal deset svojih karikatur, za katere je — kot sam pravi — dobil navdih v Celju, nekoč čistem, sedaj pa domala najbolj onesnaženem slovenskem mestu. Milan Alaševič se je rodil na Kosovem, kjer je kon- čal šolanje za kovinostrugarja. Vendar je kmalu pri- šel v Celje, kjer je bil v različnih službah, sedaj pa je zaposlen kot biljeter v kinopodjetju. Poleg tega, da se ukvarja z risanjem karikatur, tudi obilo fotografira, njegova želja pa je, da bi še letos posnel amaterski film. Zanima ga svet okrog njega, posebej pa še odnosi med ljudmi, katerim nameni največ risb. Kot karikatu- rista ga poznajo po vsej naši domovini, za svoje delo pa je dobil več pomembnih priznanj. Tako je leta 1976 prejel tretjo nagrado slovenskega humorističnega časo- pisa Pavlihe za strip v treh sličicah, lani pa so ga pro- glasili za prvega karikaturista Bosne in Hercegovine in mu podelili drugo mesto na natečaju, ki ga je razpisal bosansko-hercegovski satirični list Bockalo. In nenazad- nje je letošnje vabilo na mednarodno razstavo karika- ture v Montrealu prav gotovo veliko priznanje mlademu Milanu Alaševiču, predvsem pa veUka spodbuda n1e- govemu nadaljnjemu delu. DS KINO PODJETJE CELJE ZANIMIVA ' PREMIERA FILM »SENILNOST« BO DOGODEK Celjsko kinopodjetje je za prihodnji ponedeljek pripra- vilo v Celju izjemno zanimiv in p>ozornosti najširše javno- sti vreden kulturni dogodek. Na osnovi meddržavne po- godbe o kulturnem sodelova- nju med Italijo in Jugosla- vijo bo namreč v Celju edi- na jugoslovanska premiera novega filma slovitega reži- serja Maura Bologninia Seni- lita ali Senilnost. Celje so določili za to premiero kot filmsko mesto, katerega pre- bivalci so predani ljubitelji vsega kakovostnega v sedmi umetnosti, kar najbolje do- kazuje vsakoletni uspeh ted- na domačega filma in v nje- govem okviru usjjeh premier filmov iz dežel z manj razvi- to in manj znano kinemato- grafijo. Izbor Celja za pred- st>avitev izrednega filmskega dela torej nikakor na na- ključen. Film Senilnost, v katerei igrajo v glavnih vlogah Clau dia Cardinale, Antony Fran cois in Filip Leroy, po svo; kakovosti in umetniški izpc vednosti zasluži najširšo pc zomost. V kinopodjeMu p obljubljajo, da kljub temi da film prihaja v svoji izviJ ni inačici in nepodnaslovljei spremljanje njegove vsebin in izpovedi ne bo pretežki Če bo to le mogoče, bodo kinopodjetju namreč zagoti vili simultani prevod. C)o tei lahko izrazimo le zadovoi stvo zaradi enkratnega ku turnega dogodka, ki se nai tako v Celju obeta in pr pričanje, da bo zanimanje J film, ki bo na sporedu v p nedeljek ob 20. uri v kir Union na dostojni, fiin^5l5 ga Celja vredni ravni. B.i CELJE »Komaj čakam, da se spet začne šola,« mi je dejala sosedova Mojca, čeprav mi je še junija zatrjevala, da komaj čaka počitnic. Krepko smo že zaveslali v drugo polovico avgusta in vse je že v pričakovanju za- četka novega šolskega leta. Kako pa kaj po osnovnih šolah? Obiskali smo štiri celj- ske osnovne šole in se poza- nimali za obnovitvena dela, o vpisu v prvi razred, o zase- denosti kadra in o šoli v naravi. Na III. osnovni šoli so napeljevali novo električno razsvetljavo, saj je bila prejšnja še predvojna. Na novo so uredili učilnice in prelakirali pode, postavili pa so tudi nov strelovod. To le- to se je pri njih vpisalo v prvi razued 84 novincev. Ka- der je polno zaseden, šolo v naravi, plavalni tečaj pa, ki je obvezen za vse četrte raz- rede osnovnih šol, bodo pri- redili od 4. do 10. septemb- ra v Makarski. Na osnovni šoli Slavka šlandra so na novo preple- skali streho, sicer pa poleg vsakoletnega čiščenja razre- dov drugega niso obnavljali. Na novo se je letos vpisalo približno 80 učencev. Imajo težave s kadrom. Plavalni te- čaj pa bodo imeli četrtošolci septembra ali oktobra na pomožni šoli v Celju. Na osnovni šoli Ivana Ko- vačiča-Efenke so opravili ple- skarska dela, uredili telovad- nico, nabavili nova učila, večjih investicij pa ni bilo. Pri njih se je letos vpisalo devetdeset otrok, težav s ka drom nimajo. Glede plaval- nega tečaja se še niso odi* čili. če bo lepo vreme, I bodo imeU na celjskem J)i zenu septembra, sicer pa p" zneje na pomožni šoli. Na osnovni šoli Hudini bi radi marsikaj prenovil Ker pa so letos prenovili * sado na štiriletni osnO* šoli na Ljubečni (ta šola '. namreč i)odružnica hudinjsl osnovne šole) niso zaradi P manjkanja denarja na s V šoli prenovili nič. Težav kadrom nimajo, razen da ' morejo dobiti učitelja ' matematiko in fiziko. Plavj ni tečaj bodo imeli junil na Debelem rtiču. Le nekaj dni še in šol^ učilnice bodo znova za dih* v delovnem vzdušju. Upaji'' da uspešno! MAGDA TRAm^ §t. 33 — 24. avgust 1978 NOVI TEDNIK stran 9 Koroški slilcar Karel Voiik: SAMOIIASTNIKI KAM V SOBOTO !N NEDELJO KJER BODO IGRALI »SAMORASTNIKE« Slovenska prosvetna zveza letos slavi 70-letniovezal z izle- tom po Koroški. Ob tej pri- ložnosti pa bo laliko tudi spo; znal del kulturnega ustvarja- nja amaterskih gledaliških delavcev. Na prireditvenem prostoru bo poskrbljeno za zadostno števdo sedežev, ka- kor tudi za prehrano. — Na račun pa bodo prišli tudi značkarji, saj bodo na proda/j tudi značke in nalepke, ki so jih izdale slovenske orga- nizacije na Koroškem. V in- formacijo naj še povemo, da bo predstava, če bi 26. in 27. avgusta deževalo teden dni kasneje na istem prostoru in času. DRAMLJE GRADNJA NOVE ŠOLf 1. SEPTEMBRA BO ŠLO ZARES Pouk v drameljski osnovni šoli je v zadnjem času pote- kal v zelo težkih raiamerah. Solo obiskuje okoh 230 učen- cev, ki so razporejeni v de- setih oddelkih. Tu pa se po- kaže velik po-oblem: V šoli so namreč le štiri učilnice. Ta- ko se morata dva oddelka stiskati v mah podstrešni učilnici, ki še zdaleč ni bi- la zgrajena v ta namen. Pa tudi šolska kuhinja, ki me- ri le osem ah devet kvadrat- nih metrov je veliko pretes- na. Šolski okoliš je dokaj ve- lik. Zajema štirinajst vasi, to je celotno krajevno skup- nost Dramlje. Nekateri učen- ci imajo do šole precej daleč, saj hodijo tudi po uro tn pol p>eš. To so predvsem tisti iz vasi Pletovarje in Slemen. Pa tudi z učiteljskim kadrom so težave. Na šoli uči tri- najst učiteljev. Ker v Dram- Ijah dolgo časa ni bilo pri- mernih stanovanjskih prosto- rov, se je pojavljal problem, da so se učitelji preseljevali na druge šole, torej tja, kjer so bili pogoji ugodnejši. Se- daj pa je ta problem nekoli- ko omilil stanovanjski blok, ki so ga v Dramljah zgradi- li preteklo leto. Pa pustimo probleme. Vsi bodo namreč rešeni, ko bo- do Dramlje prihodnje leto, predvidoma naij bi bilo to 10. avgusta, dobile novo šolo. Prva dela so se že pričela. Ob stari šoli, to je na pro- storu, ki je namenjen za gradnjo novega objekta, so že pripravili teren za izkop temeljev. V tem tednu bodo delavci celjskega Ingrčih p>oletnih dni. Tako so že ju- nija pripravili nastop šola- nih psov iz Celja, potem je gostomla slik&irato. kioliooJaa iz Domžal in pred dnevi so imeli še uspelo oddajo »Po- kaži kaj znaš«. Za zaključek pa pripravljajo znano Finž- garjevo dramsko delo »Raz- valina življenja«. To priljub- Ijeno delo bodo uprizorili v nedeljo, 27. avgusta ob 19.30 na prostem v Dobju pod re- žijskim vodstvom prizadev- ne domače režiserke Jožice Salobir. Razveseljivo je, da pri tem delu v glavnem na- stopajo mladi igralci. Pri- meru iz Dobja bi lahko sle- dili tudi drugi... T. VRABL USPELA EKSPEDICIJA ČLANOV KLUBA ZA PODVODNE DEJAVNOSTI EMO Vrnili so se polni lepih vtisov. Delo so opravili do- bro, po načrtu, ki so ga sprejeh že pred odhodom. Bkspedicija članov Kluba za podvodne deja\-nasti pri Društvu Ljudske telinike EMO je uspela. Pot v zaliv Boki- nič na otoku Cresu, pot v svet podmorske gladine, v tišino in vendar v svet pi- sanega, aktivnega življenja. Klub podvodnih dejavnosti pri Društvu Ljvidske tehnike EMO ima že petnajsletno tradicijo. To ni zaprta orga- nizacija, saj povezuje Ijubi- ^Ije podvodnih globin ttidi B drugih krajev, pred leti celo iz Maribora. To je ena od devetih dejavnosti v Dru- štvu Ljudske tehnike. Zanjo se je odločilo okoli šestdeset čalnov. Komaj so opravili deset- dnevno ekspedicijo, v kateri je sodelovalo dvaindvajset članov, že se pripravljajo na nove naloge. Septembra jih čaka klubsko in .štajersko prvenstvo v podvodnem ri- bolovu, potem pa tudi prven- stvo v plavanju pod vodo s plavutkami in to brez in z aparatom za dihanje. Čaka pa še vrsta drugih nalog. Priprave na pred kratkim končano ekspedicijo na Cres so bile dolgotrajne. Zlasti pa skrbne. Vse natančno dolo- čeno že v naprej, vse po ur- niku. Sleherni član ekspedici- je je moral prevzeti določene obveznosti, naloge, v razpre- delnici so jih označili kar s črkami: D — dežurni, P — se potaplja z aparati, L — lovi ribe. Ko — skrbd za kompresor, B — barba (čol- nar), K — capo di kucina (šef kuhinje), F — fotogra- firanje itd. Tudi v prehi-ani trdno do- ločilo. Zagotovljena le zajtrk in kosilo, večerja pa odvis- na od uspešnosti lovljenja rib. Lačni niso bili. Lov je torej uspel. Na pot je odšla kolona desetih avtomobilov. Dolg m težko obložen transport. Z lovnimi dovoljenji ni bilo težav. Pied vstopom na tra- jekt pa so ugotovili, da so enega člana pozabili doma No, prišel je drugi dan. Tudi tabor je bil hitro po- stavljen. Na visokem drogu je zaplapolala od sonca, vet- ra, soli in dežja obledela klubska potapljaška zasta- va... Začelo se je redno delo. Pred odhodom na lov še posvet z vsemi lovci. Kje, kako in kaj bodo lovili. Tu je imel besedo tudi šef ku- hinje. Naročil je posebne primerke ribjega zaroda. Vodja barkašev je prevzel spisek lovcev, njihovo razp>o- reditev v čolnih, ribolovna dovoljenja, zemljevid, kje je dovoljen ribolov ... Tudi na malico barkaš ni smel poza- biti. Za lovce in zase nam- reč. Kajti odsotnost je traja- la štiri do pet ur. Skupina za ribolov je kre- nila na pot. Druga skupina se je loti- la kompresorja tn polnje- nja devetih akvalung. Ko so bile napolnjene z zrakom, so se tudi potapljači odpravili na svoje delo. Dežurni je moral v trgovi- no in nabaviti, kar je še manjkalo za pripravo kosila. Fotograf je vse zabeležil na trak. Tudi potem, ko so se lovci in potapljači vračali, je imel dosti dela. Po kosilu so si zlasti lov- ci privoščili sončenje. Nova skupina pa se je pripravlja- la za popoldanske potop«, polnila akvalunge, ki so jih dopoldne izpraznili in že so stekle tudi priprave n.a noč- ni potop. Ta ima še pose- ben čar, je tudi bolj zahte- ven. Pri nočnem potopu so potapljači v navezi, kot alpi- nisti v strmi kamniti steni. Seveda sodijo v nočni p>otop tudi podvodne luči, globino- meri, kompasi, boje itd. Popoldanski čas je tudi ti- sti, ko imajo bojni posvet oba dežurna in vodja kuhi- nje. Treba se je dogovoriti za večerjo. Po večerji taborni ogenj in dovolj priložnosti za res- ne in šaljive besede. Tudi o tem, kako so nekatere ribe »potegnile« lovca za nos in mu pobegnile. Sicer pa ve- lja pravilo, da se dajo ujeti samo neunme ribe, pametne pa vselej pobegnejo. Trofej ni manjkalo: kaval dolg 47 cm, ugor 140 cm, ja- stog 60 cm, cela vrsta škar pin po dva kilograma itd. Tako prvi in drugi dan ... Vse dni. Cas je prehitro mi- nil in zdaj je bila tudi pri- ložnost za oceno ekspedici- je. Popoln uspeh, sicer pa 59 potopov, 69 posameznih ribolovnih nalog in napolni- h so 61 akvalung s 330.400 Utri zraka. Pa veliko dobre volje in zavesti, da je konča- na še ena od mnogih nalog. Tekst: M. B02IG 10. stran ~ NOV! TEDNJK St. 33 — 24. avgust 197| CELJE PROSTORA BO ZA 480 FANTOV IN DEKLETi Precej boleč je za marsiko- ga odihiod od doma. To se dogaja že osmošolcem, ki po koinča,ni osnovni šoli odidejo v večja mesta na šolanje, če so le preveč oddalijmi, sd po- iščejo prostor v dijšakem do- mu. Pomembno je, kakšen je ta dom in kaj lahko nudi mlademu človeku, ki mu je treba nadomestiti starše. De- lo vzgojitelja je torej težko, še posebej, če so pogoji za delo neurojeni. Tako je v večini dij^aških domov v Celju, stavbe so stare in ko so jih gradili, ni- so bile predvidene za dijaške domove. Zato je bil že čas, da so se lotili izgradnje nove- ga. Delo opravljata Ingrad in Gradiš in kljub bojazni, da takšno sodelovanje ne bo ob- rodilo sadov, se že kažejo uspehi. Dom bo sestavljen iz dveh blokov: eden bo imel pet nadstropij, drugi tri. V njem bo prostora za 480 fan- tov in deklet. Pritličje bo skupno in bo imelo prostore kot so :kuhinja, pralnica, ku- rilnica, mladinska soba, knjižnica s čitalnico, bolniške sobe z ambulanto in upravni prostori. Kuhinja bo imela nekoliko večje kapacitete, ta- ko da se bodo lahko v domu hranih tudi učenci srednjih šol, saj predvidevajo ukinitev gimnazijske kuhinje. Tudi blok s tremi nadstropji bi v primeru potrebe nadgradili in večja kuhinja bi jim pri- šla prav. Ker bo stavba stala poleg šolskega centra Boris Kid- rič, so se že sedaj dogovorili za sodelovanje, šola bo imela priključitev na kurilnico, in- vestirah pa so tudi sredstva za izgraditev telovadnice. V naslednji faai graditve naj bi naredili še zaklonišča, ki pa bi jih uporabljaU kot garde- robe, da ne ba ostal prostor neizkoriščen. V novo poslopje se bodo preselila dekleta iz Kajuhove- ga doma. Obetajo se jim veli- ko boljši ix>goji za delo, saj doma ne gradijo zaraidi šte- vila dijakov, ki bi stanovali v njem, temveč zaradi us- treznejših pogojev za vzgotj- novarstveno delo, ki so potre- bni, da mlad človek uspešno preživi teh nekaj let od do- ma. TATJANA PODGORŠEK Na gradbišču novega dijaškega doma v Celju IVAN FORTUNAT BU je mladenič, vlakov- ni sprevodnik, vlakovod- ja, upokojenec, bil Ma- istrov borec, sodeloval je v NOB. Bil je Ivan For- tunat iz Celja, mož, oče, dedek in p^adedek. Bil je član zelene bratovščine, med lovci priljubljen in cenjen. Živel je. živel do včeraj, predvčerajšnjim. Dajal je življenju moč in voljo in se v soboto, 12. avgusta razdal. Pisk lokomotive in mo- noton ropot koles vlaka sta v njegovih prsih za trenutek zastala in nato za vedno in se samo enkrat še oglasila. Ta poslednji žvižg je globoko in pre- tresljivo odjeknil med nje- govimi, med vsemi, ki smo ga poznali in cenili. Umrl je Ivan Fortunat, upokojeni vlakovodja iz CeAja, človek, ki se je na sadove svojega dela pod- pisoval s trdo roko. MILAN BATISTIČ ŽALEC GASILCI V SLABIH PROSTORIH žalski gasilci so že dolga leta sprašujejo kako bo z njihovim gasilskim domom, saj nimajo ustreznih prosto- rov. Sedanji gasilski dom so na lastno pobudo zgradili le- ta 1950 in je bil takrat med najlepšimi v občini. Prostor- sko in fimkcionalno je odgo- varjal potrebam še do nedav- nega. Lokacija sedanjega ga- silskega doma bi sama po sebi dovoljevala razširitev oziroma nadgradnjo, sedaj pa je zaradi zgradbe občin- ske skupščine, ki je bila po- stavljena tik pred dom leta 1961, to nemogoče. S posta- vitvijo te zgradbe so gasil- cem sicer obljubili nov dom in tudi izdelavo lokacijske in gradbene, dokumentacije. To se še do danes ni ures- ničilo. Sicer pa so vsa za- gotovila za nov gasilski dom raBvidna iz zapisnikov re- žijiSkega odbora za novograd- njo gasilskega doma v Žal- cu in iz dokumentacije pri SO Žalec. Odlašanje gradnje se torej vleče že sedemirajst let-. V sedanjih prostorih je težko opravljati zalitevne naloge s področja gasilske operative in preventive. Tako kot pov- sod drugje, so tudi v Žalcu gasilci pripravljeni, da s svo- jim delom in akcijami reši- jo prostorsko krizo, toda kje, tega nihče ne ve. Odveč je poudarjati, da za- hteve po gasilski intei-venci- jl iz leta v leto naraščajo. Žalski gasilci se upravičeno sprašujejo, kako Dodo še na- prej lahko opravlijali svoje humano poslanstvo. Tudi gradnja doma civitoe zaščite ne ponuja ustrezne rešitve. Res je, da je zanj že izdelana gradbena doku- mentacija ter določena loka- cija, toda denarja ni Kam do tedaj z gasilsko opremo? To vprašanje je še toMko bolj pereče, saj že tečejo prizadevanja, da bi sedanji gasilski dom pričeli rušiti, ker je tu pi^edvidena gradnja dirugega ob-ekta. RIHARD KOPUŠAR. PLANINA MODERr^ C!JA CESTE PLANINA—PRAPROTNO Prebivalci naselij Visoče, Sele, Praprotno in dela Mari- jine vasi v Krajevni skupno- sti Planina pri Sevnici so dokazali, da je v slogi moč. Na pobudo Kraj;evne sku- pnosti Planina se je okoli osemdeset koristnikov zedini- k) za obnovo in asfaltiranje ceste Planina — Praprotno v dolžini 2,3 km. Prebivalci teh naselji so zbrali 240.000 din, opravili nad 4.000 udamiškili ur ter 300 traktorskih ur. Pri delu so jim pomagah tu- di brigadirji Mladinske delo- vne akcije »Kozjansko 78«. Spontani akciji prebivalcev so z denarjem priskočili na pomoč: Kmetijski kombinat Šentjur, Gozdno gospodar- stvo, podjetje Tajfun in Kra- jevna skupnost Planina. Zanimiva je ugotovitev, da je od dogovarjanja o cest- nih delih in do zaključka ak- cije, 8. avgusta, minilo komaj slabih pet mesecev. Delovna organizacija Ceste — kanalizacije iz Celja je z zmerno ceno prav tako omo- gočila izvršitev del in dala tako svoj prispevek za go- spodarsko manj razvito Ko- zjansko. Cesta Planina — Praprotno je zelo obremenjena, sicer pa to ni zadnja cesta v na- črtu Krajevne skupnosti F nina. Zdaj se pripravljajo i asfaltiranje ceste Podpeč Šentvid, ki bo nared do a dine septembra. V senci tega uspeha pa 17 km dolga republiška c©s Šentjur — Planina, kat« modernizacija poteka že i sto let, torej prav po poli vo. Planinski klanec in ; zerce sta še v makadani letošnja dela na odseku i Dobja do Jezerc pa so pi pičel zalogaj, da bi zadovo! uporabnike te ceste. Zato I di veliko slabe volje. Povse upravičeno. E. REČNI LAŠKO ..AMBULANTA" ZA GOLFE SPECIALIZIRAN SERVIS ZA VOZILA TAS Kdo? Miran Brance T Laškem pri postaji. In kdo še? Ivo Hercigo- nja, avtoklepar, istotam. že osem let nepogrešlji- va avtomehanična delavni- ca za Laščane, okoličane, pa tudi avtomobilist šir- šega okoliša Ljubljane, Hrastnika, Zasavja, Savinj. ske doline in Celja. Na seznamu ima čez sto stal- nih strank, ki koristijo kompletne usluge vključno s. servisi. Dosedaj je bil to servis za Zastavina vozila in NSU. Po novem sta si pridobila pravico in zago- tovila polno opremljenost za vozila tovarne avtomo- bilov Sarajevo (TAS), predvsem pa za golf. Mehanična delavnica je v Laškem, turističnem in zdraviliškem mestu več kot nujna. Pogosto doživljata lastnik in njegov avtomo- bil sočasno »zdravljenje«. Lastnik v zdravilišču, vo- zilo pri Miranu Brancetu. Niso samo stalne stran- ke obiskovalci delavnice. Dnevno obišče delavnico po 10 do 15 občasnih, mi- movozečih ali v bližini ob- tičalih voznikov. Kaj delavnica vse nudi? Poleg mehaničnih ine av- tokleparskih del tudi zaš- čitni premaz podvozja in karoserije. Zagotavlja stal- nim strankam vlečno služ- bo od koder l^oli in od- daljenost ni važna. Težave! Kje jih ni. Najbolj je Laškemu potrebna trgovi- na z rezei-vnimi deli. Mor. da se kaj domislijo ob gradnji nove blagovnice? Z rezervnimi deli so teža- ve. Včasih vožnje za nji- mi nekajkrat preseče ceno rezervnega dela in dela pri popravilu. Vendar to moj- ster strankam ne zaraču- na. Raje vozila ne sprej- me, če gre za kakšen spe- cialni tip ali zastarel. Za »Zastavo« in »Golf« so v delavnici specialisti. Za ta vozila imajo preko »Autokomerca« zagotovlje- ne rezervne dele, zaposle- ni pa so se specializirali v specialnih delavnicah za te tipe. Razpolagajo s .spe- cialnim orodjem, avtotes- terjem in drugimi pripo- močki. Mojster Miran Brance pravi, da se avtomobilov, ki jih v obisti ne pozna, raje ne loti. Ne moremo biti vsi za vse. Doslej se je v delavnici Izučilo okoli 10 vajencev, štirje do šest pa jih letno pri njem dela pomočniške izpite. S kadri so seveda težave. Ko se izučijo, mla- di strokovnjaki poiščejo boljši ali lažji zaslužek. V delavnici v Laškem se de- la tudi ob sobotah, med prazniki »Pivo in cvetje« pa so dežurni vse dni. Pogled v bodočnost je malce nesiguren. Ni nam- reč čisto jasno, ali bo pro- stor za delavnico na istem mestu tudi po morebitni gradnji hotela ali motela. Mojster Brance je mne- nja, da sedanji »Hum« ni brez koristi zavoljo njego- ve delavnice. Stranke na- vadno tam počakajo na ozdravljenje svojega ko- njička. Teh pa se iz dne- va v dan nabere. Če vas je vaš konjiček pustil na cedilu, spomnite se na »ambulanto« v Laš- kem. Zlasti tisti, ki vozite Gtolfa. -ec gt. 33 —24. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran f1 Čeprav smo sredi poletja, ko prodaja kmetijskih proizvodov upade, pa so Sipova skladišča vseeno prazna in kar nekam žalosten je pogled nanja. Sicer pa je tudi bolje tako. Z zdru- žitvijo in izgradnjo nove tovarne bo proizvodni program še obogaten in prodaja se bo v naslednjih letih vse bolj povečevala. SIP ŠEMPETER NOVA TOVARNA V SOBOTO JO BODO ODPRLI V SEŽANI v soboto bodo v Sežani odprli novo tovarno Krasme- tala, ki se je pred leti vklju- čila v slovensko SOZD kme- tijske mehanizacije Agros Žalec. Lani sta se šempetr- ski SIP in Krasmetal zdru- žila v skupno delovno orga- nizacijo, delavci ■» Sežani pa so Krasmetal oblikovali kot TOZD. šele z združitvijo je izgradnja nove tovarne v Se- žani postala realna, saj so se okrepile strokovne službe, da o večji gospodarski moči niti ne govorimo. Nova to- varna meri 4200 kvadratnih metrov, 730 kvadratnih met- rov je namenjenih prostorom za družbeni standard ter opravljanje strokovnih in ad- ministi-ativnih zadev, 320 kva- dratnih metrov je namenjeno energetskemu objektu, kar 3200 kv. m pa skladiščem. Skupna vrednost investicije znaša 85 milijonov dinarjev. Od tega so 18 milijonov na- menili strojni opremi, h ka- teri je treija prišteti še 15 milijonov, kolikor je vredna stara oprema. Obratna sred- stva so zagotovljena iz do- sedanjega poslovnega sklada Krasmetala, ki bo v nasled- njih letih povečan z akumu- lacijo. Sredstva za investici- jo v višini 50 milijonov di- narjev je zagotovila Koprska banka, ostalo pa je iz skup- nih virov ter združevanja v okviru delovne organizacije. Tovarna ob otvoritvi ne bo v celoti opremljena, saj so z gradnjo pričeH šele ja- nuarja letos. Po investicij- skem programu in sklenje- nih pogodbah pa bo morala biti v zadnjem tromesečju letošnjega leta. V Sežani bodo proizvajali Sipove mline in mešalnice za krmila (20.000) ter še druge transportne dvoriščne naprave za kmetije. Skupna vrednost proizvodnje Krasme- tala bo tako znašala 250 mi- lijonov dinarjev, čeprav je res, da prihodnje leto te šte- vilke še ne pričakujejo, saj se bodo ukvarjaU z uvaja- njem nove proizvodnje ter priučevanjem delavcev. TOZD Krasmetal je tudi nosilec ma- loobmejnega prometa v okvi- ru delovne organizacije tnbo lahko tako marsikaj prispe- val k mehanizaciji kmetij- stva na eni in drugi strani obmejnega območja. V novi tovarni bo zaposleno 250 de- lavcev, Olotni priliodek bo kot smo že zapisali znašal po popolni uvedbi proizvodne tehnologije in organizacije 250 milijonov dinarjev. Od t^a bo 87 milijonov dinar- jev dohodka in čistega do- hodka 62 milijonov. Kot so nam zati-dili v Sipu, priča- kujejo, da bo akumulacija znašala 22 milijonov, povpreč- ni osebni dohodki na zapo- slenega pa se bodo gibali v višini 6000 dinarjev. BesedUo: JANEZ VEDENIK Foto: BDI MASNEC GORENJE — MUTA »ZELENI PROGRAM'' RAZSTAVA »SREČA V ZELENJU IN CVETJU« Od sobote dalje pa ves prihodnji teden bo izredno ži- vahno v Muti, kjer bodo de- lavci Crorenja iz Velen;a sku- p>aj s sodelavci iz Mute (naj- stairejši član številne dnižine Gorenje) pripravili ti-adicio- nalno razstavo »zelenega pro- grama« tovarne Gorenje — Muta. Marjan Žagar, vodja zelenega programa v Gorenju, je ob tem piomembnem sreča- nju v Muti povedal: »V okviru letošnje prire- ditve predstavljamo zeleni program SOZD Gorenje in to proiz\-odni asortiman ter razne sistemske rešitve t zvezii z integriranimi proiz- vodno-prodajnimi programi. Tako proizvodni program za- jema kmetijsko in živilsko te- hniko, vse skupaj pa bomo razstavili pod naslovom »Sreča v zelenju in cvetju«. Pri kmetijiski tehniki je no- silec delovna organizacija (jorenje Muta, pri živilski te- hniki pa (jorenje Fecro. V okviru letošnjega sejma ozi- roma razstave bo tudi stro- kovno pos^tovanje v jug'0- slovanskem merilu in to v zvezi z projektom takoimeno- vanih minafarm za proizvod- njo mleka in mesa. Sodelo- vali bodo strokovnjaki iz \^ch republik in pokrajin«. Pri kmetijski tehniki bodo raizstavili ročno poljedelsko, vrtno in cveltično orodje, vrtno mehanizacijo ter meha- nizacijo aa kmetovalce in hlevsko opremo. Pri živilski tehniki gre omeniti opremo za mesno predelovalno indu- strijo (oprema za klavnice in predelavo mesa v tnaijne ozi- roma poltrajne mesne proiz- vode), mlekarsko opremo, ki zajema opremo za pridobi- vanje mleka tn hlajenje mle- ka ter avtomatsko opremo za pranje, čiščenje in razku- ževanje pa seveda v končni fazi za predelavo mleka pred- vsem v sire. Pri sistemskih rešitvah pa zajema program poleg pro- jekta mindfarm še industrijsko finalizirane zbiralnice za mle- ko, v programu pa so tudi kompletne manjše sirarne, proisjvodna hrana v zaprtem prostoru (rastlin'ja;ki in pla- stinjaki) tn pa »kompleten paket« za vrtičkarje in male vrtnarje. Poleg orodja in vrt- ne mehanizacije nudi Gorenje tudi kompletno ponudbo z semeni, .gnojali itd. In kaikšen je program le- tošnjega drugega sejma ▼ Muti? Iferjan Žagar: »Otvoriter mjBtave s kultuimim progra- mom bo v soboto ob 17. uri v Muli. Razstava bo od;pata vsak dan do 3. sej^^mbra od devete do devetnajste ure. V nedeljo bo promenadni kon- cert godbe na pihala pa na- stop folklorne skupine, v po- nedeljek bodo med drugim številna športna srečanja, v torek nastop pevskih zbo- rov, v sredo dan lovstva, t četrtek nastop v namiznem tenisu, v petek dan ribištva, v soboto ponovno športna srečanja ter piknik tn v ne- deljo, na zaključni dan, še koncert g-3dbe na pihala iz Pernice s pa.rado cvetje. Strokovno posvetovanje bo 31. avgusta in to o problema- tiki na:sodobnej.še opreme za minifarme, možen pa bo tu- di ogled usmerjenih kmetij in drugega, loar sodi v naš program.« Razstava »sreča v zelenju in cvetju« bo brez dvoma tu- di letos dobro obiskana. Obi- skana zlasti s strani tistih, katerim je izrecno namenje- na, to pa so kmetje, kmetij- siki delavci in nenazadnje tu- di priložnostni vrtičkarji. TONE VR.\BL OB ŠMARTINSKEM JEZERU ŽABARIJA IN »URŠKA" PRIREDITEV DRUŠTVA ZA ŠPORT NA VODI Društvo za šport na vodi NIVO iz Celja bo v nedeljo, 3. septembra, pripravilo zdaj že tradicionahio celodnevno prireditev ob celjskem turi- stičioem (pa premalo izko- riščenem!) biseru šmartin- sliem jezeru, ki leži v nepo- sredni bližini Olja. Vodja priprav za »žabarijo« ob Šmartinskem jezeru ing. Bela Bukvič je povedal, da pripravljajo izredno p^ter program, ki se bo začel že dopoldne ob 10.30, ko bodo ob pregradi v Ločah (tam bo tudi celotna prireditev) pok>- žiU temeljni kamen za stav- bo, v kateri bo kasneje čuvaj- nica jezera in klubski prosto- ri športnega društva Nivo. Na gričku ob pregradi pa bo- do zgradila raizglednd stolp. Po položitvi temeljnega kam- na bo na j«!5eru priksK dejav- iv>sti športnega društva Ni- vo in to v veslanju, vožnja s kajaki in »deskami na veter« zatem pa se bo začelo pi^o- sto slavje z različnimi druža- bnimi vložki, med katerimi gre posebej omeniti srečo- lov in tekmovalni ples pod naslovom »Urška in povodni mož«. Igral ho ansambel Venus. Da bo »žabarija«, ki je lani zelo lepo uspela, po- polna bodo obiskovalci med drugim lahko zapolnih želo- dec tudi s pravimi, svežimi žabjimi kraki. Septemtaersko nedeljo pa. bodo lahko ob šmartinskem jezeru preživele tudi celotne družine, saj aanje organizator pripravlja tudi okusni golaž. Ob vsem obljubljenem in napoveda- nem bi lahko rekli, da bo sre- čanje prijetno. T. VRABL PRAZNIK KS GRIŽE BOGATE TRADICIJE NOB V SOBOTO BODO PRAZNOVALI GRIŽANI — MNOŽIČNA UDELEŽBA v soboto bodo v Grižah proslavili krajevni praznik, ki ga vsako leto praznujejo v spomin na 24. avgust leta 1941. Takrat je namreč bila v Zabukovici pr\'a borba proti okupatorju. Partizani so napadli tamkajšnji premogov- nik, zaplenili večje število orožja, padel pa je tudi prvi izdajalec. Ob letošnjem praz- novanju se bodo spomnili tudi odhoda I. štajerskega bataljona na Brežiški pohod, ki je bil 27. oktobra 1941. leta. V spomin na ta dogo- dek bodo v soboto svečano odkrili lep pomnik. Popold- ne ob 15. uri se bodo tam zbrali rezervni starešine, lov- ci ter planinci, ki bodo pri- šli iz treh različnih r/meri. Sicer pa se bo soboto« slav- je pričelo že ob U. uri, ko bo slavnostna seja krajevne skupnosti, por^m pa bodo Odprli nekaj novih komunal- nih objektov. Gre za nekaj novih cestnih (»dsekov, med , katerimi je najdaljši v Spod- njih Grižah. Letošnje praznovanje gri- Skega krajevnega praznika bo ^ toliko bolj slovesno zara- di številnih uspehov, ki sO v zadnjem času zabeležili v tej krajevni skupnosti, pred- vsem po zaslugi krajevne sa- nvouprave, ki je izredno raz- ■»ita. V zaselkih okrog Griž še poiebej asaaiveli vaški sveti, ki so nastah iz nekda- njih režijskih odborov. Vaški sveti so dejanska vez med vaščani ter Krajevno skupno- stjo in Socialistično zvezo. Sestavljeni so iz osmih do desetih vaščanov. Prav vaški s^'eti so izrvedh volitve ter vse druge pomembnejše akci- je v kraju. Skupščino KS sestavljata po dva delegata vsakega vaškega sveta, dele- gati pa so tudi v ostalih or- ganih krajevne skupnosti, Socialistične zveze, različnih delegacijah za občinsko skup- ščino in SIS. Ce k temu prištejemo še različne druž- benopolitične organizacije in društva, p>otem lahko ugoto- vimo, da je vsak peti Grižan neposredno družbmopolitično angažiran. Prav tako velja omeniti, da se v Grižah trudijo za to, da bi lahko pri vsaki akciji, pri vsakem delu, govorili tu- di o obujanju tradicij NOB. Ni naključje torej, da je prav griška krajevna organi- zacija ZB NOV (edina v občini) prejela zvezno plake- to za gojenje tradicij NOB.' Prizadevna so v Grižah številna društva, od upoko- jencev do gasilcev. Upokojen. ci trenutno grade prizidek pri svojem domu, gasilci se uspe.šno vključujejo v druž- beno samozaščito, lovska družina je prejela vrsto pri- znanj za prizadevanja pri varstvu okolja, to pa velja tudi za najmnožičnejšo pla- ninsko društvo v o)>čini, ki šteje več kot 1000 članov. Člani Svobode bodo v krat- kem pričeli prekrivati svoj dom, sicer pa je tu najbolj aktivna pevska sekcija. Tu je še godba na pihala, ki bo kmalu slavila 100-letnico, pa tamburaški orkester, mladin- ska recitacijska skupina . .. Ko govorimo o raevoju Griž, je treba pohvaliti izred- no angažiranost tamkajšnjih obrtnikov. Ti imajo tudi ogromno zaslug za lep spo- minski park in ne nazadnje nakup kombija za prevoB šolskih otrok. Tu se je naj- bolj izkazala Valerija Verd- nik, ki hkrati opravlja tudi dolžnost predsednika sa^eta staršev na osnovni .šoli. Sobotnega slavja v Grižah se bodo udeležili številni spomeničarji, borci, pred- stavniki Združenj borcev NOV iz sosednjih občin in med njimi Albin Vipotnik, ude- leženec ustanovnega kongresa KPS, ki bo govoril o delav- skem gibanju v Grižah. Besedilo: JANEZ VEDENIK Foto: EDI MASNEC Kado Cilenšek (KO ZZB NOV), Franci Ježovnik (predsed- nik konference delegatov), Stanko Žagar (predsednik sveta KS) in Milan Zupane (predsednik KO SZDL) imajo prav gotovo precej zaslug za uspehe, ki jih dosegajo v Grižah. KDO NAM BO POVEDAL RESNICO? Smo stanovalci hiše IJu- bijanska cesta 20 v Celju. Naš problem se vleče že precej ča- sa. Stanovanjska skupnost tr- di, da je hiša odpisana. Zato ne pQačujemo stanarine, tem- več samo stroške za elektriko, odvoz fekalij in vodo. Ker nismo plače^'a(li stana- rine, se tudi nihče ni zanimal, kako živimo, mhče ni prišel pogledat tedkj, ko so bila sitranajšča neuporabna in sta voda in blato plavala kar po hodnikih, kamor so se naseli- le tudi muhe. Bali smo se, da bo prišlo do okužbe. Zato smo šh na stanovanjsko skup- nost ter na sanitarno inšpek- cijo. In res sta prišla dva moža ter si ogledala strani- šča. Tudli odšla sta. In nič več. Vse je ostalo po starem. Nekega dne je prišel tovariš Sujpek iz Krajevne skupnosti »Slavko šlander«, ki smo mu prav tako povedali svoje teža- ve in probleme. Pripeljal je inž. Čeha, kateremu se ima- mo zahvaliti za trud in skrb. Takoj sano se dogovorili za sestanek vseh stanovalcev. Po- vabili smo tudi predstavnike stanovanjske skupnosti,^ pa se sestanka niso udeležili. Udeležila sta se ga le inž. Ceh in Šupek. Na sestanku smo iEivoliili nov hišnd sv^t in spreoeU devet sklepov. Te naključke smo poscredovaki bu- li stanovanjski skupnositi. To- [ia, kot kaže, jih ne upošteva. In tako so stanovalci spozna- li, da pK) starem ne gre več naprej. Z združenimi močmi so se lotili urejevanja okolice, popravila stranišč, čiščenja ja- škov itd. Izkopali so tudi nov jašek. »Vidite, imeli smo pra- vo veselje, kajti vedeli smo, da bomo tako lepše živeli ...« In glej, nenadoma je to nek- do uničil. Bilo je jutro, ko naenkrat zasldšimo tope udar- ce. Gremo gledat in vidimo priEJor, v katerega vsi strmi- mo. Prišli so delavci Remon- ta in predstavniki stanovanj- ske skupnosti ter uničili sta- no\'anje, katero si je stranka prilastila za shrambo. Razbili so okna, stene, tla ter vrata. Na obeh straneh tega stanova- no pa stanujejo ljudje. V enem od teh stanovanj pri- čakujejo otroka, ki naj bd se rodil septembra. Ker je to stanovanje impadalo k sobi, kjer so ljudje, ki pričakujejo novorojenčka, so za mejo adaj lesene deske. Kako bo to v zimskem času? Kako bodo ti ljudje živeli? In zakaj so to razbili? Za- to, ker je stranka, ki sd je prilastila to stanovanje, bila tako nevoščljiva in ji ni bilo prav, če bi hišni svet dodelil to sobo in kuhinjo stranki, ki pričakuje otroka v majhiii so- bici. Rajši se je odločila za uničenje, kot pa, da bd po- magala sočloveku. Naj še povemo, da stranka, ki je imela to stanovanje, ima že svojega, kjer so trije pro- stori, in še stanovanje, ki si ga je prilastila s sdlo. To sta soba in kuhinja. Ko so IJudije videH, kaj se je zgodilo, so se začeli zgra- žati. Zato sprašujemo stano- vanjsko skupnost, zakaj vse to? Če nam prej niso poma- gah, ko bi lahko utonili v lastnem blatu, zakaj nam zdaj uničujejo tisto, kar si sami urejamo? Kdo torej upravlja? Večina ali samo nekateri? Za- kaj nam enkrat ne povedo, kdaj bodo p>0irušiili hišo? Za- kaj se niso udeležili našega sestanka, na katerem bi la- hko p>ovedaii odkrito, kakšen je položaj. Prepričani smo, da bomo dobdM odgovor, na ka/terega že dolgo čakamo! Predsednica hišnega sveta J02ICA RAZGORSEK UREDNIŠTVO: Problem je v resnici zapleten. TutU bo- leč In pereč. Zato prosimo Občinsko stanovanjsko skup- nost v Celju, da v od.s^ovoru pojasni, Itako je s to zadevo. »PRIJATELJI NA VERIGI« Pišem vam v zvezi s član- kom, ki je bil objavljen v Novem tedniku št. 31 z naslo- vom »Prijatelji na verigi«, ki ga je napisaHa Tatjana Podjed. Da je pes na prekratki veri- gi, kjer se komaj obrača, ni resnica. Veriga je dolga štiri metre, kar pa omenjena tova- rišica ni napisala. Gotovo pa je morala videti, saj je pritr- jena zunaj drvarnice. če bi bila rada kakšno po- jasnilo, sem bdla na voljo, a me ni nič vprašala. Poi^ drvarnice ima tufii uto s slamo, kar je zaanodča- la, omenila je samo razmeta- no opeko. Pisala je tudi o divjem okolju, v katerem ži- vi pes. Ne vem, zakaj, saj kjer zidaš, pač ne more biti vse pospravljeno. Pes je b.l tisti dan res privezan na krat- ko, ker smo imeM delavce ozi- roma zidarje, čuvaj gotovo loči domačina od tujca, k^r je gotovo sama spoznala. Naj pa pride tovarišica po- gleda* kakšen drug dan, ka- dar ne bomo imeli tujih de- lavcea^ Hrano in vodo mu da- jem v drvarnico, kadar iz raz- ličnih vzrokov ne sme veii-s. Psa nimam za zabavo ali luk- .suis, ampak v resnici za čuva- ja, za kar ga tudi usI:rezno hranim, kar se lahko vsakdo prepriča ali povpraša pri so- sedih. Nimam i>a rada namer- no okrnjene resnice, kar la- hko pove tudi tovarišica, ki .je bila v njenem spremstvu. ZOFIJA JAKOP UREDNIŠTVO: Najprej hva- la za pismo in pojasnilo. Že takoj na začetku moramo za- pisati, da tudi ml nimamo radi okrnjene resnice. Imamo radi popolno, pravo. In ta je samo ena. Menimo, da Tatjana Podgor- škova ni pisala neresnice, la- ži. Napisala je tisto, kar je tisti dan in tisti trenutek, ko je bila v akciji po nalogrii uredništva, tudi v Bezenško- vem Bukovju, videla. To ▼ bistvu potrjujete sami, saj pi- šete, da je bil pes tisti dan privezan na kratko. O okolju in zakaj je takšno, je napisa- la tudi Podgorškova. Verjamemo, da bi videla dru.go sliko, če bi prišla kak drug dan. Toda, tega si ne moremo privoščiti. Šlo je za akcijo, kako živijo naši »pri- jatelji« v vročih dneh. Šlo je za akcijo, ki lahko traja le kratek čas, v nobenem prime- ru pa več dni, ali da bi hodil tisti, ki jo mora izvesti, na en kraj večkrat. Sicer pa smo veseli, da je tudi vaše pisanje potrdilo, da ljudje skrbijo za pse — ču- vaje. Tako tudi vi sami. V tem spoznanju in v tej resni- ci pa je naše in vaše zadovolj- stvo. Zato proč z mislijo, da vas je kdorkoli prizadejal. Daleč od tega. Tega namena ni imel nihče, še najmanj pa Tatjana Podgorškova. VOZNIH REDOV PA NI »Ja, pa kje je vozni red?« je vprašala kolegica, ko me je zadnjič obiskala. Zaman j se je ozirala po lokalni avto- ' busni postaji. Niti sledu ni i bilo o kakšnem voznem re- du. »Doma ga imamo,« sem jo skušala potolažiti. »Do- ma,« se je posmehnila in iz- gledalo je tako, kot da smo mi krivd, če ni voznega reda. | Tako je na avtobusni po- staji žična v Zagradu in še marsikje. Tu in tam lahko opazimo table, kjer naj bi bili vozni redi, pa z njih zeva le praznina. Ponekod pa še tega ni in človek se lahko le igra slepe miši in pogirmno ugiba, kje bi lah- ko bila avtobusna postaja. Kdo je odgovoiren za to, da ni voznih redov? Prebivalci? Seveda ne. Izletnik. Spet ta ljubi Izletnik. No, saj proti Izletniku samem nimam nič. Lahko pa bi bili bolj skrbni in bi namestiU vozne rede. Saj škodijo s tem vendar sa- mi sebi. človeka pot zanese na ta ali oni konec. Ker ni- ma lastnega avtomobila, bo domov žeM iti z avtobusom. Pa ne more najti voznega reda. Naj mar stoji tam tn čaka, kdaj se bo pojavil kakšen avtobus?! Prepričana sem, da Izlet- nik ne bi finančno propadel, če bi namestil tistih nekaj voenih redov. Čakamo. In upam, da ne zaman. MAGDA TRATNIK POTRKAVANJE KOMU z ZVONAR, STAR OSEMINSEl Je tudi kovač in delavec in obdelovalec polj in vis, nogradov. Marsikaj od te- ga bivši, marsikaj pa še kar, čeprav ga že malo daje, pravi, starost in bo- lezen, še miga, to je važ- no, se zmeniva. Hodi vsak dan (včasih tudi žena J v turn k Rozaliji nad Šent- jurjem. In vleče za vrv in zvonovi se zazibajo in da- jo od sebe značilne zvoke, ki jih imenujemo zvon j e- nje. Komu pa zvoni? ga vprašam. Zvoni vsemu svetu, pravi, če ne bo že končno prišel k pameti, ta svet, da bo spoznal: zvonjenje več vredno kor zvon ki prehranjen nje več kot kruh in di več kot plačilo. Ampak ga ljudje še ne vemo bro. Kje ga boš našel, i veka, ki bi zbral in pol tal vse tiste izkušnje, smo si jih nabrali t7J vemo, da je ura iiari zato, da ti kaže čas, ^ to, da bi jo ukradel ne more zbežali s teg^ šega sveta, vse ostaf[ njem kakor kamenje ' le turna, če bi hotef sam kamen ukrasti ^ bi rabil raketo, ki vedi kolikokrat več ' na kot kamen. E, ja- garali. V livni jami f ski železarni pa v ^ nami pri ingotih P LJUBEČNA IZPOLNJENA ŽELJA DOBILI SO GASILSKI AVTOMOBIL 1 Gasilci v Ljubečni so že ; vrsto let med najboljšimi v celjski občini. Lepe uspehe i pobirajo tudi na tekmova- i njih. Zal, pa so bili letos več I mesecev brez gasilskega avto- mobila. Najhuje jim je bilo tedaj, ko so zamujali v akci- jah. Zato ni čudno, da so se več kot razveselili novega vo- zila, ki jim ga je pred krat- kim dostavil TAM iz Mari- i bora. »■Kaj vam pomeni nov av- to?« smo vprašali predsedni- ka gasilskega društva Ivana Brecla. »Težko je .povedati, kako smo veseU in ponosni na no- vo voBilo. Vemo, da so nas nekateri gledali postrani, ker nismo ali pa smo z za- mudo prišli na mesto poža- ra. Vendar drugače nismo mogli. Star avto je neupo- raben, na novega pa smo čakali več mesecev. Zahvaliti se moram neka- terim našim članom, ki so pripomogh, da smo dobili avto prej, kot je bilo zapi- sano v pogodbi. Zadovoljni smo tudi z našo samouprav- no interesno skupnostjo za varstvo pred požari, saj nam je prispevala 70 odstotkov sredstev za nakup avtomo- bila. Ostalo sta nam primak- niU še delovna organizacija Ljubečna in Krajevna skup- nost. Vendar z doseženim še nismo zadovoljni. Z vse hit- rejšim razvojem kraja in de- lovne organizacije rasejo tu- di naše potrebe, čimprej bo- mo morali kupiti tudi avto- cisterno. Nov avto bomo prevzeli na slavnosten način v nedeljo, 27. tjn., 26. avgusta zvečer pa bomo pripravih veliko ga- silsko vajo na objektih Ljubečne.« Ivan Brecl, predsednik gasil- skega društA^a v Ljubečni SPORED OD 24. DO 30.8.1978 ČETRTEK, 24. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni ocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16..S0 V četrtek z nami (vmes ob 17.00 Kronika), 1';.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 25. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega siK>reda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 177.00 Kronika, 17.10 Lestvica zabavne glasbe, 17.30 Kulturni feljton, 17.45 Domači ansambh, 18.00 Z.a- Mjuček sporeda. Sobota, 26. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cock- tail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obve- stila, 16.00 poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 VrtUjak njelodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 27. avgusta: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstav- ljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 čestitke in po- »dravl, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kme- tijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 28. av.Ejusta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni oocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 29. avgu.sta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cock- tail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Za- bavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih za- bavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 30. avgusta: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cock- tail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavnd globus, 17.00 Kronika, 17.15 Vrtiljak melodij, 1730 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Za- ključek sporeda. te melodij. Id ste Jih voljo T prodajnih JoTEHNE TEHNO. ^ rjozd Tehnične ti go- hCA DOMAČIH |ilH MELODIJ: planinah* — Avsenik goro — Avsenik ion - B. Terglav večer — C. I. Kvintet posi srečo — M. Dovžan jjfth melodij lesem-------------- naslov-------........--------, r- ' ^ana Pejcha, 29. novem- Longresa 3a 63000 Celje. ^DESET LE'i vilcovalu. Velike sem znal n wliko pozabil. Tako gre 0 življenje mimo in bolj ■jo gruntaš, bolj se U zdi, to bo čas, ki prihaja, mo- goče le pametnejši, kakor 1 bil naš. Kaj pa veš. Ko i spoznali, da mora biti Mkev za vsako kopi- posebej narejena. Ko ^ io vedeli, da ima vsak ^vek vrednost, le najti ^ je treba in človeku ^ogočiti, da jo pokaže. ^ ^° še še prišlo, bodite brez\ ^^^l Ker legende tudi ni-' *^ 'car tako. Je vse že za- ^sano, samo uresničiti je ^^^d. In gre gor v tum r°^it Gor v tum pri Ro- mju BORIVOJ WUDLER Foto Jože Cimerman STORE: ZDRAVSTVENA POSTAJA V programu drugega celjskega sa- moprispevka je poleg gradnje nove zdravstvene postaje v Vojniku — tu se dela bližajo koncu — načrtovana še gradnja prav tako nove zdravstvene po- staje v Štorah. Zdaj so pripravljalna dela že tako daleč, da bodo v petek, 8. septembra ob 12. uri, položili na lokaciji nove in več kot potrebne zdravstvene postaje v železarskih štorah, na Lipi, temeljni kamen. Uresničevanje programa dru.gega celjskega samoprispevka je v polnem teku in po predvidenem časovnem za- por«! ju. Le z vrednostjo končnih del ni tako, saj prihaja pri vseh objektih drugega samoprispevka do precejšnjih podražitev oziroma razlik od predvide- nih stroškov. Tako bo tudi pri zdrav- stveni postaji Store. MB ŽALEC: FOTO TONiCA Te dni bo Žalec in s tem njegovo široko območje dobilo prvo fotograf- sko delavnico. Tako bo izpolnjena vrzel, ki so jo v Žalcu in Savinjski dolini čutili vsi ljudje, saj je bilo tre^ fotografske usluge iskati v Celju in drugje. Novo fotografsko delavnico odpira Tonica Jurčec, doslej dolgoletna delav- ka Fotolika. Njen novi delovni in po- slovni prostor bo v Žalcu, na Slandro- vem trgu številka 2. Torej, takoj po vstopu v Žalec iz celjske strani. V novi' delavnici bo opravljala vsa fotografska dela v črno-beli in faai-vni tehniki. Torej fotografirala za vsako priložnost in potrebo. Tudi reportaže po naročilu, reprodukcije, izdelovala bo amaterske čmo-bele fotografije itd. -mb HENINA PRI JURKLOSTRU: RADI BI TRGOVINO Na Henini pri Jurkloštru, kjer je bil osnovan prvi odbor OP in tudi prva partizanska osnovna šola na Kozjan- skem, močno pogrešajo trgovino. Lju- dje tega območja imajo do Laškega oziroma do Rimskih Toplic pa tudi do Jurkloštra samega zelo daleč. Ljudje negodujejo, ker nimajo svo- je trgovine in ker ni kolektiva, ki bi v njiho\'em kraju odprl svoj lokal. V njem bi lahko poleg življenjskih oziro- ma prehrambenih potrebščin prodajali tudi umetna gnojila, železnino, razno orodje. Pravijo, da bi lahko to pr>bu- do izkoristil tudi zasebnik. Težave so večkrat tudi pri prodaji kruha. Saj morajo dostikrat čakati v vrsti, da ga dobijo. STANKO SKOČIR SKOFJA VAS: GASILCI SO TEKMOVALI Gasilsko društvo škofja vas je pri- pravilo zadnjo nedeljo na prostoru Konjeniškega kluba tekmovanje. To- krat se je tekmovalni komisiji prija- vilo eriamdvajset gasilskih desetin. Tekmovanje so vodili in ocenjevali člani operativnega štaba Občin.ske ga- silske zveze Celje. Rezultati: 1. GD Begunje (prejeli so pokal in še prehodni pokal), 2. GD Dob pri Domžalah (pokal), 3. GD Slo- venska Bistrica (pokal). Na tekmo-^-anju je nastopila tudi ženska ekipa iz Industrijskega gasil- skega društva Elektrokovina, Maribor ter dobila pokal. Med tekmovalci so bih gasilca iz Velenja, Kotelj, Oplotnice, Zreč, Pol- zele, Trbovelj, Podčetrtka ter iz šestih diTJštev občine Celje. FM CELJE: POD GRADG^II APNENIK NEUREJEN Izletniki, ki hodijo peš na Celjsko kočo, gotovo vidijo neurejeno okolico nekdanjega Apnenika. Napol porušena poslopja, rjasti sodi, kupi apna, vse to govori o vsem drugem, le o urejenosti ne. In to tamkajšnjim prebivalcem go- tovo ni v ponos. Lani so v krajevni skupnosti Pod gradom sklenili, da bodo uredili oko- lico Apnenika. Ker se je zboljšalo nič ali le malo, smo se oglasili pri Francu Kumru, predsedniku te skupno.sti in ga vprašali, zakaj je tako. Rekel je da je Apnenik v lasti Komunalnega po- djetja in da so zato oni dolžni urediti te reči. Krajani pa so sicer pripravlje- ni narediti dela, ki jih lahko opravijo sami. Povedal je, da so lani imeli v načrtu postavitev igrišča ob Apeniku in s tem tudi ureditev okolja. Ker pa so potem spremenili načrte in delajo igri- šče v Pečovniku ob Ločnici, niso ure- dili okolja. In tako okolica nekdanje- ga Apnenika ostaja še naprej neureje- na. Morda pa imajo Apnenik za nekak- šno znamenitost, na katero so ponos- ni?! MAGDA TRATNIK LOGARSKA DOLINA: NOV DOM PLANINCEV Ob cesti, ki pelje proti skrajnemu koncu Logarske doline, ne daleč od Plesnika, raste na izredno lepem pro- storu nov dom celjskih planincev. Le- tos t>o imel že streho, odprU pa ga bodo pred sezono prihodnje leto, torej v poznem spomladanskem času. Logarska dolina bo po zaslugi celj- skih planincev dobila izredno lep ob- jekt. V njem bo štirideset ležišč, ku- hinja, jedilnica in tudi predavalnica^ To bo planinski dom v pravem po- menu besede, dom, kjer se bodo sre- čali planinci pred odhodom na ture m vzpone v Savinjske Alpe in potem, ko se bodo vračali z uspešnih in prijet- nih poti. V domu se bodo na različnih tečajih in seminarjih zbirali tudi mladi in drugi alpinisti, planinci itd. Dom bo odprtega tipa, vendar bo v njem veljal režim planinskih posto- jank. Zato tu ne bo prostora za penzi- onske goste. MB ŽALEC: POROŠTVO ZA ARGENTINO Izvršni svet žalske občinske skup- ščine je prevzel poroštvo za najetje kredita za nakup opreme, ki ga bo najel Jamarski klub črni g^aleb iz Pre- bolda pri Beogradski banki temeljni banki Ljubljana poslovni enoti v Žalcu in to iz sredstev Zavarovalne skupnosti Triglav Celje v znesku 190.000 dinarjev za dobo treh let po štiriodstotni ob- restni meri. Sicer pa zapišimo še to, da je za prvo jugoslovansko jamarsko odpravo v Južno Ameriko že vse na- red. člani opravljajo v tem času kon- dicijske treninge. Pokrovitelja odprave sta Gorenje Velenje in Tekstilna tovar- na Prebold. J. V. ŽALEC: PRIZNANJE VINKU KOLENCU Pretekli teden se je iz Španije vnii- la slovenska delegacija hmeljarjev, ki je prisostvovala na 26. medna rodn^jni hmeljarskem kongresu. Vodja delega- cije je bil predsednik izvršnega odbora hmeljarske skupnosti Slovenije ing. Vinko Kolenc, ki je na tem velikem zboru hmeljarjev prejel drugo največje mednarodno priznanje — hmeljarski oficir. T. TAVČAR ŽALEC: SAVINJSKI OBČAN V Žalcu potekajo še zadnje pripra- ve za pričetek izdajanja glasila, ki se bo imenoval Savinjski občan. Prva šte- vilka naj bi izšla septembra ob 110-let- nici žalskega tabora, nato pa naj bi menda izhajala v začetku vsakih štiri- najst dni. Gre za naklado 6000 izvodov, ki naj bi jih brezplačno prejemala vsa gospodinjstTO, vsa stvar pa nedvomno pomeni korak naprej pri informiranju delovnih ljudi in občanov. * J. V. MALA ANKETA Likovniki in keramika Liboje, manjši kraj v žalski občini, so po svoje iz- redno interesantne: nekoč so bile »kna|x>vski.< kraj, zdaj že 163 let slovijo zaradi keramike. Ni pa samo ke- ramika njihov edini ponos, ampak poleg vsega ostalega tudi kultura, saj bo njihovo kulturno društvo Svoboda prihodnje leto slavilo častitljiv jubilej 50-letnico obstoja in nadvse plodnega delovanja. Imajo pevski zbor, god- bo na pihala, mladinsko sekcijo, knjižnico in narodni ansambel »Veseli Libojčani«, ki bo letos novembra pri- pravil že šesto revijo narodno-zabavnih ansamblov, kjer v dveh dneh pričakujejo blizu 30 ansamblov iz Slove- nije, Avstrije in Italije. Zdaj pa se je tej bogati pah- ljači vsestranske dejavnosti pridružil s ponedeljkom tudi prvi organiziran simpozij likovnikov, ki bodo deset dni v delovni organizaciji Keramični ustvarjali v kera- miki. Za uvod v ta zanimiv kulturni dogodek v Libojah in žalski občini naj sodi tudi današnja mala anketa. ZORAN RAZBORŠEK, predsednik Kulturne sku- pnosti občine Žalec je ob otvoritvi prvega simpozija likovnikov v Libojah med drugim omenil: »Veseli smo, da ste prišli med nas in želimo vam, da bi se dobro počutili, veliko no^^ega videli ter spoznali ter seveda zlasti ustvarili. S strani kulturne skupno- sti občine Žalec pa se bo- mo potrudili, da se boste med nami resnično dobro počutili ter imeli najbolj- še delovne pogoje za li- kovno ustvarjanje v svetu keramike.« ADI ARZENŠEK, doma- čin iz Petrove, ki je že »delal« v Keramični: »Tak- šen simpozij bi moru.1 biti vsako leto. Rezultati ne bodo vidni že letos, am- pak se bodo izkristalizira- li kasneje. Keramična je tovarna z bogato tradicijo in zakaj ne bi te tradicije oplemenitila še na ta, umetniški način? Temelji so položeni. Upam, da do- volj trdni, da se bo na njih dalo postaviti tudi »zgradbo<( večjega obse- ga.« VELJKO TOMAN je si- cer iz Ljubljane, po očetu in materi pa je Savinjčan in je, kot je sam omenil, že pred petindvajsetimi leti nekaj poskusil »čara- ti« prav v keramičnem svetu Liboj: »Organizator- ju hvala za lep sprejem in solidne delovne pogoje. Upam, da bomo vsi, ki smo prišli, v desetih dneh ustvarili zamišljene stvari. Če pa vsega ne bomo na- redili letos, bomo pa pri- hodnje leto!« KONRAD VERLIČ, za- poslen v keramični, je »glavni«, ki bo deset dni skrbel za likovnike: »Vsem udeležencem bom dajal tehnološka navodila ter z ostalimi našimi sodelavci skrbel za to, da bodo ve- dno imeli vse, kar bodo potrebovali za svoje delo. Vem, prve dneve se bodo udeleženci tega simpozija v glavnem seznanjali s po- tekom dela v keramiki, kasneje pa bodo pod nji- hovimi rokami brez dvo- ma nastala takšna dela, ki bodo obogatila naš likov- ni svet.« DUBA SAMBOLEC iz Ljubljane: »Doslej sem že večkrat sodelovala na po- dobnih simpozijUi, vendar sem tam delala v železu in kamnu. Zdaj me je prite- gnil svet keramike in mo- žnost likovnega izpovedo- vanja v njej. Priložnost je tu in zakaj je ne bi iz. koristila? Prepričana sem, da bo ta simpozij, za ka- terega želim, da bi postal tradicionalen, koristen ta- ko za organizatorje, kot tudi za nas likovnike.« Pridružimo se lahko želji vseh udeležencev letoš- njega prvega simpozija likovnikov v Libojah, da bi ta oblika postala tradicionalna. Likovni svet posredovan preko keramike naj v bodoče krasi in bogati naše do- move. »Roka« keramične in kulturne skupnosti občine Žalec je ponujena in likovniki so jo sprejeli. Tekst: TONE VRAJiL Foto: TONE TAVČAR 14. stran — NOVI TEDNIK St. 33 — 24. avgust 1978 SREČANJE NA KMETIJI KAKO GRENEK SI KRUH! S POROKO BO BOLJE Iz Vitanja do Brezna 37 pelje ozka gozdna cesta. Kme- tija je skrita med drevjem, od daleč se vidi samo stre- ha. Ni dolgo tega, kar je ostala brez enega para de- lovnih rok. 2enska je bila res že stara, toda kljub te- mu je še tu in tam kaj na- pravila. Njen sin Miha Po- gladič je sedaj sam. Ni bil pravi dan, ko sem se napotila k njemu. Bilo je toplo in preveč lepo vre- me, da bi mož sedel v hiši. Tako sem ga našla, ko se je ravno odpravljal na trav- nik. »Ali ste prišli poma- gat?« me je vprašal namesto pozdrava. Ze se je veselil, da bo dobil še en par rok, vendar sem ga morala razo- čarati. Na pomoč pa sta nm prišli sosedi. »Ne morem ga pustiti kar tako. Vsega vendar ne more sam opraviti. Od ostalih pa se mi zdi grdo, da mu ne pridejo pomagat!« mi je de- jala ena. Težko je, kajti tudi oni imajo svoje delo. Miha ima sicer dve sestri in brata, ki pa so se porazgubili vsak na svojo stran. Ena sestra živi v bližini, toda sama ima prav tako težave, saj je izgubila moža. Plankelnova kmetija, kakor ji tukaj pravijo, je ogromna, vsaj za enega. 17 hektarov zemlje, v hlevu pa 9 glav živine. To niso mačje solze. Vendar je Miha optimist. Da bi kmetijo prodal, še pomisli ne, kar grdo me je pogledal, ko sem mu to omenila. »Potem bo pa propadla, sa- mi vendar ne zmorete vse- ga!« sem mu rekla. »Bom pa še koga v hišo dobil!« mi je odgovoril z nasmehom. Torej misli na poroko. Ni več mlad, vendar njegov ob- raz ne kaže 47 let. Nevesta bo morala pošteno pljuniti v roke, čeprav ima tudi nekaj strojev: kosilnico, mlatilni- co, puhalnik ... Vse življe- nje je preživel na kmetiji, v službo ni hodil nikoli. Težko bi bilo vse to kar naenkrat spremeniti. Nekaj denarja dobi s prodajo živine, dru- gače pa tako pridela vse doma. Videla sem, da je že ne- strpen, da se mu mudi na delo. Vsaka minuta je drago- cena. Vračala sem se čez travmk, ki je nepokošen, če- prav so vsi sosedje to delo že opravili. Pšenico je zara- sel plevel, rž pa je še lepa. Moral bo pohiteti, jesen je blizu. Na tihem sem pomisli- la na življenje tega človeka. Kaj vse včasih napravimo samo za ljubi kruhek! TATJANA PODGORŠEK ANDRAŽ: SLAVJE GASILCEV Minulo nedeljo je bilo v Andražu večje gasilsI<:o slavje. Gasilci prostovoljnega društva, ki je najmlajše društvo v žalski občini, so predali namenu nov gasilski avtomobil TAM 60 T. Slovesnosti so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij kraja, gasilci sosed- njih društev ter številni občani. Zbranim je najprej govoril predsednik GD Andraž .^nton Rebernik, ki je poudaril, da je avto stal 270 tisoč dinarjev in da so pri tem velik delež prispevali občani sami — 1;)0 tisoč dinarjev. Nato je v imenu pcrftrovitelja Občinske skup- nosti požarnega varstva govoiil njen predsednik Franc Jelen. Ob koncu so podelili še 18 priznanj zaslužnim gasilcem ter ostalim krajanom. Tekst in foto: T. Tavčar V teli dneh se doiina zclenctja zlata zopet slači. Prvi kmetje so pričeli z obiranjem hmelja že v soboto, drugi pa n«'kaj rini kasneje. V nedeljo je tudi nastal posnetek, ki ga vidimo na sliki. Za današnje čase že kar nenavaden, saj večino hmelja danes oberejo strojno. In tako nenavadni kot so bili leta nazaj obiralni stroji, so danes obiralci. Večina Savinjčanov se še danes rada spominja časov, ko so se ob večerih po vaseh razlegali ubrani glasovi obiralccT iz Hrvatskega Za.q:orja, Kozjanskega in od drugod. Precej je bilo tudi domačinov, ki jim j« liilo obiranje hmel,ja dodatni vir zaslužka. Marsikdo se v teh dneh spominja »lojtrskih« vozov, ki so prihajali na železniško postajo ter čakali obiralce, fantje se spominjajo ve- čerov ... Fotografijo smo napravili v 0.jstriški vasi na hmeljišču kmeta Stanka Podbregarja, ki je začel hmelj obirati med iirvimi v Savinjski dolini. Stanko pravi, da je ročno obran hmelj boljši in da ga gre tudi manj >»v odpadke«. Kljub temu pa ga bo mora] polovico obrati strojno. Obiralci, sami domači ljudje so, pravijo, da se obiranje »kar splača«, saj dobijo za škaf skoraj osen« dinarjev, pa še »luštno« se imajo. Na .sploh pa so savinjski hmeljarji le- tos kar dobre volje. Letina je odlična, hmelj je že ves prodan, skratka rarokov za slabo voljo ni. Foto: EDI MASNEC KK ŠENTJUR POSLOVANJE USPEŠNO! NEKOLIKO SLABŠI TRŽNI POGOJI Kmetijski kombinat Seiiit- jur zaposluje 310 delavcev, ki so organizirani v petih temeljnih organizacijah: Last- na kmetijska proizvodnja, Kooperacija, Klavnica, Trgo- vina, Transport in pa delov- na skupnost skupnih služb. Za tekoče leto planirajo v tej delovni organizaciji 355 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar je 25 odstot- kov več kot v lanskem letu. V prvih šestih mesecih le- tošnjega leta je delovna orga- nizacija zaključila poslova- nje uspešno. Celotni prihodek je realizirala v visim 164 mi- lijonov dinarjev, kar pred- stavlja 46 odstotkov izpolnitev letnega plana. Ce pa primer- jamo te podatke z lansko- letnimi, pa se je pn-omet v tem letu povečal za 35 od- stotkov. Ostanek dohodka, ki je namenjen za sklade, pa je ostal v višini lanskoletnih dosežkov. Zaradi nekoliko slabših tržnih razmer v penitninar- stvu, kjer so cene nižje kot v lanskoletnem obdobju, plan dobička ni izpolnjen. Iz iste- ga vzroka — torej 7>aradi neugodnih tržnih pogojev — pa je tudi proizvodnja pita- nih govedi v kooperaciji ne- koliko nižja kot v lanskem letu. Kljub temu pa pričakujejo, da bodo lahko tisto, kar so zamudili v prvih šestih me- secih letošnjega leta, uspeš- no nadoknadiU v drugem polletju. Ce se bo položaj na trgu izboljšal, seveda. b. m. PROMETNI NASVET HMELJ NA CESTI Zsuoela. se je sezona obi- ranja hmelja, to pa pomeni, da bodo zlasti takoimenova- ne stranske ceste (še posebej v Savinjski dolmi) v teh dneh polne kmetijske mehamziici- ie, s katero bodo kmetje s hmeljišč vozili v sušilnice obran hmelj. To pa pomeni, da se bo promet povečal, po- večati pa se mora tudi pazlji- vost vseh ostalih uporabnikov cest. Tam, kjer se obira naj- več hmelja, so že postavili cpozorilne table z napisom o prevozu hmelja. £eveda pa vedja o(x>zorllo tudi za sanie obiralce, ki naj ob obiranju tn prevozu hme- lja imajo prevozna sredstva ustrezno opremljena (recimo v večernem času luči itd.) In še to: jutra in večeri so že megleni, ceste pa vlažne in pojavlja se tudi prvo odpadlo listje, kar povzroča spolz- kost cest. Tudi to upaštevajte in prilagajajte vožnjo. Vsi pri- spevajmo k temu, da kritič- ni jesenski čas na naših ce- stah ne bi bil še bolj »kr- vav«, kot so bili dosedanji mesecL T. VRABL št. 33 —24. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 PLANINSKA POT HIŠICO KAR S ou» 3 PREKO PRESEDUAJA NA DLESKOVŠKO PLANOTO IN V LUCE Kazalec na uri se je bli- žal dvanajsti, ko sem hi- tela od doma. Nahrbtnik, natlačen s potrebnimi in nepotrebnimi rečmi, je ti- čal kot sivi maček na hrb- tu. V gojzerjih na nogah sem tlačila asfalt proti celjski avtobusni postaji. Oblaki, sonce in obrat- no. Bo deževalo? Sicer pa mi je bilo vseeno. Zmenili smo se, da se dobimo v Ljubljani od dveh popol- dne, pa če bodo prekle padale z neba. Na ljubljansko postajo sem prisopihala zadnja. Postavili smo se v kot in pričeli razpravljati, kam bomo šli. Po navadi smo vedno vnaprej določili tu- ro. Tokrat se nismo mo- gli zediniti. Mislila sem že predlagati, da naj žreb odloči o tem, ko se je oglasil Frenk: »Vem za divjo turo v Kamniških. Gremo do Ka- mniške Bistrice in nato preko Presedljaja na Dle- skovško planoto.« Ker smo Frenka vsi upoštevali kot najbolj iz- kušenega planinca, smo njegov predlog sprejeli. Ob štirih popoldne smo se znašli v Kamniški Bi- strici. Na smerokazu je pisalo, da je pot do Pre- sedljaja dolga tri, do Ko- rošice pa pet ur. Ker je bilo že pozno popoldne, nebo pa oblačno, smo jo hitro mahnili naprej. Pot nas je nekaj časa vodila ob potoku Kamni- ška Bela. Nato se je vila po rahlo nagnjenem svetu, pozneje pa se je že pri- čela dvigati. Na desni se je vzpenjal Rzenik (1833 metrov). Kmalu smo se znašli na Presedljaju in se razvese- lili ob pogledu na uro, saj smo hodili do sem dve in ne tri ure. Oblaki so se vse bolj zgrinjali. Zato smo korak 6e bolj pospešili. Hodili smo še kakšne četrt ure, nakar smo se pričeli ozira- ti za kakšno kotanjico ob poti, kjer bi lahko posta- vili šotor. Zagledala sem kotanjo in vsi so, začuda, moj predlog sprejeli. Gre- ben mi je zrasel od pono- sa, ker so se enkrat vsi strinjali z menoj. Sicer pa je že čas, da vam opišem druščino. Bi- lo nas je pet. Razen mene je iz Celja prišla še Ire- na, včasih mirna in tiha, drugič spet jezikava. To- krat ji je jezik tekel kot za stavo, tako da sem se zbala resne konkurence. Iz Kamnika so prišli trije: Miran, sedemnajstletnik, šaljivec in nagajivec, si- cer pa vedno pripravljen pomagati. Jože je bil naj- starejši med nami, pa naj- manj resen. Na pogled mu nikoli ne bi prisodila, da je inženir, saj bi njegova široka faca, ki se je veno- mer spakovala, prej spa- dala v prvi letnik srednje šole. Frenka sem že ome- *ni]a. Tudi ta je bil podo- ben grešni kozel kot nje- gov prijatelj, saj so bili vedno pripravljeni na vsa- ko neumnost, vendar do prave mere. In tako smo postavili v tisti kotanji, porasli s tra- vo, šotor in se spravili k žretju. To je prav lep pla- ninski izraz in pomeni prav prijetno opavilo po naporni hoji. Kmalu se je stemnilo in odšli smo spat. Spanje je bilo tu seveda relati- ven pojem, saj na golih tleh, če si zvit samo v spalno vrečo, ni posebno mehko. Večina se nas je do zgodnjih jutranjih ur obračala s hrbta na tre- buh in obratno, vmes pa smo za trenutke zadrema- li. Kljub temu je nastal humor, saj je Miran na svojo tožbo, da ga boli lopatica, dobil odgovor, da naj drugič leže raje na grablje. Nočni pogled na zvezdno nebo je odtehtal boleče kosti in drugo ju- tro smo kmalu krenili proti Korošici. Od Korošice vodi dobro markirana pot proti Lu- čam. Nekaj časa smo ho- dili po njej, nato smo kre- nili v levo kar v divjino. Tu se razprostira Dleskov- ška planota. To je čudo- vit svet, poln raznovrstne- ga cvetja, borovcev, vrtač in vrhov. Potem smo spet kolo- vratih in se ustavili nekje med Velikim vrhom in Dleskovcem. Tu smo spet poiskali primerno kotanjo in postavili šotor. Ker je pričelo deževati, smo se zbasali pod platneno stre- ho in počakati dve uri, da se je zjasnilo. Ta dan smo sklenili preživeti po robinzonsko in tako smo jo kar na divje (poti tako ni bilo) mahnili na bližnji vrh, da bi se malo razgledali. Vi- deli smo seveda le še ko- pico drugih vrhov. Ob zemljevidu smo sklenili poiskati Moličko planino. Upali smo, da najdemo ostanke nekdanje planša- rije. Po dolgotrajnem ple- zanju smo jo našli. Na njej pa ni bilo sledu o kakšnem planšarskem sta- nu. Le napajališče je pri- čalo o nekdanjem tukajš- njem življenju. Spet je pričelo deževati in po najbližji poti smo jo mahnili proti našemu taborišču. Vreme se nas je usmililo in prenehalo je deževati. Ker ni bilo ni- kjer vode, sva z Ireno krenili proti petnajst mi- nut oddaljenem snežišču. Okus snežnice pa ... no, če nimaš drugega, poveli- čuješ tudi to. Ker je zunaj postajalo mrzlo, smo se zaprli v šo- tor in sledovi prejšnje ne- prespane noči so odsevali v zraku. Hočem reči, da se je kmalu zaslišalo smr- čanje. Ob tej svojevrstni spremljavi in koničasti ka- meni postelji, nikakor ni- sem mogla zaspati, pa naj sem še tako zapirala oči. Zlezla sem ven in stopila na bližnjo vzetino. V mra- ku se je dvigal Dleskovec prav nad nami. Bila sem sredi gluhega planinskega sveta. Poslušaš, se oziraš, nikjer nikogar. Tišina je tako čista, da postane člo- veku že rahlo neprijetno. V srcu se zgane nemir. Nočne romantike nisem uživala dolgo, saj se je naenkrat, nekaj deset me- trov vstran, oglasil čuden glas. Nekakšen lajež. Ni- sem imela pojma, ali pri- pada lisici ali morda kak- šnemu ptiču. Vedela sem, da volkov tu ni. Veter, tema in samota so mi raz- burkali duha. Postalo me je strah in odkurila sem jo v šotor ter kmalu za- tem zaspala. Nedeljsko jutro nas ni sprejelo prijazno. Ves čas je rahlo rosilo. Odpravili smo se proti Lučam. Lepa pot nas je vodila po valovitem svetu. Kma- lu smo se znašli na pla- nini Ravne. Tu je našo pozornost vzbudila bruna- rica, ki je spominjala prej na vikend hišico, kot na planšarsko kočo. Vrt z ze- lenjavo in avto. Pogled na dobro urejeno gozdno ce- sto nas je prav tako razo- čaral, saj smo bili še na višini 1490 metrov in smo upali, da do Luč vodi le planinska pot. Planili smo proti tisti hiši in sprejela nas je starejša ženska, ki ni bila nič podobna kak- šni planšarici. In vendar je bila, čeprav le počitni- ška. Povedala nam je, da sta z možem, sicer upoko- jencem, letos čez poletje prišla prvič sem planša- rit. Kočo je uredila plan- šarska skupnost. Paseta devetdeset glav goveje živi- ne in sta tu prav zado- voljna. Ponudila nam je mleko, ki smo ga slastno požirali. Krenili smo naprej, pro- ti Lučam. Bila je zanimi- va pot. Ob njej polno ja- god in malin. Ves čas smo jih jedli in sreča, da jih je pozneje zmanjkalo, si- cer bi presneto dolgo ho- dili v dolino. Tako smo prehodili pet kilometrov poti. Prispeli smo na asfaltno cesto. Zadnji del poti se je strašansko vlekel. Pa nam navzlic vsemu ta hoja ni vzela čudovitih vtisov z našega pohoda in avtobus smo pričakali prav zidane volje. MAGDA TRATNIK OBNOVA gradbeno m obrtno podjetje — 63001 Celje Na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju dela delavcev in drugih samoupravnh splošnh aktov TOZD in DS SS pristojni organi TOZD GRADBENA OFERATIVA TOZD OBRTNA DELA DS SKUPNIH SLUŽB objavljajo prosta dela in naloge: I. 1. vodje gradbišča na več objektih — 1 delavec 2. komisionarja in materialnih evidenc v glavnem skladišču — 1 delavec 3. pripravnika — 1 delavec v TOZD gradbena operativa Poleg splošnih pogojev p>o zakonu, morajo kandidati za prevzem del in nalog izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod tč. 1.: — da imajo dokončano I. stopnjo FAGG in 24 me- secev ustreznih delovnih izkušenj ah gradbeno teh- niško šolo — visoke gradnje in 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — da imajo opravljen strokovni izpit, opravljen pre- izkus znanja o varstvu pri delu ter izpit iz prve pomoči pod tč. 2.: — da imajo dokončano poklicno šolo gradbene ali trgovsko-tehnične smeri in 24 mesecev ustreznih de- lovnih izkušenj ter tečaj iz skladiščnega poslovanja pod tč. 3.: — da imajo končano I. stopnjo FAGG ali gradbeno tehnično šolo — visoke gradnje H. 1. polkvalificiranih slikopleskarjev — 4 delavce 2. nekvalificiranih delavcev — keramičarjev — 4 delavce v TOZD obrtna dela Poleg splošnih pogojev po zakonu, morajo kandi- dati za prevzem del in nalog izpohijevati še nasled- nje posebne pogoje: pod tč. 1.: — da imajo dokončano popolno osemletko m 1 leto ustreznih delovnih izkušenj pod tč. 2.: — da imajo dokončano popolno osemletko III. 1. najzahtevnejših kalkulacijsko- ponudbenih del — 1 delavec 2. vodje kadrovsko-socialne službe — 1 delavec 3. administratorja v DS skupnih služb — 1 delavec Poleg splošnih pogojev po zakonu, morajo kandi- dati za prevzem del in nalog izpolnjevati še nasled- nje posebne pogoje: pod tč. 1.; — da imajo višješolsko izobrazbo tehniško-strojne smeri in 36 mesecev ustreznih delovnih izkušenj ali srednješolsko izobrazbo tehniško-strojne smeri in 48 mesecev ustreznih delovnih izkušenj pod tč. 2.: — da imajo višješolsko izobrazbo pravne smeri ali druge ustrezne smeri m 36 mesecev ustreznih de- lo\aiih izkušenj pod tč. 3.: — da imajo srednješolsko izobrazbo administrativ- ne ali ekonomske smeri ter 27 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje za vsa opravila se sklene za ne- določen čas. Kandidati za prevzem del in nalog iz te objave morajo posredovati vloge najkasneje v roku 15 dni od objave na naslov GOP »Obnova«, komisija za deloTOa razmerja, C!elje, Lava II. Kandidati morajo k vlogam priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi in o ustreznih delovnih izkuš- njah ter druga dokazila zahtevana v posebnih pogo- jih. Kandidati bodo o izbiri obveščeni 15 dni po sklepa- nju pristojnega organa. ■.. i 16. stran — NOVI TEDNIK St. 33 — 24. avgust 1978 OB ROBU 1 SE JANEZEK NAUČI! Pravijo, da ribolov pomirja živce. Toda zadnjič sem se prepričala ravno o nasprotnem. Hudinja je maio večji FK>tok, v ka- 'terem je nekaj rib. Sedeli smo lepo v senci in opazovali ribiča, ki je na- makal svoj trnek. Cisto zraven je imel parkiran svoj avto. Kmalu smo nanj pozabili, saj nas je čakalo pomemb- nejše opravilo — malica. Precej pozriO je že bilo, ko je naš ribič vžgal avto in odpeljal. Nenadoma se je f>ojavil pred našimi vrati in nič kaj veselega obraza ni kazal. Morda pa ni nič ujel? Revež je doživel čisto nekaj drugega. Povedal je, da so mu trije mulci ukradli ribiško palico, nož in vse dovo- lilnice za ribolov. Medtem ko je lovil, sta mu dva, bila sta stara približno petnajst let, z nasprotne strani na- gajala, mu metala kamenje v vodo toliko časa, dokler mož ni imel vsega dovolj in je stekel za njima. Vse je seveda pustil kar na tleh, avto pa je imel odklenjen. Mulca sta jo popihala in ko se je ves zasopel vrnil, je ugoto- vil, kaj vse mu je medtem izginilo. Tretji, ki je čakal na ugodno prilož- nost, je poki-adel, kar se je dalo. Z njegovim ribištvom je bilo torej konec. Ves p>otrt se je odpeljal, upal je lahko, da bodo imeU pri ribiški dm- žini razumevanje za njegove težave in da bo dobil nove dovolilnice. Premlevali smo ta dogodek in nisem si mogla kaj, da ne bi pomislila, kako spretni so bili mladi tatovi. Le krj počnejo njihovi starši? Ah j>a so mor- da kakšni ptički brez gnezda? Eno je gotovo: čez nekaj let bodo mojstri svo- jega iK)klica, če jih ne ustavi kakšna višja sila v modrih uniformah. TATJANA PODGOR.ŠEK KRITIKA NAČRTUJTE SVOJO SMRT Umrl je mož — zaslužen mož. Bo- rec za severno mejo, borec NOV. Umrl je nenadoma, kot pač ljudje umirajo nenadoma. Borčevska organizacija je organizi- rala pogreb. Spomnih so se tudi deiov- ne organizacije, v kateri je umrli de- lal od rane mladosti do upokojitve. Sporočilo so poslali dva dni pred Ix>grebom in v podjetju so rekli: "Domo sodelovali. Drugi dan ali dan pred pogrebom še vedno nič. Obvestili smo ljudi, da se udeležijo pc^reba, so rekli. Kaj pa venec? Vence dajemo samo aktivnim čla- nom kolektiva, če bi vedeh kaj prej, bi morda lahko organizirah godbo. U^nrli je sam kriv, ker je umrl ne- načrtno, neorganiz^irano. Pa ima podjetje svojo godbo, ozi- roma društvo z godbo. Borcem ni bilo prav, pa so pri- ponmili, da bi v podjetju morali skr- beti tudi za nekdanje člane kolektiva, ne samo za aktivne. Prav, so rekli v imenovanim p(xi- jetju, bomo rekli šefu, ko pride. Torej so še podjetja, kjer vse odre- ja šef in kjer političnih organizacij ni čutiti. človek. Minulo delo. ZvestGlxi za zvestobo. Je Lo le papir? Na nekem nagrobniku piše: Sem bil kar si in sem kar boš! Jim te besede kaj povedo? Moža so zagrebli brez udeležbe ko- lektiva, kjer je delal dolga desetletja. -ček MDA KOŽBANA 78 mmm smo jim... BRIGADA SLAVKA ŠLANDRA KONČUJE DELO Na števikuh deloviščih mla- dinskili delovnih akcij se bri- gadirji spopadajo še z zadnji- mi nalogami. Tako tudi bri- gadirji brigade »Slavko šlan- der«, ki jo sestavljajo mlada iz občine 2alec in pobratene občine Kruševac. Skupaj z brigado Rdečega križa, ki jo sestavljajo mladi iz vseh kra- jev Slovenije, se namreč tru- dijo, da bi do konca letošnje akcije »Kožbana 78« skopali še preostalih 4.250 metrov dolgega vodovodnega omrež- ja, ki naj bi prineslo ljudem v kožbanskih vaseh Hlevnik, Peterneli, Slavce, Belo, Sla- pnik, Kužina in Proja dobro pitno vodo. Ko smo jih pred dnevi obi- skali na delovišču, smo že od daleč zaslšali brigadirsko pesem, vmes pa ropot kom- presorjev, ki so v rokah ne- umornih brigadirjev rili v kamen in prodirali po hri- bu navzdol ped za pedjo. Cu- li so se rezki udarci kram- pov. Za njimi je ostajala okoli 80 centimetrov globo- ka brazda, po kateri bo te dni stekla voda. Domačini so se navezali na brigadirje. Radi jih imajo. Zato so tudi njihove besede o delu mladih rok več kot pohvalne. J02E MARKAČIC: »Zal^ sem vesel, da družba ni po- zabila na nas in da se nam nazadnje le obeta lepše življe- nje. V vaseh zdaj živijo v gla^vnem starejši ljudje. Vasi so ostarele. Z vodovodom in drugimi komunailntmi prido- bitvami, predvsem cestama, se bo pričelo novo življenje, novo oživljanje teh krajev. Mnogi, ki so zapustili svoje domove, se bodo zdaj vrni- li in na domačih tleh nada- ljevali svoje življenje. O bri- gadirjih pa to, da so pridni ljudje, človek si sploh ne more predstavljati, dokler sam ne vidi, kaj lahko opra- vijo ti mladi ljudje na tem težkem terenu. Za vse smo jim globoko hvaležni...« Bližal se je čas kosila. Po sedmih urah trdega dela so se brigadirji podali proti sta- ri kožbanski šoh, kjeir je le- tos že tretje leto domovanje vseh mladinskih delovnih brigad v akciji Kožbana 78. Po ogledu prostorov in oko- lice stara šole, ki je popisa- na z delovnimi in revolucio- narnimi gesli, smo se oglasi- li pri komandantu letošnje akcije. »Priznati moram«, je med drugim dejal«, da dosega prav brigada Slavka šlandra izjemne delovne uspehe in da je, kar se tiče delovnih rezjultatov, letošnja najbolj- ša brigada. Nekoliko slabši so na idejnopolitičnem pod- ročju, kar pa je razumljivo, saj se z delovišča vračajo ut- rujeni od napornega dela. Drugače pa dodajo briga- dirji dobre rezultate tudi na interesnih področjih, saj so v prvi dekadi doseli za idejnopolitično delo, informi- ranje, kulturo, in šport izi^ed- no visoko oceno 9,32. Na de- lovišču so presegli delo^Tio normo za 70,6 odstotka, kar je seveda največ. Tudi na udarnem dnevu so biU naj- boljši, sa,j so normo presegli za 130,7 odstotka! Pa tudi glede discipline, higiene, ni- mam pripomb ...« Kmalu zatem se je p>o zvo- čniku oglasil glas, ki je po- zval brigadirje na predavanje o lepotah kraškega podzem- lja. Takoj za tem so jih ča- kale športne aktivnosti, za- tem še eno predavanje ... Zvečer pa so ob tabornem ognju imeii bogat kultvimi program, zd-ružen z disco sporedom. In potom spanje, počitek. Z jutrom novi dan in delo ter druge obveznosti. Tako bo vse do sobote, 27. avgusta ko se bodo posloviU od de- lovišča in se vrnili v doma- če živVenisko in delovno oko- Ije. Brigada »Slavka Šlandra več kot u&pešno končuje svo- jo obveznost! DARKO NARAGLAV Ml IN ZDRAVJE PIŠE: MGR. BOGOMIL HRAŠOVEC Seveda pridejo v poštev tu- di raani drugi ukrepi kot avtomatizacija del, lahko pa ui^edimo delo v vročih obra- tih tudi tako, da skrajšamo delovni čas pri zelo vročih dehh ter temu primerno po- skrbimo za uvedbo fiziloško utemeljenih dodatnih odmo- rov tn manjših pavz. Posebno i>oglavje zaščite pri delu v vročini pa sigur- no predstavljata pravilno vzdrževanje vodne bilance in bilance soli v organizmu, pa še pravilna prehrana. Znano je da se dsl potrebne koli- čine, ki jo organizem rabi, vnaša v naše telo s prehra- no, dodatna potreba po vodi pa pri normalnih dejavnostih znaša poleg naštetega še cca 0,5 do 2 litra tekočine dnev- no, se pa močno dvigne pri delih na vročini in znaša lah- ko v delovni izmeni tudi 3 do 6 litrov in še več. Pove- dali smo že, da lahko pride do zmanjšanja telesne sto- rilnosti, če ix)trebe po vodi v organizmu niso pokrite. Prevelika količina tekočine ■pa na diugi strani povzroča nepotrebne obremenitve srca, ožilja, ledvic. Fiziologi so si nasploh edini, da je glavni regulator potrebne tekočine v organizmu žeja. Sigurno pa igra veliko vlogo pri tem pra- vilna izbira tekočine. Pri tem moramo paziti na sledeče: pi- jače, ki imajo temperaturo nižjo od 16° C niso pripo- ročljive, ker lahko dovedejo do prebavnih motenj, večje količine ledeno mrzlih pijač v toku delovne izmene pa do vnetja želodčne shiznice. Pri vročinskem delu ni pametno naenkrat potešiti žejo z več- jo količino tekočine, ampak je bolj smotrna pravilna raz- delitev manjših obrokov v krajših časovnih intervalih. Vrsta tekočine, ki se daje v svrho nadomeščanja izgub- ljene telesne tekočine, naj se tudi od časa do časa menja. Jasno je, da je treba izklju- čiti na delovnih mestih ka- kršno koli obliko alkoholnih napitkov. Kot tekočine, ki se dajejo pri večjih i^ubah te- lesne tekočine in soli. pride- jo v izbor razne vrste čajev (najboljši je šipkov čaj, ima dosti vitamina C. Pri tež- kem mišičnem delu organi- zem izgublja tudi C vitamin), dalje uporabljamo projo po- mešano z mlekom, razne vrste mineralnih tekočin, sad- ne sokove, mleko, kakaove napitke. Posebno vprašanje predstavlja nadomeščanje so- li v organizmu. Znanstveniki menijo, da v naših evronskih prilikah m potrelxx) še po- sebno dodajati sol, ker se z normalno prehrano vnese v organizem potrebna dnevna količina soli, cca 15 do 25 gramov. To naj bi tudi za- doščalo za kritje isgube soli s potenjem. Seveda pa lahko nastane deficit soli še iz dru- gih vzrokov, kot n. pr. pri dietni hrani z malo soli, pri nezadostni in malo soljeni hrani, kot je to slučaj pri narodih z nizkim življenjskim standardom, pri delavcih, ki začenjajo delo brez zajtrka ter pri delih v tropski kli- mi, kjer je človek nepresta- no izpostavljen visokim tem- peraturam in tako podnevi kot ponoči izloča mnogo zno- ja. Pri vseh teh primerih in delih, ki se odvijajo res v iz- jemno visoki temperaturi pa pride tudi do nadomeščanja soli v raznih napitkih ali v obliki solnih tablet. Na sploš- no pa je znano, da delavci ne uživajo radi takšnih na- pitkov, ki vsebujejo dodatne soli. Tudi od kakovosti pre- hrane in od njene kvalitete je pri takih delih odvisno počut'e človeka, zato bi v naslednjem sestavku rad pri- kazal stanje prehrane med delom, kakšno si zamišljamo, da bi res lahko utemeljili po- trebne količine kolorij pri določenih vrstah dejavnosti. PRIPOROČA obisk v veleblagovnic'. T in Salonu T, kjer je sezonsko znižanje od 30 do 50 %. primer naj povemo, da je stal poprej Bar. celona komplet iz jeansa na oddelku ian, ske konfekcije 657,85 din, sedaj pa 32$ din Na otroškem oddelku so znižani otroški vetrni jopiči ali pelerine od 654 na 327 din in safari jakne na sliki spodaj od 490 din na 245 din Tudi več modelov otroških balonarjev j« zn«anih od 725 na 435 din________ .......„ J Na voljo pa so vam tudi moške obleke svetlejših barv od 800 do 1300 din na od" delku moške konfekcije v veleblagovnici §t. 33 —24. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 MEHIŠKI ZAPISI (12) FIŠE: JOŽE VOLFAND Med vsem, kar ponuja in z vso razkošnostjo vabi k razi- gkovanju preteklosti, sem se v Antropološkem" muzeju naj- večkrat zaustavil ob izvrstnih i«konstrukcijah, upodobitvah jn maketah prikazov dmižbe- nega življenja starih ljudstev. Kultura Mayev. še danes, pra- vijo, živi na nekdanjih prvih naselitvenih prostorih okrog dva milijona pripadnikov te- ga indijanskega plemena. Po- Idasično obdobje življenja Mayev se je končalo s pro- padom teokratskih kultur. Namesto božanstev so adaj o vsem odločali posvetni vla- darji. Toda pot do nove po- dobe družbenih odnosov na Yucatanu, ki ga žal nismo videh, je trajalo več kot de- set tiscč let. Toliko, menijo, je stara kultura Mayev. V Antropološkem muzeju je ori ginahio prikazana grobnica državnih poglavarjev plemena Mayev. Mayi so ljubili raz- košnost, prostornost, dragoce- nost. Stare grobnice so moj- strsko poslikali z modernimi, nerazumljivima scenami, ob- razi, detajli. Z vladarjevim truplom se je končalo življe- n,je še šestim mladim pod- ložnikom. Med grobnimi pri- datki je nasploh mnogo izred- no lepo oblikovanih štukatm-- nih glav mladih ljudi, kera- mičnih izdelkov, skulptur bo- gov in drugih predmetov. Ma- yi so bih čudoviti, neprekos- Ijivi mojstri rokodelstva. No, umetnik se ni mogel svobod- no izražati in obhkovanje po- gla\'arjeve podobe naj bi bilo namenjeno krepitvi moči nje- gove družbene pozicije v ple- menu. Figure božanstev Maya so neverjetno zanimive. Bog Ki- pe, pvogost motiv v vsej sred- nji Ameriki, iz gline, simboli- čno prikazuje povezanost ljud- stva z rastlinstvom, z vegeta- cijo. Častili so ga, kot boga koruze in še mnoge druge, ker so v njih videh uteleše- ne narajvne sile. Sile, ki so jim bile enkrat naklonjene, drugič ne. Bogove so si zami- šljali kot ženske ali moške, njihove moči pa so se bali. V muzeju sem ostrmel ob ne- katerih umetninah: 13 kač je ime božanstvu, spet gUna, od katerega je odvisno vse polje- delstvo; kadilnica z upodobit- vijo sončnega boga; keramič- na posoda, biser domiselnega obhkoa^anja, ima vrisan sim- bol vode, najbrž so jo upora- bljali v ritualne, obredne na- mene. Izjeanne, nenavadne, mojstrske, človeško tople pa so glave iz gline, zada, apnen- ca ... Plastika popoLnoisti, bi relcel kritik. Antropološki muzej v Ciu- dad Mexicu je kakor nikoli do konca prebrana knjiga. Umetmk, umetnostni zgodo- vinar, arheolog, etnograf, soci- olog in še marsikdo bi rabil leta in leta, da bi prodrl le do površja skrivnosti razstav- ljenih eksponatov, figur, kera- mičnih tn drugih izdelkov .. Že azteški koledar, velikanska kroglasta, kamnita in reMefno obdelana zamisel preštevanja tn določanja časa, prepričlji- vo oznajnja visokost duha in dela indijanskih kultur. Naj- pK>membnejši zakladi sveta so prav zares zbrani v Antropo- loškem muzeju. Vrednosti za razstavljeno kulturno bogast- vo ni... Ni bil v Mehiki, kdor ni do- živel Antropološkega muzeja. * Skočiti bi moral še v Cuer- navaco. Pa v Taxco. V tej meki srebra se najbolje znaj- dejo ameriški turisti. Pred nekaj več kot dvesto leti so rudniki v Taxcu, pod" vod- stvom Jose de la Borda, daja- h največ srebra. Zato ni čud- no, kakšne različne, verjetne in neverjetne zgodbe, skriva gričevnata in hribovita oko- lica Taxca. Mesto je zgrajeno v hrib, pravzaprav čez vse griče, oziroma na vse strani, kjer so nekdaj kopali srebro. Danes se Taxco uvršča med tri, štiri največje turistične atrakcije. Pravijo, da ima eno slabo stran. Preveč je popula- ren. Toda sprehod po tlakov- cih Texaca, med majhnimi, li- čnimi prodajalnami srebra, sredi množice turistov z vseh koncev sveta, med spušča- njem živobarvnih raket sredi belega dne in navzlic 35 vro- čim stopinjam — to je dogo- dek za spomin. Ali, na primer, Cuamevaca. Mestece, vredno pisateljskega peresa in romantičnega razpo- loženja. Obiskah smo ga prav na dan tradiciionalne festival- ske prireditve, na praznik cvetja. Toliko rož, toliko oku- sno napravljenih cvetličnih gredic, brez števila lončnic in tal«) poceni cvetlic še ni- sem svoj živ dan videl. Lonč- nice so na primer prodajah po en pesos ali dva, to je približno toliko kot za en naš dinar. V Cuamevaci smo spoznali nenavadne običaje mehiških fantov in še bolj ne- navadne odzive mehiških de- klet na nagajivost razposaje- nih mladeniških besed. Za mehiškega dekleta velja, da je toliko bolj ponosno, vzra- doščeno in žensko nesrame- žljivo, kolikor več fantovskih zbadljivk, pripomb in klicev ali zvinov sliši na ulici. Ka- ko drugače je to pri nas. Morda. Odpotovali smo tudi v To- luco. To je glavno mesto dr- žave Mehika. Se danes ne vem, kaj nas je gnalo v to najvišje mesto v združenih državah Mehike, saj leži sko- raj 3000 m visoko. Res da ima nekaj zgodovinskih zna- menitosti, posebnosti, v bliži- ni tudi vulkan, privlačno ar- heološko cono in še kaj. Ven dar je mesto najbolj znano po posebnih »trgovskih dneh«. Marketi v tem mestu so res- nično odlično založeni. Toda vsem nam, to je Mileni, Ste- vu in meni, je najbolj prije- la čudovita vožnja po prostra- nih mehiških planjavah, do- bro speljanih cestah, z ob- cestno sejmarsko ponudbo revnih Indijancev, z grupami Indijancev na konjih po zele- nih livadah in z nenapvadniml običaji neprijaznosti, ne, mor- da sramežljivosti ali zakriva- nja revščine, ki se nikjer ni mogla skriti in prikriti. • Za mansikaterega turista po- meni srečanje z Mehiko tu/M srečanje s povsem drugačno prehrano in pijačo. Evropejci nismo navajeni na mehiško kuhinjo, ki je prava mešanica mdijanske, španske in franco- ske hrane. Vse bolj pa posta- ja ameriška. Toda turist, ki hoče okusiti nenavadnosti ne- znane dežele, ne sme odkloni- ti tortilje. Mi poznamo samo eno vrsto tortilje, tega nena- vadnega mehiškega kruha. To- da Mehičani poznajo tudi to- topo, chalupa aH quesadiilla, taco, enchilada tn še vrsto drugih. Med pijačami moram omeniti predvsem mehiške li- kerje, čeprav so tudi vina z&- lo dobra. Vsak turist odnese iz Mehike vsaj dve steklenici: v eni je tequila, v drugi pa kavni liker kahlua. Vode, te pa niikar. V vseh hotelih je najbolje zahtevati mmeralno vodo, saj navadna voda ni či- sta in je marsikdo to ne ne- previdnost že drago plačal. Mehike se ne na spoznati niti začutiti v štirinajstih dneh. V popotni beležki os- tanejo zapisani zanimivi vtisi, srečanja, pogovori, razmišlja- nja, posebnosti. A nekaj je, kar zmeraj ostane. To se ne da niti povedati niti zapisati, najsi bodo izkušnje še tako čudovite ali še tako grenke. Mehika ni čmo-bela. Morda zato v sebi več skri\'a in več daje. Zato bi rad danes rekel — morda še kdaj nasvidenje, Mehika. IZ ZGODOVINE NOV V CELJU (5) HIŠA V ZADOBROVI PIŠE: FRANJO FIJAVži Nekatera dejstva kažejo, da se je sekretar PK KPS za seveiTio Slovenijo, Sergej Kraigher-Andrej, namenil de- loTOti iz večjega krajevnega centra. Proti pomladi 1942. se je približal na nekaj ki- lometrov samemu -središču Celja. V prejšnjem letu, v decembru, ko je še bil in- štruktor PK in vodil organi- ^'ijo osvobodilnega gibanja v Revirjih, se je precej ča- sa zadrževal pri zanesljivih podpornikih gibanja v Rečici pri Laškem in tudi v bliž- njih tamkajšnjih zaselkih, kjer je bil že v maju 1941 ustanovljen Pokrajinski od- bor OF za Štajersko. Sergej Kraigher se je še EK)novno zadrževal na tem področju v prvih mesecih 1942, ko si je Urejal sestanke z okrožnimi sekretarji. V začetku januar- ja 1941, ko je prišel iz Ljub Ijane že kot sekretar PK, za- sledimo Sergeja Kraigherja skupno s članom komiteja Tonetom žnidaričem-štefanom Jn kurirko Cvetko Praprot- nik-Stefko v Mislinju. Odtod ga je pot vodila preko Celja v Maribor, kjer se sestane z Drčarjem, sekretarjem OK Maribor, nakar se spet vrne se nahaja nekaj časa v zaselkih nad Revirji, v okoli- ci Kolovrata in Trojan. Do Sekretarja PK so prihajali na poročanje okrožni sekretarji, ^eli so posvetovanje za po- spešitev političnega delovanja Po okrožjih, o skrbi za bor- štajerskega bataljona, ki ^ bili na prezimovanju v 'V^jih od Sp. Savinjske do- in preko Gk>re Oljke, od Mrzlice do planin nad Mo- zirjem. Na enem od teh se- *^kov je proti koncu ja- nuarja prišlo tudi do zame- njave položajev, ko prevza- me dolžnost sekretarja KP za Savinjsko dolino prejšnji komandir Savinjske čete Jo- že Letonja-Golob, pozneje partizansko Kmet, dočim je prevzel Albin Vipotnik-Strgar odgovornost za delovanje v Zg. Savinjski dolini. In zopet se je moral se- kretar PK pognati z neiz- merno energijo po novih po- teh, vselej sicer v več ali manj že poznan kraj, delo- ma po predpripravah za se- stanke potom okrožnih akti- vistov, a kljub temu vselej v veliko negoto\X)st in nevar- nost. Sergej Kraigher in Cvetka Praprotnik, sta bila poslana na Štajersko (takrat je bila še študentka, doma iz Sre- dišča ob Dravi, sedaj prof. dr. ekon. na Ekonomski fa- kulteti v Ljubljani) od vod- stva osvobodilnega gibanja v novembru 1941 z radijskim sprejemnikom tn oddajnikom, da bi postala radiotelegrafi- stka pri PK, postala pa je radi spremenjenih razmer na Stajerskena pomembna ku- rirka in v 1944 letu članica Pokrajinskega odbora OF za Štajersko, se spominjata, da je bilo v aprilu 1942 urejeno za- točišče za člane PK v okoli- ci Celja potom članov celj- skega okrožnega komiteja. Preživeli člani partijske ilegale vedo, da je bila tedaj dolžnost Francija Sorčana preskrbeti vse, kar je potreb- no za življenje in varnost članov PK KPS. Sorčanu jih je uspelo nastaniti v Zado- brovi, tedaj šitevilki 83., da- nes štev. 115. pri družini Kri- žan. Za ureditev zatočišča v tej hiši je govorilo več raz- logov. Naselje se nahaja v sredini med Celjem in Voj- nikom na križišču cest, ki vodijo v Arclin, Skofjo vas in Ljubečno. V teh vaseh je bilo dokajšnje število pripad- nikov osvobodilnega gibanja in bi se ilegalci lahko v skrajni siU zatekli tudi k njim. Iz Zadobrove vodi ce- sta preko Ljubečne do To- maža, kjer je bila hiša Do- brotinškovim partizanom in ilegalcem vselej na stežaj od- prta, že v poletju 1941 leta je bila na Dobrotinu javka za ilegalce. Pri njih je pre- danU in se nahranil štajer- ski bataljon na pohodu proti Obsotelju koncem, oktobra. Odtod vodi cesta mimo Dob- ja v Dramlje, kjer so hneli člani PK in borci Celjske če- te zatočišča tn javke pri Je- senekovih (Lojzka in Andrej) v Dob jem, pri Jaikopinovih v Lazah. a najčešče so se zadr- ževali pri Mastnakovih-Ko- pinških na. Podjezu. Za Sorčanovo odločitev o nastanitvi sekretarja Sergeja Kraigherja in njegovih sode- lavcev v Zadobrovi je bilo seveda najbolj odločilno, da je imel že skoraj leto dni dobro povezavo z Antonom Križanom, skladiščnikom v celjski Cinkami. Križan je od svoje krušne matere in sestre dokaj lahko dobil pri- stanek, da se pri njih naseli- jo neki mladi ljudje, njemu sicer nepoznani. Seveda ni ni- ti sam Anton vedel kaj pred- stavljajo ti neznanci za osvo- bodilno gibanje. Sorčan je pripovedoval, da bodo njUiovi začasni gostje izvedli mobili- zacijo mladih fantov v tam kajšnji okolici in jih poslali v partizane. Tako se je nasta- nitev članov PK dokaj lahko iztekla, kajti Antonova mati in sestra sta bili že od p». vih dni in že pred vojno na- strojeni proti Nemcem in nemškutarjem. Družina je bi- la že od nekdaj narodno zt/. vedna. Njihov oče, bivši no- tarski uradnik v Sevnici, jo bil med prvo svetovno vojno kot avstrijski rezervni častnLi radi upiranja nadrejenim io slovanstva obtožen in obsojen pred vojaškim sodi.ščem na leto dni zapora. Ni bU edirri Slovenec, ki je tedaj presta- jal zaporno kazen na Duna- ju tn Lebringu. Po končani vojni so se Križanovi prese- lili v šmarjeto pri Clelju in bili dobro seznanjeni z rovar- jenjem nemčurjev. Križanovi so bili torej družina, na ka- tero se je lahko zaneslo, da I bodo z vso prizadevnostjo in po svojih močeh pomagali ljudem, ki jih je pripeljal Sorčan v hišo. Ludvik Mastnak iz Dramelj, zadnji predvojni predsednik odbora Društva kmečkih fan- tov in deklet za cel.jsko-sa. vinj-sko okrožje, ustreljen 27. 12. 1941 Milada Križan, por. Šmid Zatočišče — sedež PK KPS za Štajersko v aprilu 1942. Foto: F. Fijavž 18. stran NOVI TEDNIK Št. 33 — 24. avgust 197« i^LMNlHSlil KAJ UREJA: JANEZ VEDENIK OTVORITEV BIVAKA NA TRAVNIKU Planinci PD Ljubno konču- jejo z deli pri bivaku na Velikem Tra\'niku. Bivak stoji ob Slovenski planinski poti št. 1 in Koroški mladin- ski planinski transverzali, ne- kako sredi med Smrekovcem in Loko pod Raduho. Ta del poti je bil dolg in brez zave- tišča. Tako bo prišel prav marsikateremu transverzalcu, če ga bo zalotilo neurje ali noč. že sedaj prosijo vse obi- skovalce za pravilen odnos do prostora, ki je dostopen vsem za skromen počitek. Zgornji del je namenjen za bivalciranje, spodnji bo za- prt. S kraja, kjer stoji bivak ali malo pred njim je lep ra- zgled na KOmen, Golte, Meni- no. Veliki Rogatec, Savinjske vršace in Raduho. Otvoritev bo v nedeljo 27. avgusta ob 11. uri. Dostop z Loubnega mimo Primoža, po slemenski poti na Oltarno peč (1179 m), Zelenjak (1223 m), čez Mali Travnik (1532 m) pod Veliki Travnik (1637 m). Hoje je okoli 3. ure. Mo- žen je tudi prevoz po gozd- ni cesti (više Ljubnega) do Robnikove planine, kjer se trenutno pase 18 govedi, ob bivaku pa konji. Od pariki- rišča do bivaka je okoli pol ure hoje. ing. BOŽO JORDAN ŠOŠTANJ: VEC KOT 50 NA PROSLAVO Med šoštanjskimi planinci pa tudi med drugimi je veliko zani- manje za udeležbo na proslavi v počastitev 2i)0-letnice prvega vzpo- na na Triglav, ki bo 27. avgusta v Bohinju. Upravni odbor PD Šoštanj pred- videva, da se bo tega slavja ude- ležilo najmanj petdeset šoštanj- skih planincev. V. KOJC PD ZABUKOVCA ZA KRAJEVNI PRAZNIK V počastitev praznika KS Gri- že se bodo vključili tudi člani pla- ninskega društva Zabukovica. Ta- ko se bodo med drugim udeleži- li tudi otvoritva pomnika na me- stu, od koder je na znameniti Brežiški pohod krenil I. štajerski bataljon. F. J. V teh dneh je v Lokah pod Raduho živahno kot že dolgo ne. Delovne akcije pri izgradnji novega planinskega doma se vrste iz tedna v teden, ne manjjia pa tudi številnih ljubi- teljev planin. Sicer pa za dan slovenskih planincev, ki bo 10. septembra je že vse nared. Foto: EDI MASMEC Andrej Serdoner Savina Vybihal Vanja Lokau MED KOPALCI ZADOVOLJNI SO V PREBOLDU KOPALIŠČE BOLJE UREJENO KOT LANI Pravijo Savinj čani, da se poletno kopanje v rekah, jeze- rih na kopališčih v glavnem konča takrat, ko pričnejo obi-- rat hmelj. Pa smo si rekli v uredništvu, da je prav, če ne- kaj kopalcev na preboldskem, bazenu povprašamo, kako so bili letos zadovoljni s tem ko- pališčem, vodo, urejenostjo.. ANDREJ ŠERDONER: »Do- ma sem iz Ločice pri Polzeli tn letos sem prvič na pre- boldskem bazenu. Žal mi je, da nisem prišel že prej, saj je voda topla, pa tudi čista je, poleg tega pa niti ni tak- šne gneče kot v Šoštanju, ka- mor sem zahajal pred tem. Sicer pa imam tudi bliže sem, v Prebold«. SAVINA VYBIHAL: »Bazen je precej bolje urejen kot je bil lansko leto in sem čisto zadovoljna z vsem. Tudi oko- lica sama je lepša kot marsi- kje drugje. Sicer pa sem do- ma s Polzele in do Prebolda ni daleč.« VANJA LOKAN: »Domačin- ka sem, zato se razume, da mi je tu še najbolj všeč. škoda, da je tako malo vro- čih dni, če k temu dodam še čas, ki je potreben, da se voda ob menja-vi ogreje, po- tem je zares škoda, da kopa- lišče ne ogrevajo.« Tako torej kopalci. Mi smo si ogledali še restavracijo, za katero v upravi nekaj časa niso vedeli, če bo sploh odpr- ta. Predvsem zaradi pomanj- kanja gostinskega kadra. Pro- blem so le nekako rešili in za tiste najbolj potrebne stvari. ki si jih kopalec rad privo- šči, je poskrbljeno. V glav- nem le za to. Ni mogoče pri- čakovati, da bo postrežba ob enem samem človeku aii pa dveh na ne vem kakšni višini Ce že ni hitra, pa velja po- hvaliti vsaj vljudnost natakar- jev. To pa včasih tudi nekaj velja in ob tem zatisnemo eno oko. Besedilo; JANEZ VEDENIK Foto: TONE TAVČAR OČETOVA KRIVDA 32 Odracal je, zunaj pa se je kar dušil, tako ga je silil smeh. Tevž pa je notri razburjeno meril sobo po dolgem in počez. Ne na Staneče, ne na kak dom ni mislil, am- pak samo na. Marto. Vse misli pa so mu onemogle in obstal je pred oknom. Ves bolan od hrepenenja, in se topo zagledal na ulico. Tedajci so se vrata potihoma od- prla. Obrnil se je in cd izn&nadenja zazijal. Pri durih je stalo lepo, zrastno dekle . . . Za božjo voljo, bila je . . . res, Marta! Nekoliko je bila bleda, shujšala pa ni med- tem prav nič. Lepa je bila ko nekdaj . . . Nekaj časa ga je gledala, potem pa rekla s svojim zvonkim glasom: »Oprostite, zmotila sem se.« »Marta!« je vzkliknil. »Kam pa hočeš? Koga iščeš?« Tedaj jo je streslo, ustnice so ji zatrepetale in za- sula je v jok. Prvič jo je videl jokajočo. Stopil je k nji, jo prijel za roko in dejal mehko: »Kaj ti je„ Marta? Zakaj se jočeš?« »Tevž, Tevž!« je ihtela, »še spoznala te nisem.« »Zato se ti ni treba jokati. Tiho bodi! Glej, saj sem jaz!« »Tevž — gotovo si hud name, kaj?« »Prav čisto nič! Zakaj pa? Ti, ti bi pač mogla biti huda name . . Povej, povej, kako pa, da si sem prišla!« »Saj si me klical.« »Jaz?« »Da — ali ni res?« je zajecljala. »Mojster Močilnik mi je pravil, da si mu pisal, da moraš z'menoj govoriti. Zato sem danes sem k frančiškanom priromala . . . Men- da se mi ni nalagal?« ZfOpet jo je posilil jok. »O, ta norčavež!« je vzkliknil Tevž. »Kdo bi si bil mislil, da bo tako zanko spletel! Zdaj pa se nikar ne joči pe^„, MdirtgJ _ Vse Je prav in od srca se veselim, da se moram s teboj zmeniti. Na x>sem svetu mi ni nihče tako ljub kakor ti — in danes se morava zmeniti.« Z belim robčkom si je obrisala solze in ga pogledala svetlo in goreče ter dejala z napol otožnim, napol bla- žečim smehljajem: »Tevž, zdaj si zopet dober kaJcor nekdaj . . . pred ono nesrečo. Ampak v obraz si drugačen.« »Tako?« Tako?« Mi je že mojster rekel, da sem br- kat. Ce pa ti hočeš, se bom še danes obrU.« »Ne, ne,« je branila; »lepo se ti poda. Nikoli mi nisi bU tako všeč kakor danes.« »Ti pa tudi še nikoli nisi bila tako lepa,« se ji je la- skal. »Da se tako po naše domače Tiosiš, to mi je zelo po godu.« »V Podkraju sem se udomačila in po podkrajsko do- mače se nosim,« je dejala in se z rahlo gizdavostjo ozrla po svoji čedni kmečki obleki. Res, kar veselje je bilo gledati lepo dekle v preprosti kmečki obleki — vse drugače, kakor tista vaška dekleta, ki se po mestno šemijo. Tevž si kar ni mogel napasti oči. »Marta, pozabi vse, kar je bilo nerodnega, in daj mi zopet besedo in srce — in bodiva si dobra!« »Rada,« je dejala prisrčno; »moje srce je bilo zme- rom tvoje, tudi v najhujših časih.« »Moje pa tvoje . . . Zdaj naju pa nič ne sme več lo- čiti. — Marta, ali ti je prav, če bom skrbel, da se čim preje vzameva?« »Meni je po volji. Saj na vsem svetu nimam nikogar, ki bi mi bil bližji od tebe.« »Tedaj greva na Staneče. Veš, mojster Krištof mi je ponudil Staneče v najem. Ti o tem še ničesar ne veš.« »Pač, pravil mi je, da ti bo Staneče ponudil. Le poj- di, le — pomagala ti bom. O, kako se veselim!« »Brez tebe ne bi bil; zdaj pa me silno veseli . . .Bo- gastva ti ne morem, nuditi. Nekaj pa ti obljubim. Delal bom in garal bom, da ti bom lepo postlal. Da, dobro ti mora biti pri meni.« »Ne, tako ne! Delala bova oba. Ne vem si lepšega kakor zate delati.« »To bova vse še videla . . . Zdaj pa še nekaj! Cisto na prazno gnezdo se ne moreva vzeti — moja bogatija pa bo le za največjo silo, toliko, da si kupiva najpotreb- nejšo opravo.« »Tevž po očetu sem dobila osemnajst tisoč dinarjev. To veselje boš meni pustil, da bom najin dom uredila. Ženske se na to bolj spoznamo kakor moški. V štirih, petih tednih bo vse v redu.« »Ali Marta, to je tvoj denar! . . . Škoda je zanj.« »Kar je moje, je tvoje, in kar je tvoje, je moje. Zdaj se ne bova ločila. Ne le dinarje, mnogo, mnogo več si bova dala.« »Marta! Moja dobra Marta!« Tedaj so se odprle duri in izza teh je prikukal moj- ster Krištof .s svojo cvetočo glavo in smeje se je vprašal: »Ali sta se nakregala? Ali smem priti?« Ko je videl njuna obraza, ki sta od sreče sijala, je vstopil, prijel Tevža za rokav in rekel: -A »No, Tevž, ali pojdeš na Staneče?« * »Da, in Marta tudi!« je odvrnil Tevž veselo; »glej jo, mojo gospodinjo! Se preden nastopim, se bova vzela.t Zdaj je iz krojača bruhnilo, da se ni mogel držati: »Hehehehehehehehehehehehe! Torej sem prav izraču- nal! Dadadada, gore in doline s znajdejo, ljudje pa ne. Ljudi je treba za glavo prijeti in treskati z njimi, da jim zvezde posvetijo.« »Da ste pa vi, stric Jurij, tako vseh muh polni, te- ga bi si pa nikoli ne bil mislil,« je rekel Tevž dobre volje. »Hehehe, malokdo spozna, da so krojači največji umetniki na zemlji. Takle pravi krojač ti vse zakrpa in polika: hlače, jopiče in — srca, hehehe! . . . Ali si zado- voljen z menoj?« »Da zadovoljen, še kako! Ne morem se vam zahvaliti, stric — ljubi stric! Zdaj šele vem, kako ste dobri. Opro- stite mi, ker sem bil večkrat zarobljen!« »Kaj ti bom odpuščal! Mladost je norost. Saj sem bil v mladih letih sam tudi tak. Krivico smo ti pa vsi delali. No, kaj moremo, hehehe!« Odprl je vrata in zavpit na hodnik: »He, kramar! . . . Ali naj stradamo in žejo trpimo, ko nam iz kuhinje take dišave vstajajo?« Ko je priteklo dekle, je naročil bogato kosilo in naj- boljšega vina. Danes je bil zidane volje. Medtem ko sO jedli in pili, je zbijal norce in jih tresel iz rokava, dd onadva sploh do besede nista prišla. Sicer pa se jima itak ni ljubilo govoriti; cesto pa sta se drug drugemu vsa srečna nasmehljala. Sedem tednov pozneje, v ponedeljek so se trije pai^ oženili, dva para v domači fari, Tevž in Marta pa v M(f riboru v frančiškanski cerkvi. Poročal ju je nekdanji pod- krajski kaplan, ki je bil zdaj župnik, nekdanji in sedanji zopeini prijatelj Tevžev. Na obedu so se vsi trije pari zbrali v Mariboru razen ženinov in nevest so bili le gospod župnik, mojster Krištof in mlajši Zvonikov si* ftt. 33 — 24. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 pjogometaši Smartnega se lelos pridno pripravljajo na novo nogometno sezono. Stojijo od leve proti desni trener Bencik, A. Podgoršek, P. Podgoršek, Kranjc, A. Omladič, Vreš, Meh In Kralj ter drugi trene i Goričnik. Cepijo Lukanc, I. Podgoršek, 2alig, G. Omladič, Golob, Goršek, Kodre In Završnik. T. Tavčar NOGOMET KLADIVAR BOLJŠI ALI JE ŠMARTNO V KRIZI? Nogometaši Kladivarja in Smartnega se pridno in resno pmipravljajo za novo sezono, ki se bo pričela 3. septembra. Selekcija Kladivarja vadi že od prvih dni avgusta. Trener je Vlado Glinšek, ki je uspel abrati mlade in nadarjene ig- ralce celjskih ekip in mla- ddnskega moštva. Zaupal je mladim in iM-vi rezultati so že tu. V šmartnem pa je trener IKmovno Feri Bencink, čerav- no je bilo govora, da bo ko- nec letošnje spomladanske se- zone preptistil moštvo druge- mu trenerju. Toda do spre- membe ni prišlo. In v teh pripravljalnih dneh 90 nogometaši obeh selekcij odigrali dve prijateljski tek- mi. V šmartnem so Celjani presenetili domačine tn zma- gali 3:2. Le dva. dni pozneje I>a so bUi celjski igralci bolj- ši še v Celju in zmagah 3:1. Rezultata nista niti toliko va- žna kot dejstvo, da so mladi igralci obeh moštev prikazali dopadljiv in lep nogomet, ki daje upanje, da bomo verjetno že letos videli na Glaziji bolj- ši nogomet kot prejšnja leta. Celjsko moštvo: Kasesfcnik, Mijatovič, Plevel, Juračič, Šar- lah, Skrbinek, Budiša, Saviš, Kneževič, Zukič, Videnšek, Mačko in Jošt lahko ob osta- lih mladih igralcih in dovolj nabili kondiciji uspejo osvo- jiti v prvem delu pn^enstva mesto med najboljšo četver- ko v vzhodni republiški ligi, skupaj z ijogometaši šmaitne- ga, kar bi prineslo spomladi v super finalu zanimive borbe za končni naslov prvaka. Vse pa je odvisno od res- nosti fantov samih! J. KUZMA I LSKIH NOGOMETAŠEV Na rednem letnem občnem zboru so žalski nogo- metaši povedali, da s sedanjim sistemom tekmovanja niso zadovoljni, kot z njim niso zadovoljna tudi ostala društva oz. sekcije v žalski občini in Savinjski dolini. Pri sedanjem tekmovanju je bilo vse preveč neresnosti, saj določene ekipe sploh niso prihajale na srečanja, srečanj se tudi niso udeleževali delegirani sodniki itd. Žalski nogometaši so se odločili, da bodo pripravili nov sestanek in se dogovorili za boljše delo v prihod- nie. JOŽE GROBELNIK ATLETIKA ODLIČNA STANKA V PRAGO SAMO ROK KOPITAR v prej.šnji številki Novega tednika smo pisali o zadnjih Balkanskih atletskih igrah, ki so bile v Solunu ter o mož- nosti potovanja celjskih atle- tov na bližnje evropsko pr- venstvo v Prago. Takrat smo omenih, da imajo trije Celja- ni realne možnosti pK>tovanja na to letošnjo največjo atlet- sko prireditev na starem kon- tinentu. Po zadnjih informaci- jah pa bo potoval samo Rok Kopitar, ki bo nastopil v šta- feti 4 x 400 m in teku na 400 m ovire. Tako sta »odpadla« maratonec Numan Ukič (ver- jeto zaradi solunskih težav med tekom, v katerem je os- vojil srebrno medaljo!) in skakalka v višino Stanka Prezelj-Lovše, ki je bila v Solunu tretja z novim repu- bliškim rekordom, pri tem pa je še premagala potnico za Prago Snežano Hrepevnik, ki je tam preskočila samo 180 cm, letos pa ima najboljši re- zultat 185 cm. In prav ta re- zultat je samo nekaj dni po Balkanskih igrah dosegla tu- di Stanka in sicer na repu- bliškem članskem prvenstvu v Novi Gorici! Kaj to pome- ni? Nič drugega kot to, da je Stanka trenutno v odlični for- mi in da ima, oziroma bi ime- la ob nastopu v Pragi vsaj takšne možnosti, kot Hrepev- nikova. Vprašanje je, če se bo zdaj dalo še kaj spreme- niti in da bodo Stanko le uvrstili med potnike. Brez kančka domačnosti lahko re- čemo, da bi si to zaslužila. Zaslužila zaradi forme in pri- zadevnosti, če že ne zaradi re- zultata. Sicer pa so celjsld atleti in atletinje osvojili v Novi Gorici naslednje naslove re- publiških prvakov: Lisec je bil najiboljši v tekih na 1500 in 5000 m. Kopitar na 400 m (na 400 m o^'ire ni nasto- pil!!!). Krofi na 800 m, Kolar v hoji na 20 km, Kastelčeva v disku, Mijač v metu di- ska, Pristovnik v kladivu. Čop v višini (naskakoval nov republiški rekord 216 cm) in Rener v skoku ob poilici. Celjski atleti so osvojili tudi več drugih in tretjih mest. Bera ni najboljša! TONE VR.ABL REGIJSKA TEKSTILIADA Komisija za šport in rekreacijo v Tekstilni tovarni Prebold je pri- pravila športno tekmovanje teks- tilcev celjske regije. Nastopilo je več kot 150 športnikov iz osmih organizacij združenega dela, ki so se pomerili v streljanju z zračno puško, kegljanju in odbojki. Vrst- ni red v odbojki: 1. Tovarna no- gavic Polzela, 2. Elkroj Mozirje, 3. Tekstilna tovarna Prebold;, streljanje z zračno pu.ško — moški ekipno: 1. Toper Celje 636, 2. TT Prebold 633, 3. Metka 604; žen- ske: 1. Metka 455, 2. TN Polzela 328, 3. Elkroj 203; kegljanje mo- ški — 6 x 100: 1. Toper 2310, 2. TT Prebold 2882, 3. TN Polzela 3234; ženske — 4 x 100: 1. TT Prebold 1321, 2. Toper 2282, 3. Tkanina 1191. T. TAVCA«. Rokometašice žalske selekcije na treningu. STRELJANJE GNEČA NA VRHU Celjski strelci so se udeleži- E tradicionalnega turrtirja »Bratstvo — Enotnost« v Do- boju. Tekmovali so z maloka- librsko puško serijske izdela- ve v trostavu od 600 možnih krogov. Nastopilo je 10 ekip Srbije, Hrvatske, Slovenije in BiH. Konkurenca je bila Zelo huda, ker so lahko na-, stopili tudi tisti tekmovalci, ki tekmuje.io v mednarodnih 4iKcipliinah, tako da so se na ^ekmovanju pojavili tudi trije člani jugoslovanske reprezen- ^ce, med njimi tudi Hrvoje ^buzin, ki je pred tremi leti Postal evropski prvak med •iiladinci in je na tej tekmi ''^agal s 514 krogi. Celjani so ^a&topili v postavi: Alenka Ja- ?er. Tone Pihlar, Emn Ser- ^_(na aliilfii). in Tone Jager. Ekipa je bila oslabljena, ker ni bilo Jožeta Jerama, ki se še ni vrnil z dopusta. Kljub temu, da niso bili v najmoč- nejši postavi, so nas Celjani dostojno zastopali in osvojili tretje mesto s 3 krogi zao- stanka za zmagovalci iz Ze- nice. Od Celjanov je bil naju.speš- nejši Tone Jager, ki se je s 504 krogi uvrstil na 5. mesto. Enak rezultat je dosegel tudi Ervin Seršen. Pono-vno je odli- čen rezultat dosegla Alenka Jager (letošnja mladinska pr- vakinja Jugoslavije). Nekohko pa je zatajil Tone Pihlar, od katerega smo pričakovali več kot 481 krogov, kar je bilo usodno, da C!eljani niso zma- gali tudi letos. T. J. VELENJCANI IZGUBILI Začelo se je tekmovanje v II. ziveznii nogometni ligi, kjer drugo leto zapored nastopa tudi ekipa velenjskega Rudar- ja, ki je v uvodni tekmi iz- gubila v Novem Sadu z 2:1. Tudi v naslednjem kolu bo- do Velenjčani gostovali in si- cer v Ljubljani proti novin- cu v ligi, Mercatorju. JOŽE KUZMA 4S2 PLAVALCEV Na drugi trim plavalni ak- caji v CJelju je sodelovalo 492 plavalcev, med njimi kar šest- najst družin (najšteviiLnejša je bila petčlanska družina Jo- vanovič). V obeh akcijah juli- ja in avgusta je tako sodelo- valo 1432 plavalcev. KAREL JUG PRVENSTVO VRTNICE V »WINDSURFINGU« Gostje bistroja VRTNICA so se še enkrat izkazala, saj bodo v soboto organizirali za- nimivo regato v »windsurfin- gu« ali jadranju z desko. Pri- čakujejo, da bo na tem zani- mivem tekmovanju na šmar- tinskem jezeru nastopilo oko- li 20 jadralcev, ki se bodo pomerili med seboj v dveh etapah. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri. F. PUNGERCIC ROKOMET PRIPRAVE NA NOVO SEZONO Rokometaši Minerve iz Griž so s pripravami za novo sezo- no pričeli že v drugi polo\'ici julija. Po začetnih kondicij- skih pripravah doma so sedaj na pripravah na Pungartu. Treninge trikrat tedensko vo- dita domačina Niko Prašni- kar in Dušan Hlačan. V pri- pravljalnem obdobju so odi- grali tvidi prijateljsko tekmo s Fužinarjem iz Raven ter zma- gali 33:20. Do pričetka tekmo- vanja imajo v programu še tri prijateljske tekme. Ekipa se bistveno ne bo spremenila. Iz JLA se je vrnil Boris Virant, v priprave pa so vključili tu- di nekaj mladincev. Drugi republiški ligaš iz žalske občine, ki bo letos pr- vič nastopil, so rokometašice selekcije žalske občine pod imenom »Savinjka«. Tudi de- kleta se skrbno pripravljajo na tekmovanje, ki se bo pri- čelo 3. septembra. Treninge imajo trenutno dvakrat teden- sko, je povedal tehnični vod- ja Ljubo Korber. Trenutno vadi sedemnajst deklet, veli- ka oki-epitev za to novo ekipo pa je nedvomno tudi igralka Smartnega Urankarjeva, ki bo sedaj nastopila za žalsko se- lekcijo. Treninge vodita Gre- gor čulk in Bojan Novak. Odigrale so že prvo prijatelj- sko srečanje v Sevnici ter iz- gubile z 22:30. T. TAVČAR V SEVNICI DRUGI ZDAJ PRIPRAVE NA KOPI NA POHORJU Le pet treningov so imeli celjski rokometaši, ko so že nastopili na tradicionalnem 7. Lovrekovem memorialu v Sevnici. Brez obeh vratarjev Zorka in Tomiča, ki še ni po- FK)lnoma okreval po prometni nesreči ter brez Ščurka in Mrovljeta je močno pomlaje- na ekipa Aera Celje osvojila drugo mesto. V odločilnem srečanju so Celjani izgubili proti Kolin- ski-Slov-anju 17:20 (7:8). Pre- magali pa so Sevnico 21:14 tn Pik Apatin 24:16. Med strelci sta bila Ander- luh s 17 in Vilkoje s 15 zadet- ki drugi oz. tretji najboljši strelec. S svojo igro pa so v Sevni- ci opozorili mladi igralci, no- vinca Petemel in Novšak ter Ivezič, Praznik, Božič tn os- tali. Na skupne >yvišinske »pri- prave so te dni odšli vsi kan- diidaiti za celjsko ekipo Aera. Na Kopi bodo vadili deset dni. V prihodnji sezoni bo celjsko moštvo sestavljeno iz naslednjih' igralcev: Vratarji: Zorko, Tomič, Zu- pane tn Pušnik. Zunanji igralci: Edo Trbovc, Vukoje, Anderluh, Petemel, Guček, Toplak, Novšak in Bo- žič. Krožni iRTalcl: Ščurek, M^rv vlje in Seško ter krila: Praz- nik, Ivecaič, Razgor in Bajuk. J. KUZMA 20. stran — NOVI TEDNIK St. 33 — 24. avgust 197|| PRVI SEJEM PLEMENITIH KOVIN V DVORANI GOLOVEC IN DVANAJSTA MEDNARODNA ZLATARSKA RAZSTAVA V LAPIDARtJU POKRAJINSKEGA MUZEJA OD 8. DO 13. SEPTEMBRA Celje stopa v svoje tradi- cionalno jesensko sejemsko obdobje. Pa ne po starih poteh, z običajnimi navada- mi. Letos je dosti novega, popolnejšega in kar je naj- važnejše — zanimivejšega za ljudi. že za uvod v sejemsko je- sen veliko presenečenje. To je tudi napoved, da bo ko- nec tak. Prav tako lep, za- nimiv in privlačen. To bo prvi sejem plemenitih kovin tn dvanajsta mednarodna zlatarska razstava. Na videz ločeni prireditvi, tudi zaradi lokacije, sicer pa razstava in sejem, ki se dopolnjujeta, ki v bistvu tvorita neločljivo celoto. Vtem ko bo dvanajsta med- narodna zlatarska razstava v Lapidarju pokrajinskega mu- zeja in v organizaciji kolek, tiva celjskih Zlatarn, bo pr- vi sejem plemenitih kovin v dvorani Golovec in pod okriljem kolektiva Zavoda športno rekreacijskega cen- tra Golovec. In kdaj? Obe prireditvi v času od 8. do 13. septembra. Letos! Sejem plemenitih kovšn Nič takega, da bi ne bilo privlačnega za slehernega ob- čana in delovnega človeka. Nič takega, da bi dišalo po zaprtosti, ozki strokovnosti. Nasprotno — več kot zanimi- vo za vsakega človeka, saj gre v bistvu za vso cisto de- javnost, ki je vezana na zla tarstvo. Ta pa ima v Celju bogato tradicijo. Ime, ugled in -še kaj. Tudj prodaja nakita Tu, v hali Golovec, bo na prvem sejmu plemnitih ko- vin okoli petdeset domačih in tujih razstavi j alce v ter drugih udeležencev velike go- spodarske prireditve razstav. Ijalo zlati nakit za vsakdanjo uporabo. Torej, tisti, ki je privlačen, ki je dostopen za sleherni žep. Na okoli 1 600 k v. m. pokri- tega prostora bodo kot paša za oči tudi številne ure, orod- je, stroji za obdelavo pleme- nitih kovin, embalaža in še in še. To pa ne bo samo razstava zlatega nakita, marveč bo vse to moč tudi kupiti. V dvorani Golovec. To si kaže zapomniti in se na ta na- kup tudi pripraviti! Na vsak način ugodnost, saj bo tudi izbira takšna, da bo lahko zadovoljila sleherno željo. Prodaja tudi sicer Zanimivost sejma plemeni- tih kovin pa bo še v nečem. Prav tako mikavnem, privlač- nem. To bo petnajst bouti- quov, torej prav toliko pro- dajnih mest izbranega blaga, da ne zapišemo unikatov. Izbira bo zelo široka, pe- stra ... Pravzaprav za vsake- ga. Ne bo omejena samo na nakit. Samo ljubljanski ko- lektiv Intertrade bo v svo- jem boutiqu prodajal kitaj- sko, indijsko in egipčansko blago. Priložnost, da malo takih. Kdo bo razstavljal? že vnaprej, ne da bi po- stavljali vrstnega reda in pi- sali imena razstavljalcev in drugih udeležencev po abece- dnem redu — same ugledne in priznane firme. Doma in na tujem. IKOM Zagreb. Zlatarna Kruševo, Rubin Za- greb, Aurometal Subotica, Fi- ligran Prizren, Juvela Beo- grad ter celjska kolektiva Aurea in Zlatarne. Med tujimi udeleženci bo- do: Ingersol, Schmalz in Hiihn iz Zvezne republike Nemčije, ogussa Avstrija, Ro- amer in Ornega iz Švice, prav tako Rodania itd. Na sejmu bodo tudi izdelki Wertheima. Imena domačih in tujih razstavljalcev so torej naj- bolje jamstvo za uspeh pri- reditve! Turistična razstava Poseben prostor bo name- njen turistični razstavi sever- ne Slovenije. Tudi tokrat gre za odločitev po skupni pred- stavitvi tega slovenskega tu- rističnega območja in zato po predstavitvi kompletne turistične ponudbe za ta pre- del naše zemlje. To razstavo bodo zatem postavili tudi v Zagrebu, No- vem Sadu, Gradcu in še kje. Vse o Sarajevu 1984 Ali z drugimi besedami — vse o zimskih olimpijskih igrah 1984. leta v Sarajevu. Da, to največjo športno prire- ditev doslej v naši državi bo- do predstavili tudi na sejmu plemenitih kovin v Celju. Tu- di to je posebnost, ki jo je treba videti. Modne revije Sejem plemenitih kovin in dvanajsto mednarodno zla- tarsko razstavo bodo ves čas spremljale tudi druge prire- ditve. Pomembne bodo mo- dne revije. Vsak dan v dvo- rani Golovec. To bodo revije oblačil, obutve, ur in na- kita. To bodo revije ne samo za nežni spol, marveč tudi za moške. Gobja restavracija v času sejma plemenitih kovin bo v dvorani Golovec odprta tudi gobja restavra- cija. Ime pove dovolj. Tu bo- do pripravljali in prodajali samo jedi, pripravljene iz gob. In vina? Samo tista, ki bo- do na tradicionalnem vin- skem sejmu v Ljubljani do- bila odličje kvalitete, ki bo- do torej nagrajena. Svet lepote Dvanajsta mednarodna raz- stava v Lapidariju Pokrajin, skega muzeja bo odprla vrata v svet lepote, umetni- ških oblikovanj, v svet ob- čudovanja . .. To bo razstava designa, raz- stava ncvih dosežkov, novih oblik, novih izdelkov ob upo- rabi novih materialov, novih orodij, strojev in naprav. To je seveda tudi priložnost za uveljavitev novih idej. Zato bo to tudi razstava vrhunskih dosežkov v zlatar- ski dejavnosti. Znani oblikovalci Poleg številnih domačih oblikovalcev in izdelovalcev zlatega nakita, predvsem iz kolektiva celjskih Zlatarn, se bodo s svojimi izdelki pred- stavili še mnogi tuji. Okoli dvajset jih bo. Med njimi tu- di iz Belgije, Poljske, Zvez- ne republike Nemčije itd. Svojo udeležbo na tej razsta vi je že pred časom napove- dal GUnther Krauss, ki je lani sprejel svetovno nagra- do v oblikovanju zlatega na- kita. Torej, kvaliteta v vsa- kem pogledu. In velike mož- nosti za uživanje ob lepem, enkratnem . . . Ob mednarodni zlatarski razstavi bo tudi letos več drugih prireditev, srečanj, razgovorov in podobno. Zno- va bo na sporedu zlati ral- ly, spet se bodo sestali člani zlatarske grupacije pri zvez- ni Gospodarski zbornici. Prav tako je v programu seminar o poznavanju dragih kam- nov itd. In ocenjevanje? Zaradi vsebine in namena dvanajste mednarodne zla- tarske razstave in razstave izdelkov preostalega proizvo- dnega programa Zlatarn in drugih izdelovalcev zlatega nakita, bo tudi ocenjevanje ločeno, deljeno. Tako bodo z^ase oziroma lo- čeno ocenjevali tako imeno- vani uporaben nakit, torej tisti za vsak dan, za vsako priložnost in spet ločeno an designe, torej umetniški n» kit in druge umetniške izdel ke, ki so lahko tudi neupo- rabni, oziroma takšni, ki jii ni mogoče nositi. Znaki ne bodo manjkali Razumljivo je, da zlasti n> sejmu plemenitih kovin iM bodo manjkali znaki, plakete, medalje, pokali in podobno, kar danes privlači številn« ljudi, tudi zbiralce, .še zlasti znakov. Tudi tega bo dovolj In konec Takšna je torej prva in formacija o sejmu plemenitil kovin v dvorani Golovec ii dvanajsti mednarodni zlatar ski razstavi v I^apidarijii Po krajinskega muzeja v Celju Informacija, ki navzlic vse mu pove dovolj, skoraj vse Morda še to, da bosta z« obiskovalce oba razstavna ii prodajna prostora odprti vsak dan med 9. in 18. uro gt. 33 — 24. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 21 DRUGO ROJSTVO ATOMSKIH TOPLIC »Zdraial sem se pri raznih zdravni- kih in v bolnišnicah v Evropi, Aziji in Avstraliji in končno srečal nekoga, ki je poznal Atomsike tcplice v Jugo- slaviji. Tam sem se že po nekaj dneh počutil boljše, vendar pripominjam, da bi bilo potrebno kopališče tako urediti, da ne bi motil hladnejši veter po do- lini Sotle. Izboljšalo se mi je zlasti gle- de revmatizma v vratu, hrbtu in ledvi- cah. Med bivanjem v Atomskih toplicah se mi je izločilo šest srednje velikih kamnov. Lahko rečem, da sem se izvr- stno počutil, kar se tiče ledvic, u.godno pa je vplivalo na celoten živčni sistem. Najmanj tri mesece nisem čutil prav nobenega poslabšanja .. .« (Frank Mala- lan, 1920. Sydney, Avstralija). Malalan, gost iz Avstralije, je te vrstice pisal pred mnogimi leti, ko je usoda Atomskih tophc takorekoč še visela v zraku, ko še nikomur ni bilo znano, ali je vse skupaj le šarlatanstvo ali kaj več, četudi je o skrivnostni vodi govo- rila vsa Evropa pa tudi del sveta. Z vso zagrizenostjo humanista in znanstvenika pa je vanjo verjel podče- trteški župnik, Friderik Stmad ki je z Geigerjevim števcem prebredel sleherni kotiček tistega dela Obsotelja, kjer so brbrali zdravilni izviri. 1935. leta je prišel Strnad v Podčetr- tek. Nekega dne je odšel na obisk bol- niku onstran Sotle. Duhovnika, ki je bil znan, kot amaterski geolog, je na njegovih poteh zanimalo prav vse, hiša je bila polna različnih kamenin. S spremljevalko sta, bilo je pozimi, prešla brv čez Sotlo, pod katero se je kadilo. Strnad je bil presenečen, toda ženica ga je opozorila: »Pazite, da ne padete v vodo. Je sicer topla, a je tudi mokra!« Zakaj je topla, je zavrtalo du- hovniku v možganih. ROJSTVO ATOMSKIH TOPLIC »Iskal sem in iskal in kmalu dojel, da je voda radioaktivna in da bi jo bilo moč izkoriščati,« pripoveduje danes osemdeset in več letni starček, ki je premnoge dneve i>odaril znanosti, pred- vsem pa veliki želji, z^draviti in poma- gati ljudem. * Avstralski Frank si je še želel priti v Atomske toplice. Ne vemo, če ga je še kaj prineslo na to stran oceana, to- da medtem se je mnogo spremenilo, kar bi Malalana krepko presenetilo. Toplice so nekaj časa kljub precejš- njemu obisku životarile, dokler jih ob sodelovanju Kliničnih bolnic Ljubljana 25. decembra 1971 ni prevzelo železniško transportno podjetje, podjetje za turi- zem, transport in gostinstvo Ljubljana. S tem je napočilo drugo razdobje v razvoju Atomskih toplic, novega obsotelj- skega zdravilišča in Obsotelja, slikovite in kulturno zgodovinsko ipomembne po- krajine. Na ravninici v neposredni bli- žini Sotle je zraslo majhno, nekam pre- prosto zdravilišče, ki pa je že imelo vse najpotrebnejše, tudi zdravnika in mediciaiske sestre. Položaj se je ureje- val iz dneva v dan. HOTEL »ATOMSKE TOPLICE« Najbolj pa bi bil avstralski Frank presenečen, če bi videl novi hotel, ki je v poznih spomladanskih dneh odprl vrata prvim gostom in sedaj, po ko- maj slabih treh mesecih ti v recepciji že lahko povedo, da je popolnoma poln. Tako je hotel Atomske toplice drugi hotel v šmarski občini, ki je poln že od samega začetka. Gostje so z novo pridobitvijo zadovoljni, saj jim nudi 218 ležišč, restavracijo z 250 sedeži, vrt, dnevni prostor, bazen s termalno-atom- sko vodo, saimo, terapevtske prostore z ambulanto in še trim kabinet, kjer si lahko zbijete odvečne kilograme. Veliko obetajoča pa je trditev, ki so jo izrekli predstavniki TTG, da z no- vim hotelom, ki je že vse dni od otvo- ritve središče pozornosti v Obsotelju, še ni izrečena zadnja beseda, nasprotno, da je to pi^vi večji korak v izgradnji toplic. In kaj si še lahko obetamo? Veliko. Čudovite hišice v gozdu, spre- hajalne poti, nove bazene, še kakšen hotel pa restavracijo, no, na vrsto pa bodo s preureditvijo prišle tudi stare Atomske toplice, kjer so pred kratkim asfaltirali dovozno cestišče. Malalan se je ubadal z ledvičnimi kamni in revmatizmom, zdravil se je povsod po svetu in zdelo se mu je, da je bilo najbolje v Obsotelju. Takrat še nikomur ni bilo jasno, s kakšnimi učin- ki, znanstveno dorečeno, lahko- postreže atomska voda, kot jo je krstil 1956. leta novinar Slovenskega poročevalca. Kuhar. Nič VEČ BREZGLAVOSTI . . .!« »To ni nikakršna lurdska vodica, ki bi kar po vrsti zdravila vse, od ekce- mov do zlomov in kaj vem, kaj še vse. Takšni brezglavosti smo že zdav- naj naredili red, zagotavlja v Atomskih toplicah dr. Ruža Vreg.« Izvemo, da je moč z atomsko vodo prvenstveno pozdraviti revmatoidni ar- tritis, stanje po poškodbah lokomotor- nega aparata, degenerativne spremembe okostja, vse bolj v ospredje pa stopa uspešno zdravljenje obolele cirkulacije, zlasti arterialne, ki se vedno bolj pojav- lja pri mladih ljudeh. »Za arteroidni artritis je že izdelan elaborat, ki dokazuje uspešnost zdrav- ljenja, poudarja dr. Ruža Vreg, ki se že dolga leta vsa posveča zdravljenju paci- entov v toplicah in ki ne odreče po- moči tudi domačinom.« Nekaj izrednih uspehov pa so v top- licah dosegli tudi pri zdravljenju psori- aze (težka kožna bolezen) in težkih kož- nih ekcemov, ki so s svojo trdovratno- Sitjo pravo breme. »Semkaj prihajajo pacienti, ki tudi brez' terapije dosegajo zavidljive uspehe. Vzrok za to je klima, sprememba oko- lja, vpliv vode in še marsikaj, tudi do- bra hrana v hotelu (opomba gostov!). V ambulanti opažamo vedno večji pri- tisk gostov iz Jugoslavije, Avstrije, Ita- lije, Avstralije, Amerike, Kanade in tu- di od drugod,« zaključuje dr. Ruža Vreg. Zdravstveni del, ki deluje pod okri- ljem kliničnega centra v Ljubljani, je z novem hotelom, kjer obratuje, mnogo pridobil. V njem je hidro in elektrote- rapija ter tenno terapija pa helio in delovna terapija. Uvajajo tudi medicin- sko kozmetiko, za katero se že dogo- varjajo s centrom za nego lepote v Be- ogradu, ki je edina šola te vrste v Evropi. V ambulanti v hotelu so pacientom na razpolago vodja zdravstvene službe, zdravnik, dve medicinski sestri s sred- njo medicinsko šolo ter ena z višjo ter trije fizioterapevti in enako število strežnic. Hospitalni del je sestavljen iz dveh ambulant in fizioterapije ter iz povsem bolniškega oddelka, ki lahko sprejme 28 bolnikov. Bolniški oddelek zasedajo bolniki, ki jih pošilja socialno zavarovanje, prvenstveno s strani kli- ničnega centra. Pomembno je tudi so- delovanje s slovenjgraško bolnico in Ve- lenjem ter Koprom, Novim mestom, Celjem, Zagrebom, Osijekom, Beogra- dom, Skopjem in Mostarjem, od koder pošiljajo bolnike. Tudi pacienti, ki so za- varovani po konvenciji z napotnicami nemških zdravstvenih komisij pa šved- skih, so cesti gosti v Atomskih toplicah. Do konca novembra je hospitalni del zaseden, kar pa ne pomeni, da gostje ne bi mogli dobiti zdravstvene pomoči. Sob je pri privatnikih še dovolj. Zanimiv je tudi podatek, da bodo v okviru konciliame službe prihajali v Podčetrtek siubspecialisti za določene stroke, ki bodo skupaj z domačo zdrav- stveno službo spremljali zdravljenje in uspešnost zdravljenja. NARAVNO ZDRAVILIŠČE Atomske toplice imajo vse pogoje za naravno zdravilišče. Postopek za prizna- nje že teče in v Podčetrtku so vsi pre- pričani, da bo zahteva v najkrajšem času tudi verificirana. Želja je jasna: okolica zdravilišča, ta- ko starega dela kot novega hotela, ki naravnost dominira nad cesto Podčetr- tek—Bistrica ob Sotli, nudi bolniku marsikaj, za kar je sicer prikrajšan, a ne samo bolniku. Vodstvo hotela bo na široko odprlo vrata turistom, ki jih mi- kajo lepote Obsotelja in poskrbelo še za razne druge mikavnosti, kot so izle- ti in podobno. Že sedaj lahko iz toplic odpotujete v različne kraje naše domo- vine. š-9 ^c-eebrn pomen pa bo zdravilišče, vsaj v turističnem smislu, dobilo z do- končno ureditvijo spominskega parka Kumr ovec—Koz j ansko. Vse informacije dobite v Turistični poslovalnici TTG Celje, Titov trg 1, telefon 23-448. Prijave za hotel Atomske Toplice v Podčetrtku sprejema turistična poslovalnica TTG Celje, Titov trg 1, tel. 23-448. 22. stran — NOVI TEDNIK §t. 33 — 24. avgust 1978 PI^EMliNSKE zajčke prodam, v n(;deljo 27. 8. od 9.—12. ure. Ju- rij Perko, Zg. Roje 8, Šempeter. OSEBNI avto »zaporožec« ugodno prodam. Letnik dec. 1974, prevo- ženih 48.000 km. Kruleč. Nušiče. ▼a 12, Celje, tel.: 27-891. KAVČ, raztegljiv, ugodno prodam. Ccrovskl, Trubarjeva št. 55 A. FIAT 850 prodam. Vlado Skočaj, Gornja vas 11, 6X312 Prebold. KAVČ, raztegljiv, skoraj nov (le- žišče 2x2) ugodno prodam. Ma- cuh. Čopova 5. SOD 200 1 prodam. Trnovlje 176. FIAT 750, letnik 1974 prodam. Bukovžlak 108, Celje. ENOINPOLSOBNO stanovanje v bloku, prvo nadstropje, prodam. Ponudile pod oznako »Takoj«. RENAULT major 8, prodam. Te- lefon 26-«;.->3. Celje. PRAŠIČKE, stare 3 mesece, pro- dam. Ana Fidler, I.okarje 15, Šentjur. GARDEROBNO omaro »pino«, tri- delno, skoraj novo in globok ot- roški voziček, ugodno prodam. Milan Pustinek. Malgajeva 4, Ce- l.ie. tel.: 26-656. PONY .expres kolo, skoraj no- vo ter razne dele za fiat 850. prodam. Štefan Golobic, Vransko 115. AUDI prodam na kredit. Vili Gračner, Čopova 13. Cel.ie. PARCELO, primerno za vikend, prodam. Og'ed moiroč vsak dan poocldne. Icnic Pražnikar, Pon- erac 138. Griže KO-MBINIRAN štedilnik Horonje, 4 električne, dve plin plošči, pro- dam po ugodni ceni. Vnrašajte na tel.: 26-110 Int. 05, dopoldne. PLINSKO peč, novo, še v garan- ciji, primerno za vikende, pro- dam. Minka Lavrlba Samova 4 (Ostrožno), Celje. MOTOR, 5 br/lnec, 1 leto star, prodam za 6.000 din. Betka Potoč- nik, upokojenski blok 275, Mozir- je. SPALNICO, dobro oliranjeno, pro- dam po ugodni trni. Ogled od 14. do )6. ui-e. Straše, šlandrov trg S, Celje. AVTO fiat 124, prodam po ugodni ceni. Vlado Flis, NuSičeva 2 a, Ce- lje, tel.: 28-803, po 14. uri. FIAT 750 in motor ponv ekspres tomos, prodam. Vodenik, Celje, Kopitarjeva 13, popoldne. FIAT 1100 R. reg. maj 1979, pro- dam ali menjam za gradbeni ma- terial. Kroflič, Cr. iva 3, Vin.ska gora, Velenje. HR.A.STOVA garažna vrata s pod- boji, poceni prodam. Petrovče 10. 6IVALNI stroj Bagat Jadranka z elektro motorjem, dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Danica Bajda, Celje, Trg Oktobrske re- vokuije 1, tel.: 26-440. PARCKLO za vikend, 3 km iz la- škega, na lepi sončni legi, pro- dam. Dostop z vozili. .Antonija Peganc, Gaberno. NSO 1200, letnik 70. prodam. Na- slov: Mikac, Celje, Trubarjeva 55 a. ZASTAVO 750, letnik 1969 prodam za rezervne dele (školjka dotra- jana). Cena 2.800 din. Olo žni- dar. Dolga gora 20 a, Ponikva. UfiODNA razprodaja nesnic rja- Tih štajerk. starih do 3 mesece, vsako sredo in soboto na tržni- ci, dnevno popoldne iz hleva 10 odst. popusta. Kari Krajnc, Sla- tina v Rožni dolini pri Celju, tel.: 25-288. od 13.—14. ure. SESTOKEN.SKI kozolec prodam. Vprašati bife Kapus, Latkova vas 76, Prebold, tel.: 063 722-035. JARKICE, rjave ter grah?.ste, 10 tednov stare, po 45 din komad, dobite vsak dan v valilnici Vin- ter, Lopata 55, Celje. FOTt)APAR.\T praetica t — Zelss Tessar, ugodno prodam. Informa- cije dopoldne 25-018, popoldne 21-288. TRAKTOR mali s prikolico, koso, aparat za var.Jenje. prodam. Za- dobrova 71 c, Skofja vas. OBKAOALNIK maraton 110 za mo- torno kosilnico BCS, malo rabl.ien prodam po ugodni ceni. Marija Vinder. Šempeter 69, t Sav. do< lini SPAČKA, letnik 1972 prodam. I. Janežič. tel.; 063 26-177. MOTORNO kolo BMW R .50. .500 ccm, za 1,9 !V1 prodam. Ogled Be- zenSkova 25, Hudinja, Celje. ELEKTRIČNI štedilnik prodam po ugodni ceni. Ogled od 13. ure da- lje r.izen sobote. Lojzka Božič, Ulica FranUolovskih žrtev 34, Zg. Hiid;n,1a, Celje. TRIDELNA ohna s polknicami, 3 kom., poceni prodam. Krušič, Zadobrova 132, Škofja vas. ŠKODO, letnik 1970, motor gene- ralno obnovljen in železna garaž- na vrata ugodno prodam. Martin Jereb. Veroete 8, Frankolovo. MENJALNIK in vrata za aml 8, prodam. PeCovnik 69. KOMBI fnrd tranzit, dobro ohra- n.ien, prodam za 7.5 M. Ogled: Vojko Riznial, Žalec, Savinjska cesta 54. PRODAM: električni klavir Rho- dps. skoraj nov za 3 milj., elek- trični lesly (phase shifer). dva končna ojačevalca, vsak po 2 x 120 W sinus. Echo na kaseto, 4 zvoč- ne skrinje sempriml sistem, vsa- ka po 70 W, dva mikrofona Shure 545. Vojko Rizmal, Žalec, Savinj- ska cesta S'!. VOLKS'WA0EN, letnik 63, ka^am- boliran in vozen, prodam. Regi- striran do 25. 5. 1979. Jože Oset, šUienik 5. šfnitjur. DVA »m!-ia 8, letnik 70 in 71, reeistrirana do maja 1979. pro- dam StanVo Pevec Poiz»la 166. DIATONICNO harmoniko, povo B. ES. »S Jn televizor čmo-heli .znamke Iskra papo^-^ma. še pod taranCiJO in v odličnem s*"""!'! nrodniTi no ucodni ceni. l^ilan Podl"-.-»'Š!'k. Žagaj 19. Ponikva pri Oro^vlieni. OSiPRNT avto renault 10 — 1310, letniir 1Q70 nrertarn. Dominik Ta- vprrik »^elie. I i>ib'i^nt-V^ r. ZAST.AVO 7:>0 lux, letnik 1974, prodam. Janez Strniša, Dobovec, Ponikva. FRANCOSKO posteljo, dvodelno in enodelno omaro Zala, ugodno pro- dam. Ogled v jutranjih in večer- nih urah. Carli, Goriška 8, Celje. NEMŠKE ovčarje, črne, čislokr\-- ne, prodani. Marjan Jug, Šentjur, Liica skladateljev Ipavcev 18. MOTOR za čoln tomos 18, nov, prodam. Franc Ogrizek, Cesta v Laško 27. ŠKODO, letnik 1970 prodam. In- formacije popoldne po tel.: 063 24-602. FIAT 1300, registriran do junija 1979, ugodno prodam, tudi na ček. .Anton Novak, Gorica pri Slivnici. POROČNO obleko s klobukom drap barve, št. 36, prodam. Infor- macije po tel.: 701-:W)<>. Cena po dogovoru. PEc in hojier za centralno ogreva- nje ugodno prodam. Kari Jager, Grčarjeva 12, C*lje. AMI 6, v zelo dobrem stanju — registriran do 24. 12. 1978, ugod- no prodani. Celje, Iršičeva 12 — blok. ŠKODO 100« MB, letnik 69, pro- dam za 16.000 din, vozna, regi- strirana do 31. 5. 1979. Informa- cije popoldne pri Debelak. Za- grad 38. Celje. VVV 1300 prodam. Zavec, Berne- kerjeva 4, Zg. Hudinja. Celje. ZA.STAVO 750 — novo. registrira- no, ugodno prodam. Ogled po 16. url. Pri Bravc, Hribarjeva 9, Ce- lje. V^V 1200, letnik 1975 , 39.000 km, registriran junija 1979. prodam za- radi gradn.ie, ali znmenjam oh- ranjen fiat 7,'jO. Informacije po tel.: 775 03). kupim; OTROŠKI sedež za avto kupim. Ponudbe s ceno pod »Otroški se- dež«. , i. ZEMLJO s zidanico ali opu.ščeno kmetijo v izmeri do 1 ha, do 20 km iz Celja, kupim. Ponudbe poš- ljite pod oznako »21438«. • KOZO, mlado, dobro mlekarlco kupim. Ponudbe c navedbo cene pošljite na na.slov: Pušnjak, Lopa- ta 58 a, Celje. OTROŠKI športni voziček In pony kolo kupim. Ponudbe pod oznako »Potrebujem«. stanovanja ZAMENJ.AM garsonjero na Lavi, t prvem nadstropju, za več.)e stano- vanje kjerkoli v Celju ali okolici. Ponudbe pod oznako »Lava«. MEDICINSKA sestra Išče ogreva- no sobo v mestu ali bližnji oko- lici. Ponudbe pod oznako »Nujno«. DIJAKA 1. ali 2. letnika sprej- mem na stanovanje. Celje. Pleč- nikova 7. DIJAKINJA išče »oho s 1. septem- brom. Beniardka Videč, Lepi dol 9 a. Rimske Toplice. SOBO in kuhinjo s posebnim vhodom nujno potrebujem ?aradi oddaljenosti od delovnega mesta. Nudim tudi pomoč v gospodinj- -stvu, ali upokojenki. Betka Po- točnik, upokojenski blok 275, 63330 Mozirje. DIJAKINJA išče opremljeno sobo v Celju. Pišite na naslov: Marija Kranc, Paka 49, Vitanje. SOBO, centralno ogrevano, od- dam dvema dijakoma, nekadilce- ma. Celje, Vilharjeva 2. OPREMLJENO sobo in kuhinjo nasproti nove Železarne štore, od- dam. Informacije vsak dan do 30 8. Puhner, štore 169. ZDRUŽEVALEC dela išče sobo ali garsonjero za dobo enega leta. Plača vnaprej. Ponudbe pod ozna- ko »Prihaja jesen«. DIJAKINJAMA oddam sobo 12 km Iz Celja, pri avtobusni postaji. Ponudbe pod oznako »Pošteni«. GEODETSKI zavod Celje. Ul. XIV. divizi.je 14 išče maniše stnmovanje za delavca zavoda. Tel.: 25-200. DIJ.AKA sprejmem t komfortno stanovanje. Pismene ponudbe pod oznako »Nekadilec«. SOUO išče. Nudila bi varstvo ot- roku, po ali pred službo. Ponud- be pod oznako »Varstvo«. zaposlitev KV AVTOKLEPARJA in vajenca avtomehanske stroke sprejmem. Tel.: 24-135. FRIZERSKO pomočnico — moško — žensko, s triletno prakso in dve vajenkl sprejmem takoj. Tel.; 063 83U-0!Hi. RAZNO K STAREJŠI ženi iščemo družab- nlco in dchio pomoč v gospodinj- stvu. Po dogovoru nudimo meseč- no nagrado, oziroma v uporabo tudi brezplačno opremljeno sobo. Ponudbe pod »Zanesljiva«. DOBROSRČNO varuško za 2-letnc- ga otroka, v centru mesta nujno iščem. Pismene ponudbe pod »Oglasite se čimprej«. POTREBUJEM strokovnjaka za polaganje keramičnih ploščic. Pla- čilo v devizah. Martin Volk, Me- gojuice 89 a, 63302 Griže. NAGROBNI spomenik dobite po ugodni ceni pri Janku Voglarju, Celje, Malgajeva ulica 14. OPOZORILO! Opozarjam vsakogar, ki bi kupoval kakršnekoli gospo- dinjske stvari ali pohištvo od Ja- koba Sivke, Kovinarska 6 v Celju, ker sem solastnica vsega in bom vsakogar sodno preganjala. Mari- ja Sivka. FANT, star 28 let, kvalificiran, z dobro službo, novo hišo, avtom in nekoliko obdelovalne zemlje že- li zaradi poroke spoznati dekle do 30 iet starosti. Pismene ponud- be pod oznako »Dom«. 33 — 24. avgust 1978 NOVI TEDNIK — stran 23 KINO UNION: 2a. 8. angleški barv- jji film »Valentino«; 25. 8. francoski barvni film »Pred- vsem policaj«; 26. 8. angleški l,arvni fij^m »Vohim, ki me je jjubil«; od 27. avgusta dalje francoska barvni film »Sorod- jjjjc, sorodnica«. METROPOL: do 28. 8. ita- lijanski barvni film »Nočno ^vljenje danes — dokumen- tarni film — otrokom ogled ni dovoljen; od 29. 8. dalje l>ongkonški barvni film »Pri- jel je tiger«; 26. 8. ob 10. uri matineja: francoski barvni film »če skače slon čez plot« DOM: do 27. 8. ob 16. uri Italijanski barvni film »Mi nismo angeli«; ob 18. in 20. uri italijanski barvni- film jgkofova spalnica«; od 28. 8. dalje ob 16. uri italijanski barvni film »Sartana, dolarji in menih«; ob 18. in 20. uri Italijanski barvni film »Ama- zonkc«. Jlf SPORED TELEVIZIJSKI SPORED OD 27. AVGUSTA DO 2. SEPTEJ.ORA NEDELJA 7.-40 Poročiila 1.45 Za nedeljsko dobro jutro; Dcmači an^anbli 8.15 625 8.36 V. KovaJ^evič: Kapels-^i kre- sovi, nadaljevanka TV Zagreb 9.50 Osrednja proslava ob 200-let- nici prvega vzpona na Triglav prenos s Triglava, Kredarice in Bohinja 12,15 Hunterjevo zlato, otxoška od- daja 11.40 Mozaik 11.46 Ljudje in aemlja 12.4o Šahovski komentar, oddiija T V ZasTeb IB.4.5 POROČILA Br:tanska enciklopedija, Jolin Davidson z ljubeznijo, glasbe- na od.daja; Poročila, Okrogli svet. Športna paro6i'.a, Be- dak, celovečerni film 10.15 Risanka 16.20 Oikcak 19.30 TV dnevnik 19.56 Propagandna oddaja 20.00 P. A. Andreevski: Najda»t.iža pot, nadaljevanka TV Skopje 21.00 Phropagandna oddaja 21.06 V srcu džungle raste Sloven- cev mesto 21.36 TV dnevnik 21.56 Športni pregled in rerKirtoža z nogometne tekme Hajduk : CZ 2S.O0 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Balkan.sko prven.stvo v jaha- nju čez ovire (Zg II) 16.00 Doboj: Rokometni finade (Zagreto II) 19.30 TV dnevnik (Bgd) 20.00 Dokumentrna oddaja 20.45 Večraj, danes, jutri (Zg II) 21.06 Celovečerni film (do 22.45) (Zagreb U) PONEDELJEK 16.00 Svetovno prvenstvo v skokih v vodo, prenos iz Berlina 17.00 Kmetijska oddaja TV Sara- jevo IS.00 Obzornik 18.10 Britanska enciklopedija ie.40 Moaaik 16.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.20 Cikcak 19 ..30 T V dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Krešo Golik: Motel Mesečina, drama TV Zagreb 2d.00 Kulturne diagonale 21.40 TV dnevnik 21.56 Svetovno prv^enstvo v p ava- nju, posnetek iz Berlina Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila (Zgb) 18.05 TV koledar (Zg) 16.15 Maček Tošo (Bg) 16.30 Dositejeve basni (bgd) 16.45 Mladi za mlade (Bgd) 19.25 Berlin. Svetovno prvenstvo v plavanju, prenos (EVB) (slovenski komentar) 21.30 Aktualnosti (B.gd II) 22.00 34 ur (Bgd II) 22.10 Celovečerni film (do 23.40) (Bgd II) TOREK 11^.55 Praga: Evropsko prvenstvo v atletiki — prenos 18.00 Obzornik 16.10 Daljnogled, otroška oddaja TV Sarajevo 16.46 Od vsakega jutra 'as*:e dan: Se že -svita ... bo den 19.16 Risanka 19.20 Cikcak 19.,30 TV dnevnik 19.56 Propagandna dddaija 20.00 Diagonale 20.30 Propagandna oddaja 20.35 A. N. Tolstoj: Trnova pot, TV nadaljevanka ■ la — posnetek SREDA 17.16 Šahovski komentar — odoa- ja TV Zagreb 17.46 Obzornik 17.53 Mozaik 18.00 Razbojnik Jurko — ml. fclm 19.15 Risanka 19.20 Cikcak 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Dan, zaba-vm) glasbena od- daja 20.30 Propagandna oddaja 20.35 Steve in Eydie pojeta Cola Porterja 22.25 TV dnevnik 22.40 Evropsko prvenstvo v atleti- ki, posnetek iz Prage 28.40 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Praga: Evropsko prvenstvo v atletiki — prenos (slovenski komentar) 19.40 TEST (Lj H) 20.00 Izbor v sredo (Bgd) 22.00 Mehika pod svojim nebom, dok. oddaja (Bgd) 2S.30 TV dnevnik ČETRTEK 16.56 Praga: Evropsko prvenstvo v atletiki, prenos — -vmes TV obzornik 18,50 I, Stravinski: Violinski kon- cert 16.16 Risanka 19,20 Cikcak 19,30 tv dnevnik 10„56 Propaga.ndna oddaja ,20.00 Film tedna: Papirnati mesec 21,40 Propagandna oddaja 21,45 Jazz na ekranu: Kvintet Ho- race Silver. n, del 22,20 Evropsko prvonst-vo v atleti- ki, posnetek iz Prage 22.25 Poročila PETEK 16.25 Šahovski komentar, oddaja TV Beograd 16,55 Praga: Evropsko atletsko pr- •venstvo — prenos 18,06 Obzornik 18,15 Viking Viki — otroška serija 16,40 Mozaik 18,45 Pevski tabor 78, 6, del 19.15 Risanka 19.20 Cikcaik 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.00 Kar bo, pa bo (za JBT) 21.00 Propagandna oddaja 21,05 Razgledi: Zadnja neznanka, oddaaj iz cikla Antipodi 21,50 TV dnevnik 22,05 Detektiv Shaft, serijski film 2S,15 Evropsko prvenstvo v atleti- ki, posnetek iz Prage (do pribl. 24,00) Oddajniki II. X\' mreže: 16,35 Praga: E^Topsko atletsko pr- venstvo — prenos (slovenski komentar (IV — Lj. II) 20,00 Na dnevnem redu je kultura (Zagreb II) 21,00 Včeraj, danes, jutri (Zgb II) 21.20 Sodobniki (Bgd II) 21.50 Glasbena oddaja (Bgd II) 22.20 Nove knjige (N. Sad) 22,50 Evropsko atletsko prvenstvo, posnetek iz Prage (do 23,20) (Beograd II) SOBOTA 15,40 Nogomet — Vojvodina — Beograd — prenos 17.30 Praga: Evropsko atletsko pr- venstvo — prenos vmes Obzornik 19,20 Cikcak 19,30 TV dnevnik 19,55 .Propagandna oddaja 20,00 F. Valček-V. Borovička: Bajtarja — TV nadaljevan- ka 20,40 Propagandna oddaja 20.45 Muppet show 31,10 Prometna zmeda — celove- osrni film 32,45 TV dnevnik 23.00 625 Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Praga: Evropsko atletsko pr- venstvo (prenos — slovenski komentar) 20,15 J. .Strauss: Noč v Benetkah — II. del 21.15 24 ur 31.25 Feljton (do 21,56) PROMtli^ECL PONY BREZ LUCI ANTON SKAUA, 66, iz Ve- lenja, se je peljal s kolesom na pomožni motor, na kate- rem ni gorela luč, iz šošta nja proti Velenju. V bližini Termoelektrarne v Šoštanju je na kolesarski stezi zbil ANTONA TRATNIKA iz Šale- ka, ki je stal ob kolesu in ga p>opravlial. Ker ga Skal j a ni videl, ie zapeljal vanj in oba sta padla. Tratnik se je lažje poškodoval po desni nogi, An- ton Skalja pa je po dveh urah umrl v celjski bolnišni- ci. TOVORNJAK IN AVTOBUS Iz Mozirja proti Letušu je vozil tovornjak s priklopni- kom JOSIP PRHAT, 30, iz Pule. Ker pa je vozil prehi- tro, je zaneslo prikolico v levo, tako da je trčila v avto- bus, s katerim je iz nasprot- ne smeri pripeljal FRANC JU- VAN, 28, iz Primoža. Pri tr- čenju je nastalo za 100.000 di- narjev materialne šk(xle, nih- če pa se ni telesno poškodo^ val — a\'tobus je bil brez I>otnikov. VISOKA ŠKODA Skozd Šempeter je vozil z osetaim avtomobilom STANI. SLAV KOtROZIJA, 28, ir Kasaz Pri Petrovčah. Ko je pripeljal do cKicepta ceste proti šeš- čam, je od tu zapeljal na prednostno cesto in zavijal v levo proti Vranskemu z oseb- nim avtomobilom ANTON BOGATAJ, 38, iz Škofje Loke. Ker je izsiljeval prednost, se je zaletel v desni bok Koro- zij evega vozila, pri čemer je nastalo za 200,000 dinarjev materialne škode, voznik Bo- gataj pa ni ustavil, temveč od.pelial naprej. Miličniki so ga dohiteli že v Prekopi, ko je tudi priznal, da je zakrivil nesrečo. IZZ4 TRAKTORJA NA CESTO FRANC ZIDARIC, 52, iz Sel pri Brežicah je zapeljal s traktorjem na prednostno ce- sto, in sicer v kraiu Dobrava pri Brežicah. Srečeval se je s osebnim avtomobilom, ki ga je vozila OLGA MOLAN, 24, iz Blatnega, ki je peliala mi- mo traktorja in prikolice z nezmanjšano hitrostjo. Nena- doma pa ie stekel na cesto 15-letni BOJAN LOVRENKO iz Kočevja, ki .ie bil na po- čitnicah pri Zidariču. Molano- va Je dečka zadela, pri če- mer se ie tako hudo poško- doval, da ie rvo prevozu v brežiško bolnišnico umrl. S »SPOSOJENIM« PONVJEM IS-letni V. K. iz Rogaške Slatine si je v celjskem me- stnem parku »sposodil« kolo na pomožni motor in od-peljal proti Vojniku. Blizu gasil- ske.ga doma v škofji vasi pa je opazoval gasilce in pri tem spregledal parkiran, izven ce- stišča, osebni a-^i-omobil. Us- trašil se je in tako ga je za- čelo zanašati. Trčil je v a-vto, pri č^mer sta V. K. in nje- gov sopotnik padla. Sopotnik si je zlomil desno nogo. V. K. pa je pobegnil. Miličniki so kolo shranili v gasilskem domu, V. K. pa se je kasneje vrnil, rekel, da je kolo nje- govo in ga zopet odpeljal. UMRL MED PREVOZOM 3-letni DEJAN OREŠKOVIC iz Sevnice je nenadoma ste- kel čez Planinsko cesto v Sevnici, kier ga je zbil voz- nik osebnega avtomobila ALOJZ SOTToAR, 24, iz Rudne vasi pri Laškem. Sotlar deč- ka ni pravočasno opazil, ker je bilo to v nenreglednem ovinku. Takoi ga je odpeljal v Se\Tiiški zdravstveni dom, od tam oa v cel^'sko bolniš- nic:©, vendar je že med pre- vozom umrl. PO BANKINI JOŽE ŽNIDARKO. 22. iz Makol ie vozil skozi Kaplo in pri odcepu proti Taboru v blagem desnem ovinku zape- ljal na bankino, kjer ie zbil pešca, 24-letnega ANTUNA I LUKOVSKEGA iz Klenovika. Pešec si je pri padcu zlomil gleženi in se udaril po glavi. Voznik Znidarko ie opazil pe- šca na razdalji 40 metrov, pa kljub temu ni zaviral, ustavil pa ie šele po 60 metrih. Mi- ličniki .so (xivzeli prometno dovoljenje osebnega a-vtomo. bila in ga od.peljali na tehnič- ni pregled. NENADOMA V LEVO VIKTORIJA CREP, 17, iz Velenja, se je peljala s kole- som po Kidričevi cesti v Ve- lenju in tik pred križiščem z Efenkovo ulico nenadoma za- pel ^/.la v le-vo. Motorist MAR- JAf/ VRo- javljajo samo še nizki od- stotki tistih, ki dobijo prve seksualne izkušnje, zanimivo pa je, da je med poznimi ljubimci spet več moških kot žensk. Kaj pravi morala? To, da so dečki prvi na vrsti in da jih zvečine za- peljejo starejše partnerice. Nadalje anketa pove, da se dekletom najbolj mudi pri 16., 17. in 18. letu starosti. Kil pmuo... ADVOKAT, potem ko je odprl testament umrlega pred zbranimi sorodniki: »Pokojni je vse svoje premo- ženje prelil v potovalne čeke in jih vzel s seboj na zadnje potovanje.« ŽEINA, ki je precej časa sestavljala družinski prora- čun svojemu možu: »Tako, načrt za gospodinjstvo je gotov, tvoje je le, da poskrbiš za bistveno povišanje svoje plače.« PACIENT svojemu psihiatru: »Poslušal sem vaš na- svet. Nisem se pustil dražiti s strani šefa in več časa za konjička imam tudi. Sem namreč brezposelen.« VZCiOJITELJ svojim poslušalcem: »Nekoč je bil svet velik in ljudje so si lahko privoščih, da so se poču- tiH majhne. Danes je narobe.« 30 ton riža BANGKOK — Okoli dvesti prebivalcev majhne vasi ni severu Tajske je ustavilo M vorni vlak in odneslo iz v| gonov 30 ton riža. Vaščad so prestregli vlak na nek postaji, nato pa so stroje vodjo prisilili, da je odpelja na samoten stranski tir. Tan so iztovorill vreče z rižem Oblasti so kasneje sporoči le,, da bodo tatovom kma prišli na sled, ke.r tako ve ke količine riža r>i lahi skriti. i Tudi Američani imajo svojo kraljico podeželskih popevk. To je 32-letna Dol]y Parton. Z» moške, ki raje vidijo seno kot asfalt, se je dala slikati kot pin-up-girl. Teh slik kot poster visi po ameriških omarah in nad posteljami nad trt milijone. Torej je tudi v ZD.\ šit-vil" ljudi, ki ljubijo bolj podeželski žanr kot velemestnega, precej močno. REKLAMA V SLOGU v Buenos Airesu je bil kongres specialistov za sr- ce, ki so kot osnovno temo vzeli na piko kajenje. Štiri tisoč udeležencem je zasta- la sapa, ko so dobili v ro- ke kongresno gradivo in z njim lične &katle. In kaj je bilo v teh škatlah? BiH so pepelniki. NOVI TEDNIK -- Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, SI. Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naroč-nuia in oglasi: Trg V. kongresa 3 a — Glavni in odgo- vorni urednik: Milan Seničar, tehnični urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopi- sov ne vračamo — Cena pos. štev. 4 din — Celol. naročnina 180 din, polletna 90 din. Za inoz. je cena dvojna, štev. žiro rač.: 50700-603-31198 — ČGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik t'elje. — Telefon, oglasi in naročiiina: 22-369 , 23-105.